Kamniški (jBČAN
Št. 7
Leto XXXVI
Kamnik, 10. aprila 1997
Slovesnosti ob občinskem prazniku
Nov občinski praznik - 29. marec, rojstni dan Rudolfa Maistra je letos sovpadal z velikonočnimi prazniki. Zato se je občinsko vodstvo odločilo, da bo osrednji del praznovanja v četrtek, 27. marca. Slavnostni del je začela kamniška mestna godba s popoldanskim koncertom na Glavnem trgu. V tem času sta podžupan Tone Štele in podpredsednik občinskega sveta Tone Hočevar v imenu občine položila venca na Maistrovo rojstno hišo na Šutni, ki do letos žal še ni dočakala obnove, in k spominski plošči o razglasitvi občinskega praznika v avli občine Kamnik.
Slovesnost se je nato nadaljevala pri spomeniku Rudolfa Maistra na Grabnu. Tu sta ob častni straži voda Slovenske vojske in zvokih Mestne godbe pod vodstvom Francija Lipičnika k spomeniku velikega kamniškega rojaka položila šopek pomladnega cvetja župan Tone Smolnikar in predsednik občinskega sveta Igor Podbrežnik.
Med gosti na slovesnosti je bil tudi dr. Janez Podobnik, predsednik državnega zbora.
V kulturnem programu je sodeloval tudi moški zbor Prvega slovenskega pevskega društva Lira pod vodstvom Marjana Ribiča, ki je zapel več Maistro-
VIKTORJU MIHELČIČU NAZIV ČASTNEGA OBČANA - s čestitko mu ga je izročil župan Tone Smolnikar
vih pesmi, med njimi tudi Za-vrški fantje (uglasbil jo je Emil Adamič), ki je na tem mestu iz grl Lirinih pevcev zazvenela tudi pred 26. leti, leta 1970 ob odkritju Maistrovega spomenika.
Slavnostna seja občinskega sveta
Slavnostna seja občinskega sveta je bila ob 18. uri v dvorani kamniške Matične knjižnice. Poleg dr. Janeza Podobnika, predsednika Državnega zbora, so se seje udeležili tudi poslanec Maks Lavrinc, minister za lokalno samoupravo Božo Gra-fenauer, tajnik občine Nova Gorica. Mariborčani pa se vabilu na slovesnost niso odzvali.
Igor Podbrežnik, predsednik občinskega sveta, je najprej pozdravil vse udeležence seje in še posebej goste in prejemnike letošnjih občinskih priznanj, nato pa je dejal:
»Zbrali smo se, da drugič praznujemo občinski praznik pod imenom, delom in likom natega generala Kamničana Rudolfa Maistra. Rudolf Maister je tako pomemben za nas zato, ker je simbol slovenske samobitnosti, slovenskega boja za samostojnost in ker je s svojimi deli presegel okvire občine, v kateri seje rodil. Zbrali smo se tudi zato, da skupaj z našimi nagrajenci poskušamo ugotoviti to, da je med nami mnogo tistih, ki naredijo veliko za našo občino.
Nadaljevanje na 2. strani
POKLON VELIKEMU ROJAKU - župan Tone Smolnikar in predsednik občinskega sveta Igor Podbrežnik sta se pesniku in generalu Maistru poklonila s šopkom cvetja
S 24. seje občinskega sveta
Zaplet zaradi zaključnega računa
Ravnatelji kamniških osnovnih šol opozarjajo
Takoj na začetku ni odveč povedati, da je ravnokar minilo leto dni, odkar smo v članku Ravnatelji o naložbah v šolstvu (KO, 28. 3. 1996) nazorno opozorili, da ob tako zastavljeni občinski politiki do osnovnega šolstva, kot je veljala v letu 1996, ravnatelji ne moremo več zagotavljati pričakovanega standarda glede vzdrževanja šolskih stavb in šolske opreme. To smo v oktobru 1996 še enkrat in še konkretneje navedli v pismu kamniškemu županu, predsedniku občinskega sveta in načelniku oddelka za družbene dejavnosti. Informacijo o stiskah posameznih OS so takrat prejeti tudi občinski svetniki preko poslanskih klubov. Takrat smo posebej poudarili, da se občina preveč mačehovsko obnaša do svoje lastni-
ne - obstoječih šolskih stavb - In predlagali, da občina za leto 1991 predvidi več sredstev za investicijsko vzdrževanje stavb. V
tem času je namreč večina šol že prejela zapisnike in odločbe republiške zdravstvene inšpekcije o ugotovitvah, v kakšnem stanju so posamezne šole in kaj je treba nemudoma (rok - avgust 1997!) odpraviti in urediti: brušenje in lakiranje parketa, popravila elektro in vodovodnih instalacij po stavbah, generalna ali delna obnova dotrajanega stavbnega pohištva, odstranjevanje stenskih tekstilnih oblog iz učilnic in šolskih avel, pleskanje telovadnic, učilnic, itd. - če naštejem le nekaj postavk investicijsko-vzdrževalnih del iz posameznih odločb zdravstvene inšpekcije.
Ur,
olja in dodatki VALVOUNE, CASTROL za avto in motocikle svečice LODGE, CHAMPION
avtokozmetika za nego celotnega vozila avtoprtljažniki FAPA avtoprevleke spojlerji, okrasni pokrovi velika izbira ostale opreme
nega vozila
'Saj
program M0M0: športni volani in prestavne ročice alu. platišča:     RIAL, MOMO, ALESSI0, BBS, OZ, MIM,
FONDMETAL,... pnevmatike:     DUNLOP, MICHELIN, G00D YEAR,
I jl^ffl BARUM
NOVI MODELI '97
PNEUMATIC CENTER
PTC, Perovo 27, Kamnik "B 812 878
Namenskega denarja za urejanje omenjenega seveda nismo prejeli. Vsaka šola po svojih močeh odpravlja malenkosti ali kaj več, toliko pač, kolikor dopuščajo sredstva za tekoče sprotno vzdrževanje stavb. A tega denarja je dovolj komaj za sprotna manjša popravila, za odpravljanje poškodb, za zamenjave svetil, za redno servisiranje učne tehnologije...
