270. številka. Ljubljana, v petek 25. novembra 1904. XXXVII. leto Izhaja vsak dao »večer, Immfii nede^e In praznike, ter velja po poitl prejeman aa avstro-ogrske dežele za vse leto 28 K, za pol leta 13 K, aa četrt leta 6 K 60 h, aa eden mesec a K 30 h. Za Ljubljano a poaUjanjom aa dom aa vse leto 24 K, za pol leta 12 K. za četrt leta 6 K, aa eden mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, placa za vse leto 22 K, aa pol leta 11 K, aa Četrt leta d K 60 It aa eden mesec 1 K 90 h. - Za tuja dežela tolika ?ec\ kolikor an&fia poštnina. — Na naročbe brez istodobne vposiljatve naročnine ae ne ozira — Za oznanila se plačuje od peterostopne petit vrste po 12 h, Če se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, ce se dvakrat, in po 8 h, če as trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole* trankovatl - Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnletvo je v Knanovih olicah st. 0, in sicer cnrednifitvo v L nadstropja, apravnistvo pa v pritličja. —? Upravnifitva naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j« administrativne stvari. ..Slovenski Narod11 telefon št. 34. Posamezne Številke po IO h. „Narodna tiskarna11 telefon St. 85. Zato pa mora vae uči-teljatvo na delo, in sicer nemudoma! Po vseh slovenskih kronovinah je treba razviti živahno agitaoijo v prid »Učiteljskemu kon viktu«. Zastaviti moramo vse sile, da nabere vsaka kronovina v naslednjem desetletja po 20.000 K, in prizadevati si moramo, da dobimo v tem časa cd svojih prijateljev tudi 20000 kron. Koncem drugega desetletja bi imeli na ta način sedanjih 20000 K, potem novih kranjskih 20.000 K, štajerskih 20000 K, primorskih 20000 kron in prijateljskih 20000 K, t. ) skupaj 100000 kron kapitala in še obresti. Kako pridemo do tega? »Učiteljski konvikt« ima svojo krajcarsko podružnico. Z dotičnim: knjižicami mora učitelj sivo med ljudi! če nam knjižice olesnijo doma, nam ne bo s tem nič pomagano. — Vsako učiteljsko društvo mora pristopiti k »Učiteljskemu konviktu« kot pokrovitelj 200 K. V*ako učiteljsko društvo mora prirediti vsaj enkrat v letu koneert v prid »Učiteljskemu konviktu«. — Potrkati je treba pri občinah, raznih društvih in korporaci-jah, pri posojilnicah in hranilnicah, da nam priskočijo na pomoč. — Nadalje bi moral biti pravi društveni član vsak učitelj in vsaka učiteljica ter v ta namen plačati na leto 2 K. če bi se zgodilo samo to, bi imeii vsako leto nad 2000 K gotovega dohodka. — Oonško in štajersko deželno učiteljsko društvo ae mora obrniti s dobro utemeljenimi prošnjami na deželni zbor, da dovoli v ta na men večji prispevek. Odbor »Učiteljskega konvikta« mora stopiti s takimi prošnjami pred občinski STet ljubljanski, pred deželni zbor kranj ski in tudi pred »Kranjsko hranilnico«. — Vsak učitelj in vsaka učiteljica se mera posluževati edino in samo »G ospodarskega programa«. Toda »Gospodarski program« je treba razširiti tudi izven Ljubljane po drugih kranjskih mestih (o. pr. Kranj, Šxof|a Loka, R«dov ijiea, Kamnik, Postojna, Idrija, Vi pava, Novo meato, Črnomelj, Metlika, Litija itd. — koder daje dobičtk uči-teljfctvo iz kraja in okolice), »Goapo-daraki pregrann« naj ustanove tudi za Štajersko (n. pr. Celje, Maribor, Brežice, Ptuj, Ljutomer, Rogatec itd ) in za PfioLcrako (n. pr. Gorica, Trst, Divača, Ajdovščina itd ) Učitelj-8 t v o pa a m e naročati in kupovati samo pri tistih tvrd z a b , ki se vpišejo v »G o s p o-darski program«. O »Hranilnici in posojilnici Učiteljskega konvikta« in o nje pomenu za »Učiteljski konvikt« amo govorili zadnjič na tem mestu. — Odbor pripravlja tudi efektno loterijo, in dobiti bo še druge vira dohodkov. Društveni odbor se je tudi odločil, da razpošlje znanim prijateljem učiteljatva in šolstva tako-le prošnjo: P. n! Poznamo Vas, da ste prijatelj šolatva in učiteljatva. To nam daje pogum, da ae obračamo do Vašega blagorodja s ponižno prošnjo. Znamo je Vašemu blagorodju, da ae ljudaki učitelji hudo borimo za vsakdanji kruh. Z malo plačo, ki jo dobiva učitelj, komaj samec izhaja, ne pa učitelj z družino. Io vendar je njegova dolžnost, da vzgoji svojo daeo stanu primerno. Zbog ni/ke plače mu je nemogoča, pcalati avoje otroke v meato v srednjo šolo. Če je pa že učiteljoče v taki stiski, pač ni treba poudarjati, kake reve so v tem oziru šele učiteljske vdove in ! učiteljske sirote. Po geaiu: »Pomagaj si sam in premagal ti bo Bog« amo učitelji leta 1894 ustanovili „Društvo aa zgradbo učiteljskega koti-visita v Ljubljani", katerega uameu je, zgraditi v Ljubljani poslopje za zavodi v katerem bo akrb-Ijeno za učiteljske otroke in sirote, da bi se pripravljali za življenje ter bili za svojih študij preskrbljeni kakor v uravnanem očetovem domu. V desetih letih smo nabrali 20.000 K zgradbenega kapitala, ki smo ga zložili večinoma učitelji sami. Potreba učiteljskega konvikta postaja dan za dnevom večja in nuj- Učiteljski konvikt v Ljubljani. Ob prihodnjem Božiču mine 10 let, odkar si je ustanovilo kranjsko učiteljstvo »Društvo za zgradbo učiteljskega konvikta«. V teku teh let si je že nabralo 20.000 K zgradbenega kapitala, tako da pride povprečno na vsako leto 2000 K. Če upoštevamo žalostne razmere, ki v njih živi kranjsko učiteljstvo, smemo reši, da je vsota, ki ai jo je učiteljstvo takorekoč po krajcarjih pritrčalo, aaravfiost velikanska, prelep znak naše požrtvovalnosti in našega idealnega prizadevanja. Temelj je torej položen! Društveni odbor pa je sklenil, da razširi svoje delovanje tudi preko med kranjske dežele, da si zgradi ▼ae v »Zarazi« združeno učiteljstvo svoj dem v Ljubljani in da pridemo čimprej z združenimi močmi do zaželenega smotra. Ta namera se nam zdi tako lepa in plemenita, da jo priporočamo v najresnejše uvaževanje! Naš skupni smoter je: Vse učiteljstvo vseh s I o v e n • f k i k pokrajin imej v Ljub-ijaaiavojo streho, kjer bo drugi dom njega s i r o t a m i n otrokom. To nam bodiglavno! Poleg tega bodo imela tamkaj svoj varni kot naša društva, kiraprezentujejomoč aaše organizacije. Do tega smotra pa ne pridemo i samimi besedami, nego je treba živahnega dela, mnogo žrtev in mnogo — denarja. Ako združimo vse aile in napnemo vae moči, je lahko mogoče, da imamo po preteku drugega desetletja svoj »Učiteljski konvikt«, tako da bomo obhajali p e t i n d v a j s e t i e t n i o o »Zaveze avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev« v — lastnem domu! Ta najlepši praznik svoje požrtvovalnosti hi še radi učakali. Potem bi bila * a š a naloga končana, in na tem mejniku našega LISTEK- Konklave L 1903. m. (Dalje.) Kakega mišljenja, kakega značaja je sedanji papež Pij X.? To je vprašanje, na katero bi za-mogel odgovoriti človek, ki pozna sedanjega papeža že dolgo let, aH nekatere značilne stvari iz Življenja Pija X. so vendar prišle v javnost in te zadostujejo vsaj za silo, da si napravimo nekako podobo o tem možu. Papeževa zibelka je tekla v Riesu na Beneškem, torej v deželi, ki ae je s posebno vnemo oklenila zedi-njene Italije, ker je poleg Lombardije najhuje trpela pod avstrijskim jarmom. Papeževi starši so bili reveži in ta revščina jih je toliko bolj trla, kar je bilo pri hiši kar devetero otrok. Komaj je bil Josip Sarto 10 let star, so ga peljali že k prvemu obhajila, komaj je bil 15 let star, ao ga že zaprli v semenišče v Padovi, komaj jo bil 16 lat star, ao ga Že oatrigli in mu I prizadevanja in trud »polnega delovanja bi morale potem zastaviti mlajše in krepkepše sile, da izvrše druga dela, ki nas še Čakajo. Težki so neprestani, hudi viharji dolgih let večnega boja in žrtvovanja. Še tako jake moči opešajo, Če se vedno izčrpavajo« a ni zanje nadomestila in novih, okrepčujočih snovi. Naše sedanje učiteljstvo ne pozna odmora in počitka. Ncč in dan je vpreženo v delo, ki srka njegove moči ter ubija njega psihično in fizično silo. Sadaj je zakipela do kul minaoije naša tvorna moč. Več nego sedaj ne more delati učiteljstvo, živeče in trpeče v tako obupno žalostnih, vsako dostojno plačo poštenih delaveev ironizujočih razmerah. Na nas pritiska