S ČOLNOM OD TROMOSTOVJA DO VRHNIKE
Ljubljanica vabi
Bržkone malo Ljuhljančano\ \e kam iti, če si /ažele vožnje sčolnom. Večina Ibo brž pomislila na Bled ali /bilje, ne vedo pa, da se v našem mestu skriva pravi raj /a čolnarje. ribiče in tiste, ki si žele v miru ogleduti bujno naravo ob bregovih Ljubljanice.
» Rekreacijski center Ljubljanica«, kot se društvo na Špici uradno imemije, ima lepo število čolnov različ-nih vrst. Voda ni več tako umazana,kot pred leti, ker so na Vrhniki vgradili čistilne naprave in je Ljublja-nica zdaj s svojo zeleno barvo kar privlačna na po-gled. Da je tudi čista, doka/uje še to, da \ njej žnita sulec in postrv, ki sta še kako občutljivi ribi. Ne samo v vodi. tudi ob njenih bregovih bo po/orni opazova-lec opazil marsikaj zanimivega. Junija se bodo že izlegle mlade račke in ponirki, ki se bodo skrivali \ obrežnem grmičevju; tudi drugih obvodnih živali ne bo manjkalo.
Bolj vncti čolnarji pravijo, da je poseben čar vož-nja ob jutranjem svitu. ko se narava šele prebuja. Tedaj pozoren opa/ovalec lahko opazi vse bogastvo narave od srn do manjših živali, ki so našle zatočišče v obrežnem grmovju.
Vožnja z motornimi čolni ni docela prepovedana, a velja omejitev moči motorja na štiri konjske sile.
Tisto popoldne, ko sem obiskal društvo na Špicije bilo vse živo. Gospodar društva Drago Kačar je imel polne roke dela in bolj malo časa za razgovor. Prav tisto popoldne 24. maja so se v društvu priprav Ijali na prireditev »Noč na Ljubljanici«.-Imeli so mnogo dela, da so lahko \se čolne prenesli v vodo, kajti ne-kateri so bili še od lanske jeseni v skladišču. V tre-nutku prostega časa je gospodar Kačar potožil, da sploh ni zanimanja za ta šport, tekmovalni čolni že več let niso bili v vodi in tudi aktivnih članov je pre-malo. Miadim sploh ni do dela v društvu.četudi ga ni
mnogo, le vozili bi se radi s čolni. Clanarina v društvu ni visoka, imajo pa njegovi člani velike ugodnosti pri \ožnji s čolni. Nečlani morajo plačati štirideset di-na/jev na uro.
Kljub temu, da se je gospodar pritoževal nad neakti\nostjo članov, center na Špici sploh ni za-puščen in zanemarjen. Čolni in stavbe so lepo vzdr-ževani, kar je seveda gospodarjeva zasfuga. Le še obalo bi bilo treba malce urediti. Za neurejenost obale je nemalo krivo tudi preveliko niveliranje vode. Zato se trga obala. Preveliko niveliranje vode nastaja zavoljo nepravočasnega odpiranja in zapira-nja zapornic na Gruberjevem kanalu in Ljubljanici.
Vedno pa center na Špici ni bil tako urejen. Pred dvema letoma, ko je Drago Kačar postal gospodar društva, je bil povsem zapuščen. Moral je vložiti ve-liko truda, da se je društvo izkopalo iz mrtvila. Z ve-liko marljivostjo se je Drago Kačar lotil dela, kajti kot nekdanji pomorski oficir čuti do vode in čolnar-jenja še posebno Ijubezen.
Njegov čoln za prireditev je bil že okrašen. Zato je spodbujal tante k delu ter jim oskrbel potrebno oro-dje in material za opremljanje čolnov. Povedal je še, da se društvo ne koplje v denarju; za vsak dinar je treba dobro premisliti, kako se bo porabil, kajti polegsredstev telesnokulturneskupnosti Vič dobiva društvo sredstva le še od članarine, izposojevalnine čolnov ter skladiščenja čolnov zasebnikov.
Poleti bo društvo praznovalo sedemdeseto oblet-nico obstoja. Drago Kačar že razmišlja, kako bi na najprimernejši način proslavili to obletnico. Za uspešno organizacijo bo najbrže moral pridobiti nekaj aktivnih članov, da bo društvo dostojno pro-sla\ilo \isoko obletnico ssojega dela in obstoja.
F. PREŠEREN