Še posebej smo bili ob rebalansu občinskega proračuna za lansko leto zaskrbljeni, ker so se uresničile naše trditve, da šole z delno amortizacijo (preostalim šolam pripadajoči del amortizacije je občina namreč namenila za pokrivanje investicije) še zdaleč ne moremo pokrivati naraščajočih zahtev po obnovi in zamenjavi obstoječe dotrajane
Nadaljevanje na 5. strani
Županova ekipa protestno zapustila sejo
Za potek 24. seje občinskega sveta, ki je bila 26. marca, je bilo pričakovati, da bo precej razgiban, saj so svetniki imeli na dnevnem redu temeljne finančne akte občine, med njimi tudi osnutek letošnjega občinskega proračuna, vendar verjetno ni nihče pričakoval, da bo že po končani drugi točki, ko je bil na vrsti šele zaključni račun občinskega proračuna za lansko leto, župan Smolnikar s svojimi sodelavci protestno zapustil sejo.
Zato so se svetniki brez sodelovanja predstavnikov županovega urada oz. občinske uprave odločili obravnavati in sprejeti le še osnutka finančnega načrta in programa dela sklada stavbnih zemljišč ter osnutka sprememb in dopolnitev statuta občine in poslovnika občinskega sveta.
Na začetku seje so svetniki na predlog Rudija Meršaka, Zeleni, umaknili obravnavo predloga sklepa o zamenjavi objektov trgov-
Naslednja, 8. številka Kamniškega občana bo izšla v sredo, 23. aprila. Članke sprejemamo najkasneje do srede, 16. aprila; oglase, zahvale in obvestila pa do ponedeljka, 21. aprila.
skih prostorov na Ljubljanski in skladiščnih prostorov v Tomšičevi ulici med občino in TP Kočno. Po mnenju Zelenih naj bi bili trgovski prostori v Zapričah, ki so last občine, prenizko ocenjeni, zemljišče v Tomšičevi, ki bi ga občina pridobila za parkirišče pa bi bilo predrago.
Z razširitvijo dnevnega reda z volitvami in imenovanji so svetniki takoj na začetku seje na predlog komisije za volitve in imenovanja sklenili podeliti Janezu Podobniku, predsedniku Državnega zbora, ob njegovem obisku ob občinskem prazniku v Kamniku spominsko priznanje. Obravnavi zaključnega računa in poročila o delu sklada stavbnih zemljišč v lanskem letu so svetniki namenili kar poldrugo uro svojega časa. Po obrazložitvi, ki jo je dal Vinko Ovijač, predsednik upravnega odbora sklada, sta bila glavna dohodka sklada nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča in komunalni prispevek. Skupaj se je lani nateklo v sklad okrog 141 milijonov SIT ali nekaj manj kot 80% načrtovanih prihodkov. Sklad pa je v tem času porabil le okrog 71 milijonov ali polovico zbranega denarja. Prav nizka realizacija sprejetega plana pa je bila predmet živahne razprave svetnikov. Tako je odbor za proračun in gospodarjenje z občinskim premoženjem (Rudi Capuder) po-
udaril, da je treba dati večji poudarek strokovni pomoči investitorjem in da UO tega dela volon-tersko sam ne bo zmogel. Temu mnenju se je pridružila tudi Marjeta Iliiniar v imenu SKD, ki je dodala, da bi mora! sklad nameniti več skrbi pridobivanju in opremljanju stavbnih zemljišč. Po mnenju skupine svetnikov SDS bi se moral ves denar, zbran s komunalnim prispevkom vračati v KS, kjer je bil pobran. Po mnenju Demitrija Perčiča LDS določene KS, ki imajo bolj aktivno vodstvo, stalno dobivajo denar iz sklada, druge KS pa nič. Občinski svet po njegovem mnenju ni posvečal dovolj pozornosti problematiki, s katero se ukvarja sklad. Zato je še vedno preveč prepirov o tem, ali je to res samostojni sklad ali pa naj bo to sestavni del integralnega proračuna.
Milan VVindschnurer je tudi predlagal, naj bi nekaj denarja namenili plačilu storitev zunanjih sodelavcev. Rudi Meršak se je
vprašal, ali želimo obdržati nek fevd, ki pa ga zaradi nekvalitetne strokovne pomoči nismo sposobni obvladati. Predlagal je tudi, da bi na eni od sej občinskega sveta podrobneje spregovorili o problematiki sklada. Župan Smolnikar je opozoril na številne
Nadaljevanje na 3. strani
Moste 88 A
Prodajalna obutve In tekstila
ALL STAR Hl6HI?0An yELL0tf CAB   pR. MARTEM5 AIR WALK
Obiščite nas od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure. Veselimo se vašega obiska!
Redna skupščina meščanske korporacije
Meščanska korporacija Kamnik počasi prehaja iz začetniških težav v stabilnejše delovanje. Po težavnem, dolgotrajnem in mukotrpnem delu naj bi se končno začelo z vračanjem njenih materialnih osnov, če ne bo mnenje javnega pravobranilstva, da ni pravne osnove za vračanje nacionaliziranega premoženja, uničilo celotno petletno delo. Vendar se MKK ne bo dala kar tako odpraviti in bo verjetno sprožila ustavni spor zaradi neutemeljene neenakopravnosti v odnosu do drugih, ki jim je bilo premoženje nacionalizirano in tudi že vrnjeno ali pa se jim vrača.
Pet let je torej trajalo vse skupaj, da je sedaj že napisano de-nacionalizacijsko poročilo o ugotovljenem dejanskem in pravnem stanju za večino območja nacionaliziranega premoženja v Ka-
mniški Bistrici in bo za to v kratkem izdana tudi odločba. Sočasno z denacionalizacijskim postopkom pa je tudi potekalo utrjevanje same skupnosti. Tako je bila to tudi prva redna skupščina, saj so bile vse do sedaj izredne.