najskrajnejša potreba iz datne samopomoči, da ne počepamo od pomanjkanja v sramoto gabnega sistema, ki žene v propast naše šolstvo in nas in domovino! Kot hrast na gori, ki kljubuje viharjem, tako stoji nase učiteljstvo v vrtincu politiških viharjev in birokratskih navalov. Toda temu hrastu so omajani koreni, zakaj ni zemlje okolo njih, da bi jim dajala tečne i a zdrave brane! Najtežja skrb navda učitelja takrat, ko ae ozre po svojih otrokib, ki ga prosijo kruha. Rad bi jim napravil življenje lepše in lažje nego je njegovo, življenje -sužnja in neplačanega, vedno zasmehovanega, vedno zapjfitavljanega delavca. Kje ima danes učitelj zailombo? Calo šolske oblasti, ki bi ga morale ščititi, ne ČU7ajo njegovega žalostnega življenja in nimajo usmiljenja z njegovo izčrpano fizično močjo. Ia zato ima učitelj zaslombo v samem aebi, v svoji organizaciji in v redkem številu pravih, požrtvovalnih svojih prijateljev. In če ne več mi, imeli bodo naši otrooi in zanamci zaalombo v »Učiteljskem konviktu«, ki bo sezidan na naših prihrankih, takorekoč na krvavo prisiužemh in od lačnih ust pritrganih krajcarjih. podelili nižje blagoslove, komaj je bil 23 let star, je že postal duhovnik. V semenišču se Sarto ni hotel učiti nemškega jezika, ker se je čutil Italijana in je sovražil Avstrijo. Celo risanja se samo zato ni hotel učiti, ker je bil učitelj risanja Nemec. In 1. 1866. je svojega brata, ki je bil c. kr. orožnik avstrijski, zapeljal v veleizdajstvo, le da bi po svojih močeh pospešil združenje Italije. Sicer je bil tudi kot duhovnik vedno italijanskega patrijotičnega mišljenja. Kot beneški patrijarh je porabljal ves svoj vpliv, da pospeši pro-tislovanska prizadevanja na Primorskem in v Dalmaciji. Pajdašil se je z najhujšimi brezverci, samo ker so bili Italijani, ter se v zvezi ž njimi vojskoval proti slovanskemu bogoslužju v Avstriji. Kot duhovnik je služboval 9 let v Tombola kot kaplan, 9 let v Salcanu kot žnpnik, 9 let kot kanonik v Tre visu, 9 let kot škof v Mantovi. Dobro se mu v teh službah pač ni godilo. Ko je v Salcanu umrl župnik Baina, je postal Sarto njegov naslednik. Župnik Bansa je bil velik skopuh. Zapustil je 30.000 gld. denarja in testamentarno določil, naj se obresti tega denarja porabijo za podporo ubogim teologom v Trevisu. Škof v Trevisu ni hotel sprejeti te dedščine, Češ, da ni pravično, odje-sti ubogim sorodnikom rajnega žnpnika to zapuščino. Sarto je v testamenta našel dostavek, da se sme v tem slučaja porabiti denar za balo revnih nevest. Začel se je pravdati in je zmagal. V farovža dobro zapisane neveste so dobile lepe dote, zapustnikovi sorodniki pa ničesar. Kot kanonik v Trevisu je Sarto učakal bridko razočaranje. Po smrti škofa Z i ne Ilija ja vodil Sarto nekaj časa Škofijo, a za škofa je bil potem imenovan neki mlajši kanonik. Sele nekaj let pozneje je postal Sarto škof in sicer v Mantovi. Duhovščina mantovanske Škofije je bila skrajno izpridena, demoralizirana in razvpita. Za duhovsko službo ae sploh ni nihče menil a tudi ljudstvo je duhovščino tako zaničevalo kakor potepuhe. Sarto je v Mantovi pred vsem ustanovil klerikalen list, in potem začel dresirati duhovščino. Discipliniral jo je kmalu in četudi je ni mogel nravno poboljšati, jo je vsaj politično organiziral in napravil iz nje pripravno orodje za politično vojno ter je s tem orodjem socijalistom, demokratom, republikancem in tudi liberalcem v znatni meri izpodkopal tla. Sarto je tndi ustanovil vse polno posojilnic, konsumnih in drugih društev, a največji del teh društev je bankerotiral na veliko škodo ljudstva in to je bil tudi vzrok, da vzlic vsemu Sartovemu prizadevanju klerikalizem v mantovanski škofiji vendarle ni mogel zmagati. V priznanje za zasluge, ki si jih je Sarto pridobil kot organizator v Mantovi, je bil leta 1893. imenovan kardinalom. Tudi kot patrijarh v Benetkah je bil Sarto vedno v prvi vrsti politični agitator in je za klerikalne politične namene žrtvoval tolike vsote, da je časih prišel celo v denarne stiske. Tudi v beneški Škofiji je snoval posojilnice, konsumna in druga društva, a če je kako tako društvo prišlo v zadrego in je propadlo, ga ni to Čisto nič ženiralo. V Benetkah je doaegel največji politični uspeh svojega Življenja. Demo- nejša. Iz lastne moči pa ne pridemo učitelji še kmalu do zaželenega cilja, de ne dobimo podpore in pomoći pri šolskih in učiteljskih prijateljih. Upnmo pa, da bomo uslišani ter nas bo narod, ki nam izroča in zaupa svoj najdražji zaklad: svojo deco — iz hvaležnosti dragevolje podpiral pri Um podjetju, ki ima edino skrbeti za učiteljske otroke in sirote. Z ozirem na blagi namen ae uaojamo tudi Vaše blagorodje ponižno prositi denarne podpore ter se blagovolite v ta namen poslužiti priložene položnice. Vsak, tudi naj« manjši dar, bamo sprejeli z največje hvaležnostjo. »Kamen do kamena palača« Preverjeni smo, da ne ostane ta prošnja glas vpijočega v puščavi. Ne kateri naši prijatelji, ki so že prejeli to prošnjo, so se tudi že odzvali z znatnimi zneski. Pričakujemo, da se jih odzove še mnogo? Da bo vedel društveni odbor, komu je poslati ta priobčeno prošnjo, naj nemudoma naznani vsak šolski voditelj ali kdorkoli izmed naših tovarišev in tovarišio društvenemu bi a« gajniku Jakobu Dimniku ii svojega kraja naslove kolikih prijateljev, o katerih je pričakovati, da bodo kaj darovali za »U 6 i t e 1 j s k i k o n-v i k t«. Končujemo s Simonom Gregorčičem: Le vkup, le vkup kamnarji adaj na delo vsi zidarji zdaj, ime" si proslavite, dom skupni nam zgradite! i,Odbor učit. konvikta." Vojna na Daljnem Vztokn. Nov napad na Port Artur. »Dai!y Telegraph« je izvede) iz Ćifua, da so Japonci znova naskočili okope pri Erluugšanu in navalili na neko goro v bližini, ki je visDka 203 metre. j kratje, republikanci in socijalni demo-j kratje so se bili združili na skapen boj proti beneškemu županu Grimaldiju in ko se jim je posrečilo razkriti velike nerednosti v mestnem gospodarstvu, tedaj je bila njihova zmaga zagotovljena. Tn pa je patrijarh Sarto posegel vmes. Sklical je vse Župnike in druge duhovnike v Markovo cerkev in jih osebno peljal na volišče. Ta dan je zmagal Grimaldi — klavrni naslednik ponosnih beneških patricijev, ki so dali republiki sv. Marka tri dože — s pomočjo patrijarha Sarta in njegovih 4000 volilcev in od tega dneva jo Grimaldijeva stranka v službi kleri lizma. Za znanost se sedanji papež ni nikdar zanimal. V tem oziru je navaden kmetski župnik, ki o dogodkih v znanstvenem svetu ničesar ne ve. Tudi za umetnosti se je zanimal sedanji papež vedno le toliko, v kolikor služijo v cerkvene namene. Značilno je, da je glede cerkvenega petja že kot patrijarh v Benetkah za svojo Škofijo vae to odredil, kar je kot papež iaaka-zal za vae škofija. ^ Dalje priM Če se Japoncem tudi to pot ne posreči, osvojiti te posioije in znatno napredovati v smeri proti notranji trdnjavi, je dvomljivo, ako bodo de potem svoje poskuse ponovili. Iz Daljnega ie poroča, da je tjakaj dospelo ve6 novih vojev, pri katerih so pa večinoma sami mladi ljudje, ki ie 20 let niso stari. Zagotavlja se, da de vedno neprestano trajajo boji pred Pcrt Arturjem. V taborišču generala Oka se misli, kakor javlja »Daily Telegraph«, da bo Negi naval na Port \rtur v najkrajšem času obnovil, ker zahtevajo politični oziri, da se trdnjava čim preje osvoji. Ruski Izpad, Iz Tokija ae brzojavka: Poveljnik Port Artur oblegajoče armade poroča, da je sovražnik v noči na ponedeljek vdrl iz trdnjave in napadel japonsko Armado, ki je bila utaborjena pred severnim forom Kikvanšan. Napad je bil odbit. Razne vesti ao žo opetovano zatrjevale, da se je portartarŠka posadka strahovito skrčila, da šteje komaj 2000, kvečjemu 5000 mož. Da so vse te ▼eati neresnične, je razvidno že iz gori priobčenega poročila iz japonskega tabora. S 5000 možmi bi bilo popolnoma nemogoče držati in braniti utrdbe, ki se razprostirajo najmanj 20 kilometrov daleč, popolnoma izključeno pa je, da bi mogla tako maloštevilna posadka še vdirati iz trdnjave in napadati japonsko