Skupščina je bila v ponedeljek, 24. marca 1997, v dvorani nad kavarno Veronika z začetkom ob 17. Udeležilo se je je več kot 50 od skupaj 74 vabljenih predstavnikov. V skladu s statutom so bili namreč na skupščino pisno vabljeni samo predstavniki članov, ki so jih izbrali upravičenci posamezne deležne pravice, po enega na skupno glasovalno pravico. Ker nekateri tega še niso naredili, čeprav so to dolžni po statutu, ni bilo mogoče povabiti njihovih predstavnikov   oziroma njih
Nadaljevanje na 2. strani
2       10. aprila 1997
V ZRCALU DVEH TEDNOV
Kamniški OBČAN
Slovesnosti ob občinskem prazniku
Nadaljevanje s 1. strani
Ta priznanja so skromno vračilo za vse tisto, kar ste s svojo nadarjenostjo, s svojim znanjem naredili ne samo za našo občino, pač pa tudi za Slovenijo. Kaj lahko mi storimo? Samo to, da lahko veste, da vas spoštujemo, da vas imamo radi.«
Župan Tone Smolnikar je nato v svojem nagovoru najprej dejal, da je še posebej vesel, da so med nami gostje, ki začenjajo trdo delo v parlamentu in v vladi, nato pa je nadaljeval:
»Danes smo imeli priložnost, da smo se pogovorili o naših problemih,
POZDRAV IN ČESTITKA - Igor Podbrežnik, predsednik občinskega sveta, je na začetku slavnostne seje čestital k prazniku in se zahvalil nagrajencem.
čeprav he želim razpravljati o vsem, kar bi bilo morda potrebno. Občinski praznik je bil vedno tisti trenutek, ko v občini pregledamo, kaj smo storili v preteklem obdobju in kaj nas še. čaka. To je nek prelo-
mni trenutek, ko lahko rečemo, bili smo dobri ali pa bili smo nekoliko slabši.
Dve leti in tri mesece zajemamo z novo žlico to našo lokalno samoupravo. Seveda se ta žlica potaplja globlje in globlje, včasih pa zajame tudi kaj koristnega. Pa vendarle mislim, da smo lahko ponosni. Čeprav ne zaključujemo leta, pa se moram sprehoditi skozi nekaj pomembnih trenutkov v lanskem letu«.
Nato je naštel nekaj dosežkov, med njimi dokončanje osnovne šole v Smartnem, nov otroški vrtec v Kamniku, zaključevanje izgradnje telefonije v Komendi in Mostah, telefonijo v Tuhinjski dolini, ki bo letos zaključena, nato pa je nadaljeval:
»Obnovljenih je bilo deset kilometrov Tuhinjske ceste, zažareli so novi semaforji, čeprav so zelene luči še prekratke. Bojimo se, da bodo v prihodnjih letih še krajše. Vendar pa želimo našim občanom zagotoviti varen promet tudi v trenutkih, ko bo pol Slovenije hitelo namesto čez Trojane čez Kamnik.
Želim, da bi letos naš voz skupaj z mojo ekipo in svetniki porinili hitreje naprej. Zal bom omenil samo grenko misel z včerajšnjega dogajanja na občinskem svetu. To je morda grenak priokus, ne želim ga razlagati, pa vendarle, ta današnji praznik zame ni tako slovesen, kot bi lahko bil...«
»Še o priznanjih. Glede na to, da nekaj let nismo podeljevali občinskih priznanj in da imamo kar nekaj ljudi, na katere ne smemo pozabiti, bi morda morali biti malo manj skromni.
Globoko spoštujem in se zahvaljujem vsem letošnjim nagrajencem, g. Vengustu, kije mnogo naredil za kamniški šport, g. Humarju, kije preplezal najvišje vrhove, na svetu, in še posebej sem vesel, da bom lahko
Utemeljitev občinskega sveta za podeljena priznanja
Občinski svet občine Kamnik podeljuje gospodu Viktorju Mihelčiču naziv častni občan občine Kamnik za zasluge na glasbenem področju.
Viktor Mihelčič, upokojeni glasbeni učitelj, je s svojim delom sooblikoval glasbeno življenje v našem mestu in Sloveniji. Več kot petdeset let je uspešno delal kol organist, glasbeni učitelj, pevovodja, dirigent in član godbe, pianist, član različnih instrumentalnih skupin, poleg tega pa je ustvaril pomemben skladateljski opus.
Tri desetletja sta bila pod Mihelčičevim vodstvom prisotna v Kamniku in Sloveniji pionirski in mladinski pevski zbor kamniške gimnazije. Njihovi nastopi so navduševali Kamničane, odmevni pa so bili tudi nastopi na Radiu Ljubljana. Veliko časa in truda je posvečal tudi odraslim zborom, kot so: Moški pevski zbor Solidarnost, Obrtniški pevski zbor. Mešani pevski zbor Planika, Ženski pevski zbor Solidarnost, Moški pevski zbor Zgornji Tuhinj, Mešani pevski zbor Titan itd. Gas in glasbeni kritiki so že opredelili vrednost skladatelj-skega opusa Viktorja Mihelčiča. Uvrstitev njegovih skladb v železni repertoar slovenskih zborov je najboljša potrditev njegove ustvarjalnosti in kvalitete.
Viktor Mihelčič je doslej dobil naslednja priznanja:
- medalja za hrabost
- red zaslug za narod 111. stopnje (1951)
- dve nagradi sklada Toma Brejca (1966, 1984).
- srebrno plaketo občine Kamnik (1973)
- Gallusova plaketa (1991)
Občinski svet občine Kamnik podeljuje gospodu Tomažu Humarju zlato priznanje občine Kamnik za vrhunske dosežke v alpinizmu.
Tomaž Humar že vrsto let sodi v najožji krog najboljših slovenskih alpinistov. Uveljavil seje predvsem z. odličnimi solističnimi vzponi in vzponi v zahtevnih tehničnih smereh. V letu 1996 pa se je s prvenstvenim vzponom preko severozahodne stene Ama Dablama (6828 m) v nepalski Himalaji, ki ga je opravil v navezi z Vanjo Furlanom, ter osvojitvijo do takrat še neosvojenega vrha Bobave (6808 m) povzpel v sam vrh svetovnega alpinizma. Za vrhunske dosežke v Himalaji v letu 1996 je dobil najvišje svetovno alpinistično priznanje Zlati cepin.
Občinski svet občine Kamnik podeljuje gospodu Francu Vengustu srebrno priznanje občine Kamnik za zavzeto delovanje na področju lokostrelstva v Kamniku.
Športni pedagog Franc Vcngust je začetnik lokostrelstva v Kamniku, ki je z njim izviralo in raslo iz kamniških tabornikov, preko Lokostrelskega kluba Kamnik do olimpiad, na katerih je sodeloval in kot trener z našimi olimpijci v letu 1996 zasedel ekipno šesto mesto. Lokostrelski trener Franc Vengust je sodeloval z državno reprezentanco na olimpiadah: Moskva 1980, Los Angeles 1984, Barcelona 1992, Atlanla 1996. Je vrnunski strokovnjak v lokostrelski disciplini.
Kamniški občan - Ustanovitelj Občina Kamnik, izdajatelj Bistrica, d.o.o.. Kamnik, Ljubljanska 3/a, direktorica Saša Mcjač. oec. Ureja uredniški odbor. Odgovorna urednica in lektorica Breda Podbrežnik Vukmir. Strokovna sodelavka Vera Mejac. Tehnični urednik Franci Vidie. Na podlagi zakona o PD in mnenja Urada vlade za informiranje sodi časopis med proizvode informativne narave, za katere se plačuje 5% davek. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 11.200 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik, Glavni trg 24 (občina). tel/fax: 831-311. Žiro račun: Bistrica, d.o.o, 5OI4O-603-53872. Rokopisov in fotografu ne vračamo. Tisk Delo - Tisk časopisov in revij d.d. Ljubljana.
SREBRNO PRIZNANJE OBČINE KAMNIK - prejel ga je FRANC VENGUST, kije lani popeljal slovenske lokostrelce na olimpiado vAtlanto.
s    ' ' '      ' ' x
O priznanjih sta dejala
VIKTOR MIHELČIČ: Posebno sem ponosen, daje Belokranjec, Melličan. dobil v Kamniku tako visoko priznanje. Vesel sem tudi zato, ker sta moj sin Matjaž in hči Alenka rojena v Kamniku in tudi zato, ker so m rojeni tudi štirje moji vnuki in je to tudi zanje posebna čast.
FRANC VENGUST: Prejel sem sicer ie Blotidkom priznanje in več drugih priznanj za moje delovanje na področju športa, vendar je to v Kamniku moje prvo priznanje. Mislim, da bi si marsikak občan Kamnika zaslužil podobno priznanje kol jaz, vendar sem vesel, da sem ga dobil prav jaz, tudi zato. ker se ravno te dni srečujem z Abrahamom. Verjetno pa sem v tem času ^za Kamnik tudi nekaj naredil.
JANEZU PODOBNIKU, predsedniku Državnega zbora - spominsko priznanje občine Kamnik
ZLATI ZNAK CZ - MARIJI ZAGORC, dolgoletni priznani delavki v kamniškem Rdečem križu.
stisnil roko mojemu učitelju glasbe v osnovni šoli g. Viktorju Mihelčiču. Bil je zelo strog, če nisi znal peti, vendar ga globoko spoštujem in sem še posebej vesel, da smo se mu odločili danes podeliti najvišje občinsko priznanje.«
Po obrazložitvah, ki jih je prebral Milan Šuštar, predsednik komisije za volitve, imenovanja in priznanja pri občinskem svetu, je župan Tone Smolnikar najprej podelil prof. Viktorju Mihelčiču, upokojenemu glasbenemu učitelju, naziv častnega občana občine Kamnik za zasluge na glasbenem področju.
Zlato priznanje občine Kamnik je občinski svet podelil alpinistu Tomažu Humarju za
vrhunske dosežke v alpinizmu. Zaradi Humarjeve odsotnosti je priznanje prevzel Slavko Rajh, predsednik Planinskega društva Kamnik.
Športni pedagog Franc Vengust je prejel srebrno priznanje občine Kamnik za zavzeto delovanje na področju lokostrelstva v Kamniku.
TUDI SLOVENSKA VOJSKA PO-ČASTIIA GENERAIA - v častnem vodu je sodeloval tudi naš vojak Janez Skok iz Suhadol.
Dr. Janez Podobnik: Maister izžareva pozitivno energijo
Spominsko priznanje občine Kamnik po sklepu občinskega
Redna skupščina meščanske korporacije
Nadaljevanje s 1. strani
samih, če so sebe določili za predstavnika.
Dnevni red je bil običajen za tako skupščino: poročila, razprava, volitve in pa program dela. Slednji je bil še vedno precej okviren, ker se ne ve, koliko časa se bo še vlekel denacionalizacij-ski postopek in kaj vse bo vrnjeno. Kljub temu je program zastavljen precej široko in fleksibilno, tako da bi v končni fazi lahko upošteval res širše koristi skoraj celotne občine in ne samo ozke interese MKK.
Po razrešnici starega gospodar-
skega in nadzornega odbora ter častnega razsodišča so bili izvoljeni novi člani teh organov. V gospodarski odbor so prišli Dunja Ccrcr, Franc Krajne, Božena Možina, Rudi Omovšek, Stane Pire, Bojan Pollak in Boris Vuč-ko. V nadzornem odboru so Marinka Aparnik, Jure Lap, Andrej Mejač, Demetrij Rebol. Tone Štele in v častnem razsodišču Alojz Ložar, Niko Sadnikar in Miklavž Žvokelj. Predsednika, blagajnika in generalnega tajnika MKK pa bo gospodarski odbor v skladu s statutom izvolil na svojem prvem sestanku.
B. POLLAK
JOŽETU OBLAKU, poveljniku Gasilskega društva Kamnik, je župan Smolnikar v imenu poveljnika Civilne zaščite Slovenije izročil srebrni znak Civilne zaščite.
sveta je župan Smolnikar izročil dr. Janezu Podobniku, predsedniku državnega zbora.
Dr. Janez Podobnik je v svoji zahvali med drugim dejal: »To priznanje smatram kot priznanje Državnemu zboru oziroma funkciji, ki jo opravljam. Želim, da bi Državni zbor oziroma slovenski parlament postal prostor, kjer hi se srečevala politična, človeška, vrednostna in programska različnost Slovenije. Tudi slovenske občine so različne. Prav ta različnost je prispevek k temu, čemur rečemo, daje slovensko, da je slovenstvo.