armado, ki bi bila v tem slučaju najmanj dvajsetkrat močnejša, kakor napadalec. Baron Kodama v Port Arturju. Bsrcn Kodama, načelnik generalnega štaba pri armadi maršala Ojame, bivši vojni minister začasa japonsko-kitajske vojne, se je nedavno tega razgovarjal z nekim ameriškim korespondentom. Poudarjal je, da se imajo Japonci pri obleganju Port Ar-tum boriti % velikimi težkočami, a dabodovkijub temu tožimo prebili v trdnjavi sami. Kodama pravi, da je padec trdnjave odvisen od strategije, taktike in inženirske umetnosti. Ruska posadka vPort Arturju šteje še okoli 20 000 mož, oblegajoča japonska arnrcada pa 60.000 mož. Japonci ne morejo za Port Artur žrtvovati večje armade. Končni uspeh je odvisen od vrhov sega vodstva in od zaloge streljiva. Kodama naglasa, da so vsi portartur-Ški fori izza Časa japonsko-kitajske vojne popolnoma prenarejeni in spremenjeni, da se niti edenforne more smatrati kot ključ k celoti. Osvojitev enega fora znači samo, da seje ena utrdba izločila iz obrambne linije, ne pa, da bi bila vsled padca enega fora v nevarnosti cela vrsta drugih utrdb. — To je ve-levažna izpoved! Dosedaj so razni listi naglašali, ako pade ta ali ta for, ki je ključ k Pcrt Arturju, mora pasti tudi cela trdnjava. To so bile torej samo kombinacije brez vsake dejan-ske podlage. Po izpovedi Kodam?, ki gotovo pozna razmere, še torej ni nobene nevarnosti za trdnjavo samo, ako pade ta a'i oni še tako važni for. Naj ps.de Erlungšan, Kikvanšan ali Ičan, s tem še vedno ne pade trdnjavo, kakor se je že opetovano krivo zatrjevalo! Položaj' v trdnjavi. V Vejhajvej dospeli ubežniki iz Port Arturja pripovedujejo, da se nahaja v trdnjavi 20.000 bolnikov in ranjencev. Posadka pa se ceni samo na 2000 mol Z živili je Port Artur če begato preskrbljen, zdi se pa, da šs primanjkuje streljiva in kuriva — Trditev, da je v Port Arturju samo če 2000 mož, je ovrgel Kodama, načelnik generalnega štaba Ojamove armade, sam, kakor smo že zgoraj navedli. »Standard« poroča, da ru*ki obrežni fori nič več ne streljajo na l&ponsLe ladje, ako se približajo luki. Tudi rusko ladje ne morejo iz pristanišča, ker so vse poškodovane. Vsak dan dazertira veliko Rusov k japonski armadi. — To poročilo je očividno izmišljeno. Ako bi bilo resnično, čemu ne vdre japonske ladje takoj v pristanišče, ako jim tega niti obrežni fori, niti ruske ladje ne morejo vel braniti?! Z mandžurskega bojišča. Ia glavnega japonskega taborišča a« poroča: V ponedeljek ob sedmih zjutraj je prodrla neka japonska kolona proti Vejsiku, severno od H« aenčanga, zapadla ruske pozicija in jih zavzela. Skoro na to je pridrl neki ruski oddelek, obstoječ iz 600 mož pehote in 300 mož konjeniŠtva s štirimi topovi, in naskočil naše levo krilo. Ker amo pa dobili pomoč, amo potisnili sovražnika ob pol 10. uri predpoldne proti čienbolinu Sovražnik je pustil na bojišču 29 mrtvecev. Mi smo ujeli 6 mož, izgubili pa smo 29 mrtvecev in ranjencev. Zaplenili amo 38 pušk, nekaj streljiva in drugega materijala. »Standard« javlja iz Tokija: Poročila raznih listov iz različnih krajev Mandžurije se ujemajo v tem, da se v najkrajšem Času vname velika bitka med rekama Šaho in Hunho. Zajeta ruska provijantna ladja. »Daily Chroniole« poroda iz Šan-ghaja: Angleški parnik »Tungehourc, ki je imel *ia krovu 30000 doz kon-serviranega mesa in je bil namenjen v Port Artur, so 23 t. m. zajeli Japonci. Blago je bilo last ruako-kitajske banke in vredno 260000 taelov. Angleški parnik se pogreša. Angleški parnik »Invernea«, ki je 16. oktobra odplul v Korejo in imel na krovu živila in streljivo, se pogreša. Sodi se, da so ga Rusi zajeli, ali pa da ae mu je prigodila kaka nesreča, da ae je potopil. Baltiško brodovje. Ruska eskadra, ki so nahaja pod poveljstvom admirala Felker6ama, je dospela v Port Said ob vhodu v sueški kanal. Odredilo se je vse po trebno, da se prepreči vsak atentat na ruske ladje v kanalu. Rusko bro-dovje se usidra v luki popolnoma ločeno od drugih ladij in se mu pri-dado v varstvo posebne stražne ladje. Ladjam ae dovoli, da ae preskrbe z vodo in živili; če se jim pa dovoli, naložiti premog, je pa dvomljivo. Za trjuje so, da se nahaja v Port Saida več japonskih agentov, pri Adenu pa baje križari neka japonska križarka. Tretja divizija baltiškega brodovja je odpula iz Skagena. V Kaneji na otoku Kreta čaka nanjo večja po sadka, ki stopi na ladje, ki še nimajo dovolj mornarjev. Sumi pa se tudi, da dcapo v tem Času v Kanejo one vojne ladje, ki jih je Rusija kupila v Ameriki, in da so v Kaneji se nahajajoči ruski mornarji določeni kot posadka za le ladje. Križarka „Kuban". Iz B#jona na Francoskem ee poroča: Tu se je usidrala ruska oklepna križarka »Kuban«, da se preskrbi z živili in premogom. »Kuban« čaka na 3. divizijo baltiškega brodovja, da se ji pridruži. _ Državni zbor. Dunaj, 24. novembra. Obstruk sija se je začela. V današnji seji so se na predicg čeških radikaloev interpelacije dobesedno prečitale. Poal. dr. Hofmann je interpeliral trgovinskega ministra, ali so je rea skic nil med F/anoijo in Ogrsko preko Avstrije izjemni tarif za časničke brzojave. Pcel. W i 1 h e 1 m je intar-peiiral ministrskega predsednika zaradi znižanja cen pri sladkorju. — Naučni minister vitez Hartel jo odgovarjal na interpelacijo poslanca Irota, ki je denuncira! nekatere slovenske profesorje na mariborskem učiteljišču. Minister je izjavil, da na podlagi poizvedovanj ni za vlado nikakega povoda, odrediti kaj novega glede razmer na imenovanem zavodu. R<: n učiteljišče v Mariboru je namenjeno, da vzgaja učne moči ne s&mo za * e luške šole na Spod. Štajerskem (teh je bore malo, ali vsaj upravičenih ni skoraj nič!), temuč njegova naloga jo tudi (menda glavna — kaj?), vzgajati učne moči za ljudske šole s s 1 o v e n a k i na učnim jeiikom, valed česar sa mor« na tem zavodu gledati tudi na to, da ie nastavijo učne moči, ki znajo slove nak i. — Potem as je nadaljevala debata o dr. Korberjevi izjavi. Poal. Wolf je poudarjal, kako kri-vioo mu delajo SohOoererjansi, potem pa je govoril o vseh točkah, zaradi katerih ae Nemci zadnji čas pritožujejo. — Poal. Lenaaai je zahteval ustanovitev italijanske fakul tete v Trstu. — Nato je dobil iznova besedo ministrski predsednik dr. pl Korber. Ugovarjal je najprej trditvi posl. Pernerstorferja, da se je vlada krščansko socialni stranki na Nižje-Avstrijskem prodala s kožo in lasmi. — Posl. VOlkl je prekinil opetovano ministrskega predsednika z izjavami, da je vae nižjeavatrijako prebivalatvo, od vaeučiliščnega pro-feaorja pa do delavca proti novi šol-szi reformi, in da bi bila največja zmota, ako bi vlada dala ta zakon odobriti. Predsednik je posl. VOlkla opetovano opominjal, naj ne moti ministrskega predaednika. Poalaneo Volk!: »V salonu ministrskega predsednika ne smem govoriti in tudi v deželnem zboru ne. Moram tedaj vsaj tukaj kot pošten mož povedati svoje prepričanje poštenemu možu, ta je dr. pl. Korber, jaano in odkrito.« — V svojem nadaljnem go voru je naglašal ministrski predsednik, kako je vsakemu avstrijskemu ministrstvu težavno ustreči želji ali zahtevi katere stranke, ne da bi ae pri tem dotaknilo občutnosti druge stranke. Glede Bi&nkinijeve ia terpelaeije v zadavi H a n d 1 o v e afere je izjavil, da je trdno prepri čan [?), da namestnik ni zakrivil očitane žaljitve dežele Dalmacije. Potem je govoril o znani naredbi glede veljavnosti izpitov na zagrebškem vseučilišču. Povedal je, da bodo vedno imeli prednost za sodno službo v Daim&cui taki juristi, ki ao študirali na avstrijskih vseučiliščih. Zaradi tega je treba delovati le na to, da bo zadostno število takih kandidatov na razpolago in naredba bo s*ma ob sebi izgubila svojo praktično vrednost. Govoreč o inomoških zadevah je izjavil, da ima zbornica v rokah usodo italijansko pravne fakultete. Pouk ee ne more vršiti iz znanih vzrokov dejanske fakultete ni več v Inomostu. Vlada nima vzroka jo zopet ustanoviti. Da pa fakultete formalno ne zaključi, zgodi se ZF.t \ da ne bodo neprizadeti dijaki, ki so na fakulteti vpisp.ni, zgubili enega ali več semestrov. Potem je zavračal očitanje, da je mešetaril z zaatopniki češkega naroda. Dr. pl. Korber je izjavil, da v teh dogovorih ni ničesar kupil in ničesar prodal. Temeljnih narodnih problemov ni mogoče dognati 3 stalnim uspehom brez medsebojnega sporazumljenja med strankami. »Važnost nemškega naroda v Avstriji merimo z i s t o m er o k o t d o s ed a j, in tembolj smem zagotavljati, da ne mislimo izdati nikakih nemških koristi« (Nemci so zadovoljno nastavljali ušesa. S tem je med njimi in dr. Kdrberjem zopet mir in sprava) — Ob koncu seje se je uprizorila že zdavno napovedana udanostna izjava zaradi napadov posl. Pernerstorferja in grofa Sternberga na vladarsko rodbino. Ze v začetku seje je zaklio&l posl. dr. Ellenbogen: »Pa!fTy, kje si?