Rad bi izrazil spoštovanje do imena in lika Rudolfa Maistra, ki ste ga v občini Kamnik izbrali za tisto osebnost, ob kateri praznujete. Lik, vsebina in poslanstvo tega velikega Slovenca so vsekakor laki, da ljudi združuje. To pomeni, da je bila vaša odločitev pravilna. Ko sem danes stal pred njegovim kipom, sem imel občutek, daje tam okoli valovala pozitivna energija.
Danes sem prišel med vas na povabilo vodstva vaše občine in med prijatelje, kijih imam. Pravkar sem zagledal poslanskega kolega Maksa Lavrinca, ki ga lepo pozdravljam. Tudi g. minister je med nami. Kol župan bi povedal še neko misel. Ko smo prej na hitro preleteli utrip vaše občine, je bilo povedano marsikaj, kar ste naredili v zadnjih letih, marsikateri načrti še niso izpolnjeni. Rečeno je bilo, da želite obči-
no, ki bi utripala enakomerno. Podpiram tako usmeritev in lahko rečem, da se bom kol predsednik Državnega zbora zavzemal za to, da bomo pri financiranju občin in drugih podobnih temah poiskali potrebno soglasje in v okviru možnosti, ki jih ima slovenska država, omogočili, da bodo občine delovale tako, da bodo naši občani in občanke tako materialno, socialno in kot tudi duhovno čim bolje živeli.
Obljubim, da bom v povezavi z vašimi poslanci vedno odprt za vse pobude iz vaših lepih krajev.«
Župan Tone Smolnikar je nato izročil še priznanja, ki jih je ob letošnjem dnevu Civilne zaščite podelil poveljnik CZ Republike Slovenije in sicer Mariji Zagore, dolgoletni sekretarki občinskega odbora Rdečega križa Kamnik, zlati znak CZ, Jožetu Oblaku, poveljniku Gasilskega društva Kamnik, pa srebrni znak CZ.
Slovesnost so popestrili Kamniški koledniki Rok Lap, Janez Majcenovič in Tomaž Plahut-nik, ki so skupaj z igralcem Daretom Valičem, ki je pred leti upodobil Maistrov lik v TV nadaljevanki, pripravili pisan recital Maistrovih pesmi in nape-vov. Svoj program so zaključili z uspelo pesmijo Kamnik Francija Lipičnika na besedilo Ivana Sivca.
FRANC SVETEU
VVZ ANTON MEDVED NOVI TRG 26 B, KAMNIK
OBVESTILO STARŠEM PREDŠOLSKIH OTROK!
Vse starše, ki želijo vključiti svoje otroke s 1. 9. /997
v VVZ Anton Medved Kamnik, prosimo, da oddajo prošnje za sprejem otrok v VVZ
na UPRAVO VVZ ANTON MEDVED KAMNIK, NOVI TRG 26 B, KAMNIK, do 9. 5.1997.
Obrazec PROŠNJE ZA SPREJEM OTROK v VVZ lahko dobite v vseh enotah našega vrtca.
Zaradi prezasedenosti naših enot prosimo vse starše, da upoštevajo datum za oddajo prošenj!
Kamniški OBČAN
OBČINSKI SVET - ZUPAN
10. aprila 1997
Zaplet zaradi zaključnega računa
Nadaljevanje s 1. strani
dolžnike med podjetji, ki skladu dolgujejo prek sto milijonov tolarjev, med njimi so Stol (10 mio SIT), Titan (9 mio SIT), Alprem (7 mio SIT) itd. Davčna uprava ne izterjuje dolgov dovolj ažurno, zato bo treba po mnenju župana nameniti tudi del denarja za izterjavo. »Teh podjetij ne kanimo potopiti, vendar se je treba zavedati, da občinska blagajna ni
lil
Na zadnji seji je imel največ dela Vinko Ovijač, predsednik (JO sklada stavbnih zemljišč, saj je moral sam brez prisotnosti strokovne službe odgovarjati na številna vprašanja svojih kolegov svetnikov.
vreča brez dna,« je dejal župan. Igor Podbrežnik je poudaril, da zazidalna območja v Novem trgu in na Perovem komunalno se niso dokončno urejena. Po njegovem mnenju pa bi moral sklad začeti tudi z gradnjo garažne hiše na Duplici. Milan Windschnurer ni soglašal z županom, da bi morali davčno upravo za izterjavo prispevkov posebej plačati, ker je to dolžna delati po zakonu.
Svetniki so na koncu soočanja različnih mnenj o vlogi in o delu sklada stavbnih zemljišč občine Kamnik s 17 glasovi za in 7 glasovi proti sprejeli zaključni račun in poročilo sklada za leto 1996. Finančni obseg lanskih investicij kljub precejšnjim težavam ni majhen, je dejal župan ob začetku razprave o zaključnem računu občinskega proračuna za lansko leto. Dejal je tudi, da sprejema kritiko, da je občina na pri-hodkovni strani premalo storila, da bi se v občinsko blagajno nateklo več denarja, vendar da se je občina pri porabi sredstev racionalno obnašala.
Potem ko so občinski načelniki Kolar, Mlakar in Kamin obrazložili lansko porabo in opravljene naloge na področju gospodarstva, urejanja prostora in v družbenih dejavnostih (o proračunski porabi smo podrobneje poročali v prejšnji številki) in je svojo oceno o lanskem gospodarjenju podal tudi Janez Jeglič, predsednik Nadzornega odbora, ki je med drugim dejal, da so nekatere obrazložitve za nedoseganje načrtov v gradivu pomanjkljive, kot npr. pri stanovanjskem skladu, tako bi bilo treba obrazložiti večje odmike od načrtovanih prihodkov, npr. pri kupnini za Kolodvorsko 17, pri obrestih stanovanjskega sklada, izkaz večjih dolžnikov nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča in podobno, so svetniki začeli dokaj kritično razpravo, ki se je na eni strani nanašala na preglednost in medsebojno primerjavo posameznih proračunskih postavk s prejetim rebalansom proračuna, na drugi strani pa na vsebino oziroma namensko porabo na.posameznih področjih.
Nekateri svetniki, kot na primer SKD (Humarjeva), so poudarjali, da bi moral biti zaključni račun primerljiv z rebalansom in da bi moral biti rebalans prikazan tako, kot je bil sprejet lanskega novembra, drugi so menili, da bi moral biti predstavljen uresničeni program (Jesenik -SLS), da na stanovanjskem pod-
ročju ni bilo ničesar storjenega (Romšakova - SDS), kako bomo pokrili letošnje obveznosti, če bomo lanske prenesli v letošnje leto, ali je občina lani kupljeno stavbo v Kolodvorski 17 res prodala z »velikim dobičkom«, kar pa iz zaključnega računa ni razvidno (Perčič - LDS), ob zaključnem računu bi morali predložiti tudi premoženjsko bilanco občine (Orešnik - SLS, Ocepek - SKD). Po mnenju Staneta Zamika, LDS, bi morali za kraje, ki so ogroženi zaradi pretovarjanja odpadkov na njihovem območju dejansko in ne samo na papirju zagotoviti denar iz ekološke takse. Mcršak, Zeleni, pravi, da smo za »gasilski« proračun sami krivi, saj sami ustvarjamo žarišča, ki jih potem gasimo. Paziti pa bo treba, da za nami ne bodo ostala pogorišča, je pristavil. V zvezi s predlaganim sklepom svetnika Grešnika naj bi občinska uprava hkrati s predlogom zaključnega računa predložila tudi premoženjsko bilanco občine, sta Ivan Pristovnik, tajnik občine, in Alojz Kolar, načelnik oddelka za gospodarske dejavnosti in finance, pojasnila, da zakon o financiranju občin v svojem 35. členu določa, da se za leto 1996 premoženjska bilanca občine predloži občinskemu svetu izjemoma do 30. 9.1997, prihodnja leta pa jo bo treba predložiti hkrati z zaključnim računom. (V tem smislu dopolnjujemo tudi našo informacijo o zaključnem računu, objavljeno v prejšnji številki!) Ko so svetniki utemeljevali, kako bodo glasovali, je Milan VVindschnurcr - SKD opozoril na razliko pri odhodkih v višini 50 milijonov SIT (za toliko naj bi bilo prikazanih več odhodkov, kot pa naj bi jih dejansko bilo). Janez Rc-panšek - SDS pa je dejal, da če bi se s tako sestavljeno davčno napovedjo pojavil na občini, bi mu jo zagotovo zavrnili. Tudi svetnika Ocepek in Meršak sta izjavila, da bosta glasovala proti zaradi nepreglednosti in zaradi odnosa do varstva okolja v lanskem proračunu. Rudi Capuder pa je dejal, da bo kljub več pripombam podprl sprejetje zaključnega računa.
Od 27 navzočih svetnikov sta nato za sprejetje glasovala le dva, deset pa jih je bilo proti.
V krajši razpravi po glasovanju so ugotavljali, kako naj sestavijo predlog sklepa, kaj mora uprava spremeniti in dopolniti pri zaključnem računu, svetnik Perčič pa je menil, da sedaj ne moremo reči, da lani nismo delali tega, kar smo delali in ne moremo reči, kaj naj bi se vsebinsko dalo spremeniti.
Nato je župan Smolnikar ogorčen dejal, da zaradi takega odnosa odhajajo iz občinske uprave najboljši strokovni sodelavci, med njimi tudi računovodkinja. Ker je slišal, kot je dejal, da je pripravljen tudi scenarij za zavrnitev osnutka letošnjega proračuna, se je odločil, da s svojo ekipo zapusti sejo. In res so takoj odšli z županom še podžupan Štele, tajnik Pristovnik in načelniki Kolar, Mlakar in Kamin.
Po odmoru so na predlog predsednika Podbrežnika sprejeli še sklep, naj predlagatelj upošteva pripombe, dane v razpravi in na aprilsko sejo predloži dopolnjen osnutek zaključnega računa.
Tako je svetnikom za aprilsko sejo ostal poleg občinskega proračuna tudi predlog odloka o spremembi občinskih komunalnih taks, ki naj bi ga že na tej seji sprejeli po hitrem postopku in osnutek odloka o občinskih upravnih taksah.
Vi sprašujete, župan odgovarja
Kamniški občan vas sprašuje, kakšno je stališče do nesprejetja zaključnega računa občine, kar se je zgodilo na zadnji seji občinskega sveta?
Proračunsko leto se končuje 31. decembra, torej bi bilo idealno, če bi v občini odlok o proračunu sprejeli že takoj ob začetku leta. To je seveda samo želja, njena uresničitev pa bi pomenila, da bi življenje in uresničevanje zastavljenih nalog teklo nemoteno. Na sprejem proračuna je namreč vezana vrsta aktivnosti, obveznosti in seveda zakonskih temeljev, še posebej na področju investicijske dejavnosti.
Urad župana je osnutek letošnjega proračuna pripravil v prvi tretjini marca in ga posredoval občinskemu svetu. Moram poudariti, da smo letošnji proračun ponovno pripravljali v zelo oteženih razmerah, saj so se navodila in podatki ministrstev in vlade nenehno spreminjala, na drugi strani pa je bilo zahtev proračunskih porabnikov kar nekajkrat več od finančnih možnosti, kijih v večji meri določa država. Pred razpravo na občinskem svetu oz. že pred oddajo gradiva smo se sestali z vodstvom občinskega sveta in vodji poslanskih skupin in spregovorili o odprtih vprašanjih letošnjega proračuna in tudi zaključnega računa. Na tem sestanku nisem imel občutka, da nekateri ne razumejo naših prizadevanj, kako v okviru finančnih možnosti izpeljati letošnje proračunsko leto. Štiriindvajseta seja občinskega sveta pa je dokazala, da je očitno politika močnejša od stroke, kar pa razumljivo ne prispeva k pravočasnemu sprejetju proračuna. Po mojih informacijah se je »koordinacija« nekaterih strank nekaj dni pred zasedanjem občinskega sveta dogovorila, da bo
osnutek zaključnega računa in proračuna vrnila v fazo osnutka. Prvi del scenarija oz. tega dogovora je bil uresničen, saj sta za osnutek zaključnega računa glasovala le dva svetnika. Priznam, da je pri prepisovanju gradiva prišlo do računske napake oz. do izpustitve ene. postavke, kar smo med sejo tudi ugotovili, vendar je bil končni seštevek postavk pravilen. To naj bi bil torej vzrok za zavrnitev osnutka zaključnega računa. Ker gre za dvofazni postopek sprejemanja zaključnega računa, kar je svojevrstna posebnost Kamnika, bi to napako in tudi druge pripombe svetnikov lahko upoštevali pri pripravi predloga.