« Posl. Herzog: »Kdaj začnemo svaljkati?« Posl. grof Palffv je proti nezaslišanim dogodkom odločno in svečano protestiral v svojem imenu in v imenu poljskega kluba, centruma, rumunskega kluba, Slovanske zveze in jugoslovanskega naprednega kluba. V podobnem smislu je govoril tudi posl. pl. Ludwigs-torff. Vsenemoi in soc. demokratje so neprestano delali svoje opazke. Posl. Daszvnski je odločno ugo varjal, da bi patentovani patrijotje poučevali predsednika, kaj mu je etoriti. — Ko je predsednik sejo zaključil, so uprizorili socialni demokratje na galeriji veliko demonstracijo. Sipali so v dvorano listke z na pisi: »Prcč z Luegerjera! Prol s kle rikalnimi farškimi hlapci! Živela svo bodna medverska šola!« — Prihodnja seja bo v torek. Trgovinska pogodba z Nemčijo. Dunaj, 24. novembra. Tozadevna pogajanja so prispela tako daleč, da se skoraj v eni seji lahko izvrši skupno poavetovanje odgovornih ministrov. To odločilno posvetovanje bo najbrž« v nekaterih dneh. Dunaj, 24. novembra. Danes popoldne je bila sklicana konferenca za radi trgovinskih pogodb. Trajala bo do polnoči. Posvetovalo se je o vseh pozicijah carinskega tarifa. V plenarni seji se določi gradivo, ki se potem predloži ministrskemu svetu. Hrvaški sabor. Zagreb, 24. novembra. Posl. dr. Frank je zahteval, naj se dado kmet-skemu prebivalstva deželna posojila po 3f/» obresti. — Poslanec dr. E g e r s-dorfer je odgovarjal, da je prenehalo posojevanje iz deželnih sredstev; le izjemoma se dajo kmetovalcem posojila po 100 gld. Pri takih malih posojilih pa so upravni stroški toliki, da obresti ni mogoče znižati. Sekcijski šef dr. S u m a n o v i e je zanikal, da bi bilo ljudstvo dobro, ako se mn z nizkimi obrestmi olajšujejo posojila. Ljudstvo je treba vzgojiti, da ne pričakuje vsega od zgoraj, od vlade. Pravi patri-jot bo vzgajal narod k samopomoči. Posl. dr. Franku je očital, da je hotel s svojim predlogom le „kortežirati", čemir pa je dr. Frank najodločneje ugovarjal. — Posl. dr. Mile Starčević je interpeliral, zakaj preganjajo hrvaško parobrodno društvo v Senju hrvaške oblasti in pomorska oblast na Reki, in ako bo hrv. vlada kaj storila, da dobi to društvo na Reki primerno pristanišče za svoje ladje. Položaj na Ogrskem. Badapešta, 24. novembra. Odprto pismo grofa Julija A n d r a s s j j a jc napravilo v političnih krogih največji vtis. Splošno se smatra usoda Tiszo-vega ministrstva za zapečateno. Badapešta, 24. novembra. Mestni zastop v Kecskemeta je izrekel vladi nezaupanje. Badapešta, 24. novembra. Grof Julij Andrassj je izjavil nekemu dopisniku, ako bo grof Tisza s svojo akcijo nadaljeval, doživel bo v zbornici škandale. Ako bo opozicijo izključil iz seje, ostali bodo poslanci enostavno v zbornici ter tudi notri spali. Budapešta, 24. novembra. Prihodnjo nedeljo potuje grof Tisza v Vel. Varadin, kjer bo v ponedeljek na shodu liberalne stranke poročal o političnem položaju in o nadaljni vladni akciji. Popoldne istega dne pa bo rav-notam protestni shod združene opozicije, kjer bo govorilo deset poslancev med njimi BantTv in Ugron. Istega dne bo razen v Badapešti še zunaj 15 protestnih shodov proti vladi. Dogodki v Macedoniji. Solun, 24. nov. Kakor vsako leto, so se tadi letos povodom postnega časa (ramazana) turški teologi (softe) razšli iz svojih šol po deželi, da opravijo pri bogatih Turkih postne molitve. To priliko pa porabljajo fanatični softe, da naščuvajo Mohamedane proti kristjanom, posebno proti Bolgarom. V Kopruluju je tak softa tako naščuval svoje poslušalce, da so naravnost iz mošeje vdrli nad Bolgare. Carigrad, 24. novembra. V Gev-gelju je turški major Ismail aga na zvijačen način zajel sedem grških vsta-šev. Prišel je k njim na kosilo, med tem pa dal hišo obkoliti s svojimi vojaki. Celo turško prebivalstvo je nad takim izdajstvom razburjeno ter gre tajno vstašem na roko. Ustava na Ruskem. Petrograd, 24. novembra. Zbor zemstva je naprosil ministra kneza Svjatopolk M irskega, da predloži carju v zboru sprejete načrte o konstitucionalni ustavi. Na dvoru je mogočna struja proti ustavi, in ako pride minister s temi načrti pred carja, je s tem najbrže tudi podpisan njegov odstop. Dnevne vesti V L|ubljani, 2* novembra — „Narodni list", glaail* poslanca Biankinija prinaša a Da-naja vest, da je neki vieoki gospo« — na to staro in slabo firme, skli. euje ss čaaib tudi nai »Slovencct — nekomu povedal, da hoče KOrber Handla tedaj odstraniti, kadar aa mu prilika ponudi, da obenem « Handlom odpravi ie nekaj drugi* namestnikov, med temi tudi kranjskega namestnika Heina. Mi Dalaai tincam is area privoščimo, če izgub« ošabnega Htndla, ali nekaj nam tsa vesti »Narodnega liata« kratkomalo ne dopade. In to je neks zveza, ki aa hoče tu na umeten način uatva riti med Dalmacijo io kiosovim Kranjsko Razmere v Dalmasiji nikakor niso take, kakor ao naše. Da bi as tu uatvarjala kaka analogija, proti temu odločno proteatujenao! Ako dobe dalmatinsko stranke ne kako zadoščenje, jim to pnroščmo. Da bi pa radi tega morali naaičsni hiti tudi naši klerikalci, da bi radi tega morala triomfirati politika, kojo ata sa deželnozboraki galeriji v brat akem soglasju poganjala Stefa 'n Cbam, to pa nam ne bode lic nikdar v glavo! Ako menijo naši klerikalci, da ae bodo s uapehem akrili za hrbet Dalmatincem, ter si tato pripravili nekaj košnje na Kranjskem — petam nikari misliti, da tega manevra ne pregledamo! 1« te moM ne bo kruha! — Z vilami in nožmi« Na CešDjici v selški dolini so imeli n« dat no ondotni klerikalci shod, na katerem so ca običajni način huj e^ali proti napredni stranki ia proti vsem, ki ne tulijo v klerikalni rc* Kakor znano, imajo v velikem ob-činskem odboru klerikalci 14 in azV prednjaki 10 odbornikov. To pa grozno peče vse klerikalce, posebno pa tistega do smešnoati Č«a;ihi?p-nega Cočovega Frenoeta, ki bi najrajši županova!, čo bi bili v občin skem odboru asmi požiindranci. Jezi jib, ker niso mogli pri zadnjih volit i vah v občinski odbor dobiti prvega razreda in dveh podobčin v rok*. Zato se že sedaj pripravljajo, kako bi dobili pri prihodnjih občinskih volitvah z zlorabo vere, s sleparijami iu z iažmi tudi ta razred v svoje rokav Župnik Rožnik pa je na zgoraj omenjenem sbedu napovedal Še bolj radikalno in uspešno metodo *a volitve. Rekel je: »Kadar bodo prihodn;i3 cbČineke volitve, moramo dobiti tudi prvi razred. Sli bodemo na liberalce z vilami in nožmi li( Svet sedaj lahko uvidi, a kakšnimi ureditvi bi radi delali klerikalci, da bi le dosegli svoje namene Torej z vilami in nožmi se že pripravljajo, ti grdobni nasledniki svetopisemskih farizejev! Toda vprašanje je, če ae bodo liberalci dali ugnati z vilami in nožmi. Le vpeljujte zoptt nož in vile v javno Življenje, potem bodo tuii »božji« namestniki morali večkrat teči pred v Umi, kakor ao v selški dolini že opetovano. Najžalostneji* pri tem pa je, da je tako postekel katoliški dudevnik. Sploh jc znano, da se iia češnjici pri Č?