Uresničitev prvega dela scenarija je bila vzrok, da sem s sodelavci zapustil sejo občinskega sveta. Osnutka proračuna svetniki nato niso obravnavali, kar pomeni, da ga bodo na eni od prihodnjih sej. To pa seveda negativno vpliva na uresničevanje zastavljenih nalog v letošnjem letu, ki so okvirno načrtovane v proračunu za leto 1997. Vemo, da se v teh dneh že začenja intenzivna gradbena sezona, da pa bomo lahko šele po sprejetju proračuna objavili razpise In izbirali izvajalce za posamezne investicije. V tem trenutku izvršujemo proračun v skladu z zakonsko določenimi okviri, to je po dva-najstinah. Na enak način izvršuje proračun tudi republiška vlada, kar še dodatno otežuje normalno delovanje občine in financiranje njenih porabnikov.
Na vidiku je prenova kamniškega kulturnega doma, saj že osnutek letošnjega proračuna namenja določeno vsoto za prenovo dvorane. Zanima nas, kakšne načrte ima občina za vsebinski del delovanja novega kulturnega doma?
Kino dom, kot Kamničani ime-
nujemo kulturno dvorano v Kamniku, je občina kupila od KIK-u. Kulturni dom je dotrajan inje potreben kompletne prenove. Zev letu 1993je posebna delovna skupina pripravila elaborat o možnosti preureditve kulturne dvorane in oživitve kulturne ponudbe v mestu Kamnik. V lanskem letu so se pogovori o potrebah in možnostih obnove kulturnega doma intenzivno nadaljevali. Zupan je imenoval komisijo, ki je pripravila programska izhodišču za kompleksno prenovo celotnega kulturnega doma. Komisija je pri delu upoštevala študijo iz leta 1993, za sodelovanje pa je poprosila znane strokovnjake s področja akustike, odrske tehnike, razsvetljave, strojnih naprav in upravijalce Cankarjevega doma v Ljubljani.
Kulturni dom bo mogoče obnoviti po posameznih etapah, ki se bodo med seboj dopolnjevale in v končni podobi zagotovile estetsko oblikovan in funkcionalen osrednji kulturni prostor, ki bo omogočal nemoteno izvajanje vsakovrstnih kulturnih programov. Posebna pozornost je posvečena prav veliki dvorani, ki bo morala omogočiti kvalitetnefilmske predstave, zahtevnejša odrska dela tudi profesionalnih gledališč, komorne in orkestralne prireditve, folklorne in plesne nastope ter razna predavanja, ki bi jih zahteval kongresni turizem.
Mala dvorana in številni manjši prostori kijih bomo pridobili v nadstropju in v kletnih prostorih, bodo namenjeni vadbam kulturno umetniških skupin, glasbenim skupinam in manjšim, scensko manj zahtevnim prireditvam. Seveda nismo pozabili na primerno gostinsko ponudbo, ki bo poleg običajne kavarniške ponudbe omogočala tudi organizacijo kabarejskih prireditev (recitali, jazz, večeri šansonov, pogostitve ob
slavnostnih sprejemih...) V objektu bomo zagotovili tudi potrebne poslovne prostore za vodenje, vzdrževanje in trženje glede na številno in tudi kvalitetno ponudbo.
V novem kulturnem domu se bo torej čutil življenjski in ustvarjalni utrip vse dni v tednu in ne samo ob posebnih priložnostih. Dobrih 30.000 Kamničanov si prav gotovo zasluži takšen kulturni dom, ki ho obogatil in popestril vsakodnevno, s skrbmi prežeto življenje, jim s pestro kulturno ponudbo pomagal napolniti dušo in vliti nove energije.
Poudariti je potrebno, da je ocena investicije okoli 570 milijonov tolarjev, zato bo celotna obnova potekala več let. V letošnjem letu bomo pridobiti vse potrebne gradbene dokumente, izvedbene načrte ter pričeli z adaptacijskirni deli v veliki dvorani. Ko bomo imeli vse potrebne dokumente, bomo k so-investitorstvu v čim večji meri poskušali pritegniti Ministrstvo za kulturo, donatorje in sponzorje ter možne soinvestitorje za potrebe gostinske ponudbe v kulturnem domu. Ta projekt bo eden od največjih skupnih naložb, ki bo namenjen prav vsem prebivalcem v kamniški občini, zato je prav, da ga bomo s skupnimi prizadevanji tudi uresničili. V marsikaterih občinah tako velike skupne projekte rešujejo celo s samoprispevkom.
Kaj menijo nekateri svetniki
RUDI CAPUDER, LDS
Po mojem mnenju je bil zaključni račun premalo pripravljen, saj bi lahko predlagatelji pregledali, če se ujemajo številke. Vendar pa menim, da je zavrnitev zaključnega računa nepotrebna, saj bi napake lahko popravili do sprejema, prav tako bi lahko občinska uprava pri fazi predloga lahko upoštevala pripombe svetnikov, ki so bile podane v razpravi. Do takšnega razpleta jc prišlo najbrž zaradi nestrinjanja z načinom dela na občinski upravi. Svetniki so odreagirali tudi bolj čustveno, saj marsikatera njihova želja, vsebovana v lanskem proračunu, zaradi pomanjkanja sredstev ni bila uresničena. To, da je župan s svojo ckipo.demonstra-tivno zapustil sejo, ker je sklepal, da se bo zavrnitev ponovila tudi pri obravnavi osnutka proračuna, jc nezrelo in ne najbolj konstruktivno. To bi moral razumeti kot napotilo upravi, da stvari pripravi bolj profesionalno. Konec koncev sta županat in občinski svet politična organa, ki morata torej poleg strokovnosti obvladati tudi primeren pristop in predloge znati tudi tako utemeljiti, da bosta prepričljiva.