č« zbirajo vedno največji klerikalni zagrizene i, ki delajo načrte proti posameznim osebam in korporaoijam. Že v tekočem letu ao skuhali razne krivične ovadbe proti orožnikom, okrajnemu glavarju in delali proteste proti tri razredni šoli v Selcih. Skrivne shode in sestanke capravljajo venomer, kjer hujskajo na tak n*čin, kakor zadnjič: z vilami in nožmi. V to lepo pun-tarako-anarhiatiško družbo p\ zahaia tudi nekaj učiteljev, vkljub temu, da ta klerikalna zarota deluje tudi proti šolstvu in učiteljatvu. Toda, kdor hodi med volkove, mora tudi tuliti z njimi. Tako tudi dotični učitelji nimajo poguma in nobenega vpliva, da bi pomirjevalno delovali na te podivjane klerikalce. Posebno za bloanbo imajo v selškem nadučitelju Stanoniku in tudi oatala dva učitelja se ne ogibata dr. Kreka in drugih klerikalnih anarhistov. Ko bi liberalni učitelji zahajali v tako druibo, kjer se resno poziva ljudi, saj pobijajo klerikalce z nožmi in vilami, bi se jim gotovo ne itelo v dobro in ee bi zabavljali proti šolstva io šolskim obUstem toliko kakor klerikalci v družbi teh učiteljev, hi jih doletel kmalu kak ukor, če ne še kaj hujšega. C. kr. okr. glavarstvu kot nad zoro valnemu organu za mir in red bi pa svetovali, da pošlje na javna shode, ki jih prireja »Katoliško politično društvo za selško dolino«, kakega zastopnika, da se bode lahko potem uradno izpričalo, da imajo klerikalci pod krinko tega društva pravo anahistiško zaroto proti vsem, ki niso z njimi enakih misli. I« tega dejstva je tudi razvidno, kaki pra kanjeni hinavci so klerikalci. Danes obetajo vile in nože, jutri pa v »Slo vencu« sklicujejo enketo za veliko -Slovensko ljudsko stranko«. Kateri pošven Slovenec bi se hotel pajdašiti ? takimi ljudmi, ki upajo na zmago samo z nožmi in vilami? — Kamniške občinske volitve so končale s popolno zmago slovenske napredne stranke v I. volilnem razredu, kjer so trli njeni pristaši izvoljeni s trojno večino. V III volilnem razredu pa so prodrli klerikalci z uporabo umazanih in nezakonitih sredstev ter s pomočjo okoliških kmetov, ki plačujejo občinsko doklado — le po vinarjih, ven-r pa s svojim številom majorizu-jejo mestne davkoplačevalce iatega r /rr?da, kojih plačuje marsikateri SHtfi veliko već, kakor vsi ti okoličani skupaj. Oiločilna za seBtavo nskfua odbora in izvolitev žu pana je zmeraj volitev v II. volilnem rii?-du, v katerem prevladuje sicer šievilo neprednih volilcev, vendar : mO za par glesov. P*-i zadnji vo litvi dne 19. t. m. so bili v ti-m razredu izvoljeni trije naprednjak!, trije pa so prišli s klerikalnimi kandidati do žrebanja, pri katerem so imeli klerikalci izvanredno srečo. Izžrebani bo bili trije njihovi pristaši, tako da ima aedaj vsaka stranka enako ste t io odbornikov v novem občinskem zastopu. — Će bi vsi volilci storili svojo dolžnost, bi bili tudi v tem redu rapredcjaki dosegli popoten uspeh. Mlačnost nekaterih, politična nezrelost in koristolostvo drugih pa so g* preprečili. Pfoti voiitvi v II. razredu je vložen protest. Mogoče, cU se mu ugodi in potem se je na-iejat;, da bo pri obnovljeni volitvi v tem razredu drugačen rezultat, kot ;e sedajni. CMvis&n bo od zavednosti, možatosti in značajnosti ve-iiicev. — „Štajerčevi" pristaši pogoreli. V Janču na Dravskem polju so bile dne 25 maja t. J. občinske vohtve. Ker je z mag »i a s'« o renska stranka, je vložila >OTt;erčeva« stranka ugovor proti volitvi. Te? dni je došcl odlok najstništva, v katerem se ta volitev potrjuje, ker se je vso postavno vr-lilo. Nemškutarji se silno jeze! — Učiteljske vesti. Učitelj Jop. Bern^t v Ljubljsni je imenovan za prov. voditelja v Dobovcu v irskem okraju. — Repertoar slov. gledališča. Jntrij, v soboto, se vprizori prvič na slovenskem odra nova velika opereta -Dijak prosjak0. Godbo loiil Karel Millocker. Dramatično^dru-»tvo v namenu, da seznani slovensko občinstvo poleg velikih opernih umotvorov tndi s proizvodi laj Šega muzi-talnega genra, je z vprizoritvijo „ Dijaka prosjaka- spravilo na slovenski oder tretjo Dajboljšo opereto, ki a Straussovim „Netopirjem" in „Ciganom 'trunom- spada med najboljše proizvode takozvane dunajske operete in se >o svoji muzikalni vrednosti še naj-oolj približuje komični operi. Viled ega sc je ta opereta muzikalno kar aajskrbnejše študirala in sodeluje v njej »se prvo naše operno oBobje. Poleg pernega osobja pa nastopa tudi več dramskih »oči in velika komparzerija. Tudi za zunanjo opremo operete se je poskrbelo ter se je napravilo več novih krasnih kostumov. Brezdvomno se ta opereta s svojimi priknpljivimi in gramoznimi melodijami istotako prikupi -itšeinu občinstvu, kakor poprej imenovani Straussovi opereti, osobito ker se udi libreto R. Genee-a in F. Zella 'godno razlikuje od najnovejših pro- duktov operetnih libretiatov. Opereto je naŠtadiral kapelnik g. Hilarij Benišek, režijo pa ima g. Jaroslav Tišnov. — Slovensko gledališče. Ko je bila sinoči končana predstava „Mladosti", je pač aaaraikdo vpraševal, zakaj ueki ae je cenzura kar dve leti upirala uprizoritvi te drame, in težko da je kdo našel pravi odgovor. Cen zara je branila uprizoritev „Mladosti" iz osirov na duhovščino. Iz igre same tega pač nihče ni spoznal, ali nam je ta vzrok znan izza časa, ko je Makso Burekhard skušal spraviti „Mladost" na dvorno gledališče. Naletel je na odločen odpor. Ko je vsled prepovedi eenznre, predstavljati „Mladost" na nemškem ljudskem gledališču na Dunaju, prišel v položaj, da je izrekel svoje mnenje, je ministrstvo hotelo vprašati — dunajski škofijski ordinarijat. Torej oziri na duhovščino so bili vzrok, da je cenzura na Dunaju branila uprizoritev „Mladosti", in brez dvoma so bili odločilni ti oziri tudi v Ljubljani. In vendar so ti oziri neutemeljeni, kajti dasi se mimogrede govori v igri tudi o cerkvenih stvareh, ni nikjer izrečena nobena kritika, Še manj kako zasmehovanje in ponižanje. V igri nastopita dva duhovnika: stari, dobri in prizanesljivi župnik in mladi, fanatični kaplan. Oba značaja sta posneta iz življenja, oba zastopata nazore, kakršne smo že sto in stokrat slišali iz duhovniških ust, nobeden teb značajev ni Čisto nič karikiran — kaj torej ni ugajalo cenzuri? Ali perhorescira duhovnike, kakršen je Župnik Hoppe, ki opravlja svoj poklic z evangeljsko dobrohotnostjo, z milobo in s tisto priza-nesljivostjo, ki jo ustvarijo skušnje življenja in spoznanje Človeške nature? Ali seje mari cenzuri zdelo, da se poniža duhovski stan, če se spravi na oder kaplan, ki dela in govori tako, kakor delajo daues vsi mladi duhovniki ? Res, da se je občinstvo večkrat zasmejalo, ko je kaplan razvijal svoje nazore ali ker se izobraženci smejejo nazorom, ki so splošno v veljavi, to vendar še ne more biti vzrok prepovedi.. Zdi se nam, da je cenzura obsodila „Mladost*4 zaradi tega, ker je plemeniti župnik Hoppe značaj, kakršnih ofieijalua cerkev ne gleda s prijaznimi očmi, Četudi so taki značaji dosti lepši in 8impatičuejši, nego vzori novodobnih duhovnikov. Snov „Mladosti" je jako preprosta. Pri župniku Hoppeju živi mlada sorodnica Anica — sad prepo vedane ljubezni. Kaplan sili dekle, naj gre v samostan. Tu pride na obisk k župniku mlad študent in zapelje Anico. Njen brat, ki je kretiu, izda ta dogo dek in poskusi ustreliti zapeljivca, za dene pa sestro. Iz te preprosti snovi je pisatelj ustvaril ginljivo in pretres ljivo dramo. Vsi značaji so čudovito fino izvedeni, milje je izborno narisan, vse dejanje se naravno razvije — ta drama je v resnici umotvor nevenljive vrednosti. Tesno srčni ljudje so igri očitali, da je neuravna, ker se uda Anica svojemu zapeljivcu prostovoljno in brez odpora. Pa saj je prav to svojstvo mladosti, da ne zna preudariti in pre-računiti. Anica živi na kmetih, brez družbe, ne pozna življenja, v njenih žilah pa se pretaka vroča mlada kri — kaj Čuda, da jo prevzame ljubezen. Margareta v Faustu je tudi ljubljenemu možu dovolila vse, kar je zahteval, in vendar je njen značaj plemenit in Čist. Tudi značaj Anice ne žali nikogar, nego le pretrese Človeka toliko bolj, ker je priča njenega bridkega kesa in ker jo po zakonih etike in estetike zadene tudi kazen. „Mladost je ginljiva slika iz resničnega Življenja in je le obžalovati, da pri sinočni predstavi gledališče ni bilo bolje obiskano. Predstava je bila v obče jako dobro in vestno pripravljena. Pripomniti pa moramo, da so bili posamezni značaji le bolj skicirani in ne v vseh detajlih popolno izvedeni. Pred »/Bemi se je odlikovala gdč. bpurnova. Pogodila je izborno značaj Anice in posebno vzbujenje ljubezni, strast, bridko kesanje in strašno smrt odlično predočila. Čeprav je vsled naravnih okolnosti iluzija nekoliko trpela, moramo vendar reči, da je gdč. Spurnova bvujo vlogo vzorno izvedla. Gosp. Tišnov je igral dijaka, ki zapelje Anico. V drugem dejanju je nekoliko pretiho govoril, tako da ga še v prvih vrstah ni bilo umeti. Značaj mladega (lijaka je jako dobro pogodil. V vseh kretnjah, v vsem ravnanju je bil tak, kakor so v življenju mladi dijaki. Jako težka vloga Kretina Aman-dnaa je bila v rokah g. B o l e š k c , ki jo je igral z velikim ognjem in jo je ostro karakterizirah Gosp. Boleska jc ta zopet pokazal svoj lepi talent. Dobrega župnika Hoppeja je igral g. Dobrovolnv z dobrodejno preprostostjo in naravno presrčnostjo. Gosp. N u č i č je igral kaplana, vseskoz vero dostojno, taktno in brez vsake preti ranosti. Sploh napreduje g. Nučič tako, da smo ga res veseli. Gdč. V u g r i n -č i č e v a je igrala deklo Hanuško, a zdelo se nam je, da se j« nekako skrivala. — Za Vegov spomenik je darov*! c,-. zar Frsn Jot»f iz svoje privatne b gajue 20\JU K. — Odbor pevskega zbora ••Glasbene Matioe" nas je naprosil, da objavimo sledeče pojasnilo: Slavnemu uredn štvu »Slovenskega Naroda« se z ozirom na kritiko zabavnega velera pevakega zbora »Glasbene Matioe« vljudno naznanja, da ta prireditev ni bil nikak koncert »Glasbena Matice«, pa tudi nikak konaert pevakega zbora »Glasbene Matice* ampak zgolj zabaven va-čer pevskega zbora, kar je bilo razvidno iz 500 razdeljenih vabil. Namen te prireditve pa je bila edino le preprosta, šaljiva sabava, na katero apada vae, kar jo pospešuje. Prireditev se je napačno tolmačila, ker se je zabavni večer označil kot koncert. Odbor pevakega zbora »Glasb Matioe« — Za razstave vajenskih del ata darovala eksoelenoa baron Hein 100 K, župan Ivan Hribar pa 50 K — Podpore 1200 K je dovolilo poljedelsko miniatratvo mlekarni v Rovtah pri Logatcu za zgradbo ledenice — „Kranjska podružnica avatr, pomožnega druStva za bolne na pljučih" prosi Častite članice gospejnega odbora, da blagovolijo nabiralne pole in nabrane doneske poslati podružničnemu blagajniku, gospodu ravnatelju A. M a h r u. — O nesreči v Jesenicah ae nam piše: Utis nesreča na delavstvo je velik. Delavcev ni mogoče »praviti k razkopavanju niti preti velikem plačilu, ker je vse preplašeno. Veliko število delavcev je z ozirom na nesrečo odpovedalo delo in s > že zapustili Hrušioo Pogled na mrtvece je grezen. Preddelaacu IIiheliču je popolnoma raztrgalo prsi, da se vidijo gola rebra. Drugemu moli kost iz noge, ker ga j* pri eksploziji najbrže vrglo ob steno in si je pri tem polomil kost«. Obrazov ni mogoče spoznati, ker so popolnoma očrneli in z oigs.no prstjo zamazani. Rešila sta se samo dva v rovu navzoča dslavca. Eien se je ravno takrat Gdatranil, drugoga pa je vrglo skozi neko luknjo, da je padel v spodnji rov in se tako le nekoliko poškodoval. Oi ponesrečencev je, kakor smo že poročali, le eden Jeseničan, sin posestnika R> h:ča. VeČina ponesrečencev zapušča več nepreskrbljenih otrok. Pogreb ponesrečencev je bil včeraj 24 t. m. cb velikanski udelešbi. Kako se je nesreča približno prisodila, je razvidno is tega op!sa: V pondeljek zvečer se je, kakor običajni) delo v revu nadaljevalo in ob 9. uri so razstrelili neko mino. Kon*rolor Kur-manček je nato odšel na lice me sta, da bi se prepričal, ako je zrak čist in aka se niso pojavili nevarni plini. Kakor Btrokovnjaki sodijo, so vsled eksplozije mine iz karbonič-nega laporja jele ispuh-evati pline in st? širiti v jami. Ko je Kurm»nČbk dospel na mesto, jo takoj opazil ne varnost in se hitro vrnil, da bi delavca opoaorii na opasacet. V takšnih slučajih je predpisano, da mora dotični kontrolor počasi stopati, rta plamen ne vzplapcla iz svetilaic in ne pride v dotiko c plini ter ne povzroči <;kip!ozije. V razburjenju in strahu Kurmanček najbrže ni pazil na te predpise, marveč se je naglo okrenil in jel bežati proti izhodu. V svoji razburjenosti ae je nemara Bpotaknii, pade) in na tleh razbil svojo svetilko. Na ta naČ n je prišel plamen svetilke v dotiko s plini, ki so takoj eksplodirali. Truplo Kur-mančka in njegovega pomočnika je ležalo 25 m od konca rova, z obrazom sta bila obrnjena proti izbodu. V njiju bližini je ležala rar-bita svetilka, ker potrjuje gornje domnevanje. Tudi Vdi dragi ponesrečenci so le žali s obrazom obrnjenim proti izhodu, iz česar se sklepa, da so se Že val nahajali na begu i« rova. Prvi ranjenec je b:l oddaljen od reest« n**roče 180 m Dra ali trije delavci, ki so delali ▼ zgornjem rov«, ao vsled eksplozije padli v 3 metre globlje ležeči rov in se močno po-škod ovali. Našli so jih 2775 m daleč od ^hods. Okoli 127 m od mest* kjer ae je delalo, «o - »Šli trt ranjence nekaj metrov od nrh pa aosVagn mrtvecev. Nesreča se je pr.godila v komaj pol sekunde in vsi dotični delavci so bili Hipoma mrtvi. Ekspljznaje bil tako etra h ovita, da ea je na 1500 m Čutila kot potres Po eksploziji je v službi ee n&hajajoči urauu.k Piekarskl lakoj odšel v rov in potom preiskave do gnal, da takoj po katastrofi ni bilo nobenih plinov več v rovu. — V včerajšnje poročilo so je nman vrinila pomota. Predor skusi Karavanke bo dolg 7972 m in se. kakor ja b?lo po motoma navedeno, 6800 m. — Bralno društvo „Lipa" na Slapu pri Vipavi bode imelo svoj redni občni zbor v nedeljo dne 27. novembra 1904 z navadnim vzporedom. — Ia Šmarjete pri Rimskih toplicah se naši poroča d«& prodaja tamkajšnji orgtnist, ki je obenem laatnik trgovine, Ulaga, v svoji prodajalni moko is nemškega eeljakega mlina. Župnik pa to prodajalno baje še a prižnice priporoča ljudem, čudno! — Učiteljski mesti« Po eno učiteljsko meato je v ljutomerskem in ormoškem okraja takoj začasno namestiti. Reflektantje, ako mogoče muzika-lično izvežbani, naj se takoj oglasijo pri okrajnem šolskem nadzornika gosp. Ivanu Dreflaku v Ptuju ali naj pošljejo svoje prošnje. — Grezna žalofejra aa j« dcgodila 12 t. m. v Podkloštru v družici trgovca J. Koaopcscha ml. Leopold Kompoaeh, trgovaki pomočnik pri svojem oženjenom bratu je ustrelil svojo avakinjo. Zadel jo je v srce, da je bila takoj mrtva. Nato je ustrelil aam sebe v gtavo Živel je še 21 ur. Vsrok umora je bilo ao-vraštvo do avakinje, ki je njegova pota in dejanja nadzorovala. — Ustavljen promet. Od ravnateljema drž. železnic v Bsljaku smo včeraj zvečer dobili brzojavko, da je bil včeraj ustavljen radi plazov vea promet na progi Ukve-Pon-teba. Kedaj se zopet otvori še ni določeno. — Vrsta porotnih obravnav za IV. dobo t. I. Dne 28. t. m. 1.) Janez Woblgemuth, 2.) Janez Brejc, oba zaradi hudodelstva uboja. 29. t. m. 1.) Leopold Span in Friderik Kranjc, tatvina, 2.) Frančiška Zelich, umor. 30. t. m. 1.) Marija Manfredonija in Tomaž Košir, napeljevanje k pona-reji kovanega denarja, 2.) Jernej Lin-dau, uboj. 1. grudna: 1.) France Sedlar, 2.) Jožef Morel oba zaradi posilne nečistosti. 2. grudna Anton Kolenc, spolska posilnost in umor. 3. grudna Franjo Jaklič, tiskovna pravda. 5., 6. in 7. grudna Alojzij Grebene, Viktor Ccrič in Ivan Gorup, goljufija. Ni izključeno, da pride še 1 slučaj uboja v tej dobi na vrsto. — Tat pod klopjo. Včeraj sta skupaj pila v gostilni na Dolenjski oeeti št. 24 hJ»p*c Pali ki Kožar iz Predgrađa v krškem okraju io delavec Fran Žabnikar iz Studenca Ko sta bila že oba viojena, je Ž*b-nikar ukradel K.žar.u *z >»-pa 18 K denarja in odšel proti Radniku. Ko je okradene^ opazil, da mu niarjk* denarja: je t*tVino tafccj nazncnU i > l:ciji in A tatu aam iskat. Tu i. d/a p.licijska stražn.ka sta zasledovala t-tu in ga našla pod Zlopjo ležečega v gostilni Jakoba Jt s ha pri »Rdečem križu«. Mož je imel na klopi pol litra Žganja, a ker ga ie že preveč spil, tega ni mo?el zdelati, ampak se je zavalil pod klop. Denarja je imel pri s-b;. še 14 K, drugega je bil pa zapil. Žabfiikarja so morali z vozom prips-i«ati v zapor. — Napačen agent. Pred ne-kij časom je hodil po Ljubljani agent Kari O.hak, ki je rekel, da je :r tvrdki »Avgust Rnthkclb« iz Gradca in pomerjai raznim gospodom obleke t>r jemal predujemo Ssđaj pa atranke ne dobe niti oni. s niti denarja naiaj Ker m je prnt. C.baku uvedla sedaj kazenska preiskava, raj bi ee oškodovano stranke zgiasiie pri poiioj'. — Tatvini. D«nts ponoči je bilo iz odprtega hleva v Kon«tarjevih ulicah št. 3 ukradeno rjavo sedlo s Črno od^jo brez stremer, vredno 50 kron. Titt je Č03edaj neznan. — Služkinji Mar ;t MthovČovi j s Mednega )« danes dopoldne na Dunajski cesti iz mlekardktrga vozička nsssns tat ukra del 12 litrov >š?na — Premog je Kradel sin C; pri skladišču južne iatvastei delavec Alojzij M. Ko ga je stražnik zasačil, se je M. izgovarjal, da ie; ker je brez dela in ima 7 otrok, primoran krasti. — Delavsko gibanje. Včeraj 9o je odpeljalo iz H;uš c<* v Zagreb 62 iz Bcb-.njske Bistrice na Reko pa 42 Hrratov. — 14 riV!a7C«V je d>0 >8 Jesvnisj v Gorioo, 15 teaače^ pa iz Pod kloštra na Reko. — izgubljene In najdene reci« Matvvi Princ, poseatuik: n Sma>r)a, je včeraj šrgubil rjavo usnjsto denarnica, v Rat?ri je imel 320 K denarja. Padla mu je i«, lepa na peti c.i Mts'.nega trga do Ccšnovarja na Dolenjski cesti. Mož je bi! denar skupil sa dva prašiča. — Ju'i) Eržen« v. >šin\ sluga, je d^nes nnšel nekje v n e»;u ha?^!ck — Ljubljanske društvene godbe kr-ncert ne vrši :utri zvečer x- »Narodni knvarni«. Gospoafe* ulice. ZaČetak ob 9. url. Vstopnina proata — Kranjske podružnica avatr. pomožnega druživa za bolne na pljučih priložila je današnjemu listu prilogo s podučilom o j etiki, o nje odvračanju in obrambi. Na to prilogo opozarjamo čast gospoda naročnike. — Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestue občine ljub Ijanske od 13 do 19 novembra 1904. število novorojencev 22 (= 32 67 0 I mrtvorojene: 3, umrlih 22 (=32 67 °/0 - j, med njimi jih je umrlo za jetiko 2, vr»lbd mrt7oud>k 1 vsled n*(r.ide 2 za različnimi boleznimi 17. Med njimi je bilo tujcev lt («54 5*/,). iz zavodov 12 (=ax45 5%) Za infekoioz nimi boleznimi ao oboleli, in sicer za tifuzom 1, za vratieo 1 oseba. — Najnovejše novice. — — Novi italijanaki finančni miniater. Kralj Viktor Emannel je podpisal dekret, s katerim je državni podtajnik Major a na imenovan za finančnega ministra. — Zaradi protizarote na Srbskem. V Negotinu so zaprli stotnika N i k o 1 i Č a, jc ker v razgovoru b častniki obsojal dogodke 11. junija, govoril o okupaciji Srbije ter skušal pridobiti mlade častnike za protizarot o. — Med Švico in Italijo ae je podpisala pogodba za mirovno raz-aodišče. — Ustrelil seje v Bračku na Mari nadporočnik 7. lovskega bataljona Evg. L a 11 e r. — Hudi viharji so razsajali predvčerajšnjim okoli Carigrada ter so povzročili velike poplave. Več ljudi je utonilo. Dve ruski vojni ladji v Bosporu sta zadeli ob skale ter se razbili. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 25. novembra. Danea je imela nemška ljudska stranka tri ure traj'ajoče posvetovanje. Predsednik dr. D e r s c h a 11 a je poročal o kompromisnih pogajanjih, dr. Kathreiner o inomoški zadevi. Glede včerajšnjega govora dr. Korberja je rekel, da stranke ne more zadovoljiti; nato je govoril o min. odredbi glede hrvatskih izpitov, o slovanskih para-lelkah v Sleziji, o italijanskem vseučilišču in jmporočal, da naj stranka vztraja na dosedanjem stališču in naj počaka, kako se bodo dogodki razvili. V tem smislu se je tudi sprejela resolucija. Dr. Erlerju, ki je odpotoval v Inomost, se je izreklo brzojavno priznanje za njegov odločni nastop v inomoški aferi. Strankin komunike izide danes zvečer. V seji se je tuinkovca, de se kaj spominja, kje je „tempelju za farške pijance v Škof ji Loki? Škofja Loka, 21. nov. 1904. Kovač podotnače Gašper. Poslano*) Z ozirom na dopis v „Slovencu" o nenravnem dogodku, ki se je baje' pripetil v neki plesni šoli, izjavlja podpisani odsek, da se omenjeni slučaj ni dogodil v plesni šoli pevskega društva „Ljubljana" in da je pri plesnih vajah tega društva vzoren red kakor tudi potrebno nadzorstvo. Odsek plesne šole pevskega 3435 društva „Ljubljana". *) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon PMsT" Da se odstrani *^kx*a— ]m*Af e9 okrepi želodec in pospeši probavljanje, — priporočajo znameniti y> r< • i ~iod<>iic> tiu!« turo lekaruurja Plocoll j** "v X^juV>Ijnul mu X)iiiit»Jt!»UI eeesti. 3—22 Zunanja naročila po povzetju 1264 Pri kroničnih katarjih v jabolku m sapniku | t* rogaški ,Styria-vrelec* j ^^^^^ izmtn^bnese^ Borzna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka" v Ljubljani. Uradni kurzi dan. borze 24. novembra 1904. !falombeiit p«plrji. ;| n«nar j bi«#o 4»,# majeva renta..... 4*'0 srebrna renta..... *• 0 avstr. kronska renta 49/# „ zlata m . • V'U ogrska kronska „ . . . 4% b *lata » • • ' 4°/o posojilo dežele Kranjske . *V»V« posojilo mesta SpUet 4V,° Zadar . 4Vf° o boe.-herc. žel. pos. 1902 4°/a češka dež. banka k. o. 4°'» " 2 k* 4Va0,0 zst ptama gal. d. kip. b. 4Vt°'-t pest. kom. k. o. z. 10°,, pr....... 41 • fl aast. pisma Innerat. hr. **fi*/t * ■ °«MLe cen' dež. hr....... 4*^/« *• Pia- hiP- ban* * 4*/,78 obl. ogr. lokalnih železnic d. dr..... 4» •/ obl. Seske ind. banke . 4°/0 prior. Trst-PoreŽ lok. žel. 49/0 prior. doL žel..... 3*0 „ juž. žel. kop. 1 V/t • 41 V « av8t P06, "* že1, p' °' ' Srečke od 1. 18601', . . . . . ■ »i***..... „ tizske...... zem. kred. I. emisije . : , „ u „ . n ogr. hip. banke . „ srbske a frs. 100'— . „ turske...... Basilika srečke.... Kreditne n • • • • Inomoške Krakovske ■ .... Ljubljanske » .... Avst rud. križa „ . . . . Ogr. , „ n • • ' • Budolfove „ . . . • Salcburške » .... Dunajske kom. „ .... Delnice. Južne Železnice..... Državne železnice .... AvBtr.-ogTBke bančne delnice . Avstr. kreditne banke . . . Ogrske „ ■ ... ŽivnoBtenske „ ... Premogokop v Mostu (Briix) . Alpinske motan..... Praške žel. indr. dr..... Rima-Maranvi...... Trbovljske prem. družbe . . Avstr. orožne tovr. družbe . . Češke sladkorne družbe ■ Vitlu te. C. kr. cekin......* • 20 franki........ 20 marke........ Sovereigna....... Marke......... Laski bankovci...... Rublji......... Dolarji......... 100-05 99 95 100-15 120-- 98- 15 11895 99- 50 100*25 100" - 100- 90 99 75 99-85 101- 40 10755 100-50 100-50 100 — 100 — 10075 98*50 99*50 30840 100-75 186 — 272-— 162'-305 — 298-— 272 — 94 — 13525 20*75 479- — 79-50 87--69-54 — 29-— 66-— 76-622 — 87 647 1630 673 794 249 660 490 2349 614 308 543 182 25 75 bo 50 11-84 1907 23-51 23-94 117*52 95-20 254 -4-84 100 25 100- 15 100*35 120*20 98- 35 119-15 101 — 101- 25 100 — 101- 90 10015 100- 10 102- 40 10855 101*50 101-20 101-~ 101 — 101-75 100- — 31040 101*75 188--277 — 164 — 315 — 308 - -277-50 99-_ 136-25 21*75 489*— 81*50 92 — 73 — 56 25 30-70— 81- — 533 — 8825 648 75 1640-— 674*50 795 — 250-— 662*— 491 — 2359 — 516 — 318 — 544 50 184- 11-39 19-09 2369 2401 117*72 96-40 254*75 5 — 50 50 50 Žitne cene v Budimpešti. Dne 25. novembra 1904. Termin. Pšenica za april .... .50 RŽ „ april . . . Koruza „ maj .... Oves n april .... EfVIttlv. Vzdržno. ffleteorologično poročilo Viiina nad morjem 306 2. 8rednji zračni tlak 736-0 m 1027 7 99 7*59 7-22 Nov. I Cas opazovanja Stanje barometra v mm Tempera-, tura v °C. Vetrovi Nebo 24. 9. zv. 72u6 52 8l. BVzh. oblačno 25. • 7. zj. 2 pop 723 5 7243 — 02 62 sr. Bever al sever megla oblačno t Poata globoke ialoBti nama* njava vsem svojim sorodnikom, častitim gostom, prijateljem in znancem tem potom prebritko vest, da nama je kruta smrt oropala tekom enega meseca troje otrok in sicsr: ti ne S. oktobra I904 Atli O o «!«*** H. novembra ftioa in Zofijo cliie «3. novembra 1904 v nežni dObi 5, 2\8 in 31/, leta. Ljubljana, 26. novembra 1904. Peter in Franja Štapić 3432 gostilničar. Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, dajenasa preljuba soproga, gospa ^^^^^^^^^^^^^^ Znižane cene! PŠST Samo 6 dni tm Mn ? M-M vozijo zanesljivo najhitrejši brzoparnikl „Frftncosko prekomorske đrnibe". Edina najkrajša črta čez Bazel Pariz in Havre v Ameriko. Veljavne vozne liste in brezplačna pojasnila daje edino 236—23 oblastveno potrjena potovalna pisarna ZSd. Šmasda v Ljubljani, Dunajska cesta 18 nasproti znane gostilne „pri Figovcu". Ivana Grude roj. Leskovec n dne 24. t. m. ob 5. ari popoldne, previđena s sv. zakramenti za umirajoče v starosti 67 let, mirno v Gospodu zaspala Pogreb drage ranjce se vrši v soboto dne 26. t. m. ob 3 uri pop. iz hiše žalosti na farno pokopališče. St. maše posmrtnice brale se bode v cerkvi pri Sv. Barbari in Sv. Križu. c434 Idrija, dne 25 novembra 1904 Žalujoči ostali. Posteljno perje in puh 2fc77 7 - (na drobno in na debelo) — čisto in oprano, tore] brez duha, se do d i od 35 jkr. naprej za */a kg pri C. J. HAMANN na Mestnem trgu štev. 8. ANDROPOGON alal (IttiaHjtlllcIJ P. Herrmann, Zgornja Pol§ka¥a) ^ger^ je najboljše, vsa pričakovanja prekašs-\>. j joče nrrdntvo za ran« Ia«, katero ni o\f nikako sleparetvo, ampak skozi leta z »j nenavadnimi vspehi izkušena in zajam-cena iješfcodljiva tekočina. In zabrani Izpadanje laa In odstrani pra-haje. Značilno je, da se pri pravilni rabi J že čez 4 do 5 tednov opazi močna rast ias, kakor tudi brade, in imajo novo zrasli . lasje pri osivelih zopet svojo nekdanjo naravno barvo — Mnogoštevilna prizna nja. Cena steklenice 3 14. Dobi se v vseh mestih in večjih krajih dežele. (Slavna žalova In eazpocilljatev v I Juh I Jan I pri gospodu Vaso Petričić-u. V žalosti imata tudi gg. U« pl- t™-korzy, A.Hanf, E. Nark v LJubljani in g A. Kant v Kranfu. ^ Dobiva se tudi v Kotem mestu v lekarni pri ,,.%nsreiju". 9 Preprodaialcl popust- 12—34 Ces. kr. avstrijske ^ državne železnice. C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku. Izvod Iz voznega xeda. Veljaven od dne 1. oktobra 1904. leta. ODHOD IZ LJUBLJANE juž. kol PROGA NA TRBIŽ. Ob 12. uri 24 m ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inom ost, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Auasee Solnograd, čez Klein-Reifling v Steyr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno. Dnnaj, čez Selzthal v Solnograd, Inomost, cez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Prago, Lipsko. čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 54 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal. Solnograd, Lend - Gastein, Zeli am See. Inomost, Bregenc. Curih, Ženeva, Pariz čez Amstetten na Dunaj. — Ob 3. uri 56 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Šmohor, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Monakovo, Ljubno, Čez Kle n-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove v^re, Prago, (direktni voz I. in II. razr. , Lipsko, na Danaj čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobni vlak V Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo (Trst-Monakovo direktni voz I. in H. razreda). — PROGA V NOVO MESTO IN KOČEVJE. Osebni vlaki. Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novo mesto, Stražo, Toplice, Kočevje, ob 1 uri B m pop. istotako. — Ob 7?uri 8 m zvečer •? Novo mesto, Kočevje. — PRIHOD V LJUBLJANO juž. kol. PROGA IZ TRBIŽA. Ob 3. uri 23 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo, Inomost. Franzensfeste, Solnograd Line, Steyr, Ischl, Aussee, Ljubno, Celovec, Belj&k. (Monakovo-Trst direktni voz 1. in II. raz.) — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 10 m dopoldne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Lipsko, Prago (direktni voz I. in II. razreda), Francove vare. Karlove var Heb, Marijine vare, Plzen, Bndejevice, Solnograd, Line, Steyr, Pariz, Ženevo, Curih, Bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru, Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, Šmohor, Pontabel. — Ob 4. uri 44 m popoldne osebni vlak z Dunaja, Ljubna, tSelztbala, Beljaka, Celovca, Monakovoga, Ino-mosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 44 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Šmohorja, Celovca, Pontabla, čez Selzthal iz Inomosta, Solnotrrada čez Klein-Reifling, iz Steyra, Linca, Budejevic, Plzna, Mar. varov, Heba, Francovih varov, Prage in Lipskega. — PROGA IZ NOVEGA MESTA IN KOČEVJA. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zjutraj iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 3& m. zvečer istotako. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol. V KAMNIK. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoldne, ob 7. uri 10 m zvečer. — Ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih in le oktobra. — PRIHOD V LJUBLJANO drž. kol. IZ KAMNIKA. Mešani vlaki: Ob 6, uri 49 m ziurraj, ob 10. uri 59 m dopoldne, ob 6 uri 10 m zvečer. Ob 9. uri 55 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih in le oktubra. — Čas prihoda in odhoda je označen po srednjeevropskem času, ki je za 2 min. pred krajevnim časom v Ljubljani. = Zanimive znamenitosti! = HBdoarodDa panorama. Ljubljana, Pogačarjev trg. Fotoplastična razstava I. vrsti. Optiška potovanja po vsem svetu v polni resničnosti. V soboto, dna 26. novembra 1904 zadnji dan razstav«: Zanimiv poset Niče ob karnevalu in Monaka. V nedeljo« 27. nov. do 3. dec : Turi ngrija. Potovanje po Weimaru, Eisenachu in Friedrichsrodu Serija 40 vin. Otroci 20 vin. 6 serij 2 K. 10 serij 3 K. Za šole in društva znižana vstopnina. Veali dan — tudi •» nedelja* In pravnikih — adprto ad 9, do l*. ure d«|»*iane In «d 9. d« a. Mre, Z odličnim »pofitovanjem 3423 r£w^ra=La.taljait^7-o. Monke Znamka z opica. Kamen za čiščenje. Neobhodna potreben za vsako gospodinjo, katera hoče imeti svoje stanovanje, kakor tudi vso hišno in kuhinjsko opravo čisto in blestečo. Baker se sveti kakor zlato, cin kakor srebro, VARSTVENA ZNAMKA. Poskušajte ga po navodili: za uporabo. Brand Bploino zastopništvo ia Avstrijo HENRIK STOES8LER, Dunaj. I. Frepun* 8. Mlad podjeten 3424 Grenčica Florian" in lik6r '-*"> „Florian" najboljša kapljica za želodec. mesar si ustvari lahko stalno eksistenco. Kje, pove upravništvo „Sl. Nar.-. 50.000 parov čevljev! 4 pare čevljev samo gld. 2*80 I se prodajo zaradi nakupa ?elike mnoline obuta 1 dokler traja zaluga za to amesno nizko ceno. Par moSkih in par ženskih čevljev rjavega ali črnega usnja na trakove, I. vrate galo&jrani, z močnimi zbitimi uani podplati; dalje par moških in par ženskih modnih Čevljev s paspoilom, zelo eleg, naj novajSa oblike, močni, b toplo podvleko za zimo, aeto lični in lahki. Velikost po cm Vsi 4 pari veljajo samo gld. Ž 80. Razp Bilja po povzet, ali če se posije denar napn 8. URBACH, eksport čevljev Krakov ftt. 363. Zamena dovoljena, tadi denar Lra« neprihk nazaj; riziko torej izključen 342h Hotel „ILIRIJA". Julri, v soboto, dne 26. novembra 1904 velika pojedina klobas. Doma izdelane jetrne« krvave in pečene klobase. S spoštovanjem 3433 FRIC NOVAK. I I I I I I I I I I I •!-# I II l III I I I I I I I I I l l l l l l i i i i i i i i j. i i i i i I • I I I I I I II I II I I I l l III I I I O I •-»»*» I t t I i i žuhovho najlepše izvršitve po znižanih cenah 0 328U-6 Kari Eecknagel na Mestnem triru štev. 24. normale: IT*. — Padavina 13 8 mm. ISprejema zavarovanja človeškega cviljenja po najraznovrstnejBih kombina-I olj ah pod tako ugodnimi pogoii, ko L o bon a draga zavarovalnica. Zlasti [je nerodno zavarovanje na doživetje fin smrt z zmanjBujočimi se vplačili I Vsak Član ima po preteku petih let pravico do dividende. vzajemna zavarovalna bania vPragl, Raz. fondi: 29,217.694*46 K. Izplačane odškodnine in kapitalije: 78,324.023-17 Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z va*sLiozl Slovan«"*© • narodno upravo. V o u pojasnil* d^e: Generalni za Stop V Ljubljani! ćeifar pisarno eo v laataej bančnej hiai L trn wm M2B« 3-136 Zavaruje poalopja in premičnine prot po2armm ftkodam po najnižjih cenal Škode ceni uje takoj 11 najkalantnejc Oživa najboljai alovea, koder posluje Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore ▼ narodne m občno korist nt namene. Izdajatelj in odgovorni urednik: D r. Ivan Tavčar. Lastnina in tisk „Nirodne tu kame".