MILAN VVINDSCHNURER, SKD
Ker je dejanski seštevek odhodkovnih postavk za 50,6 milijona SIT manjši, kot je bilo navedeno v zaključnem računu, svetniki seveda nismo mogli potrditi nekaj, kar ni argumentirano, da to resnično drži. Kljub našim vprašanjem nam na ta občinska uprava na seji ni dala nikakršnih pojasnil.
Nevzdržno je tudi, da ZR ni sestavljen po isti razporeditvi postavk prihodkov in
odhodkov, po kakršni je bil sprejet lanski proračun. To primerjanje realizacije s planom zelo otežuje in zamegljuje. V ZR so bile nekatere iste postavke navedene tudi po dvakrat.
Kljub zavrnitvi ZR bi svetniki razpravo in sklepanje o osnutku proračuna seveda lahko izpeljali, če le ne bi župan (ko-likič že) užaljeno, tokrat s svojo celo ekipo, odvihral iz dvorane Ta kasnitev sprejemanja občinskega proračuna pa ni dobra niti za delo občine niti za občane.
IGOR PODBREŽNIK, PREDSEDNIK OBČINSKEGA SVETA
Osnutek zaključnega računa ni bil izglasovan, ker med svetniki ni dobil dovolj podpore. Sprejet pa je bil sklep, da mora župan do naslednje seje pripraviti dopolnjen oziroma spremenjen osnutek zaključnega računa, v katerem mora upoštevati pripombe iz razprave.
Po moji oceni gre samo za matematično uskladitev postavk iz leta 1996, kar je postalo očitno na sami seji. Ne razumem, kitko da tega'niso opazili tudi predlagatelji, saj so imeli na voljo 15 dni od oddaje gradiva do seje. Sprejemanje proračuna ni v povezavi s sprejemanjem zaključnega računa. Dokler proračun ni sprejet, se v tekočem letu upoštevajo dva-najstinc iz. preteklega leta. Zato mora biti skupen interes tako župana kot tudi občinskega sveta, da bo proračun čimprej sprejet, da bomo lahko izvedli nove projekte. S tem želim zavrniti tudi sumniče-nja iz urada župana, da jc nesprejetje zaključnega računa povezano z morebitnim nesprejetjem proračuna.
OPOZORILO OBČANOM!
Občinska uprava občine Kamnik opozarja vse občane, ki so lastniki živih mej, sadnih dreves, grmičevja ali imajo postavljene predmete ob cestah, da obrežejo žive meje, sadna drevesa, grmičevje in odstranijo predmete, ki zastirajo preglednost ceste, križišč in železniške proge, s katero se cesta križa v isti ravnini.
30. člen Odloka o ureditvi cestnega prometa na območju občine Kamnik (Uradni list RS, št. 47/95 in 38/96) določa, da je dovoljena višina živih mej, ograj in drugih objektov 0.70 m. Odmik (varovalni pas) od končne točke prečnega profila ceste je v naseljih 1 m, izven naselja pa 3-m .
V skladu s predpisi bo občina Kamnik dolžna zopet tiste, ki ne upoštevajo veljavnih predpisov, uvesti postopke o prekrških. Sodnik za prekrške lahko izreče denarno kazen v višini od 5.000,00 do 50.000,00 SIT.
Ivan Pristovnik Tajnik občine Kamnik
V okviru
SLOVENSKIH DNEVOV KNJIGE
22, 23., 24. aprila 1997
se bosta različnim oblikam
ugodnejše ponudbe knjig
pridružila tudi
Turistično informativni center Občine Kamnik in Zveza kulturnih organizacij Kamnik.
Na stojnici pred kavarno Veronika
bo na voljo izbor knjižnih del iz različnih domačih založniških programov.
Vsaj v teh treh dneh bo tiskana beseda dostopnejša in tako morda mikavnejša za osebno srečanje z bralci.
Podrobnejše informacije: ZKO, tel.: 831-612,
TIC, tel.: 831-470.
POSLOVNO-INFORMACIJSKI CENTER OBČINE KAMNIK
Vam predstavlja pošlo vno-informativne dejavnosti v aprilu 1997.
IZOBRAŽEVANJE
Dvostavno knjigovodstvo: 21. april, DATA-Z d. o. o., inf. 831-266
SVETOVANJE in INFORMIRANJE
Za podjetnike in obrtnike poteka po ustaljenih razporedih in vsebinskih sklopih.
V POSLOVNO-INFORMACIJSKEM CENTRU
so Vam na voljo publikacije in pisna gradiva s področja malega gospodarstva.
Aktualno!
* Javni razpis za prestrukturiranje proizvodnje:
Ministrstvo za gospodarske dejavnosti (Ur. I. št 9-10, str. 705)
Subvencioniranje obrestnih mer za kratkoročne in dolgoročne kredite, ki jih podjetja najamejo pri poslovnih bankah v 1. polletju 1997. Na razpis lahko kandidirajo podjetja s programi prestrukturiranja proizvodnje in ohranjanja delovnih mest iz dejavnosti C - Rudarstvo, D - Predelovalna dejavnost, F - Gradbeništvo.
Razpis je odprt do porabe sredstev. Odpiranje prijav bo vsak zadnji ponedeljek v mesecu ob 10. uri v sejni sobi Ministrstva za gospodarske dejavnosti.
Fotokopije razpisa lahko dobite v Poslovno-informacijskem centru Občine Kamnik. Vse dodatne informacije so vam na voljo pri podjetniški svetovalki Darinki Prešeren, vsak torek od 15. do 17. ure v Poslovno-informacijskem centru.
FRANC SVETELJ
4       10. aprila 1997
LJUDJE IN DOGODKI
Kamniški OBČAN
Prihodnost je v sistemski ureditvi položaja naših žičnic
Kaj se dogaja v družbi Velika planina - Zaklad narave?
V zadnjem Času se na sejah občinskega sveta srečujemo z zelo konkretnimi vprašanji svetnikov o gospodarjenju v družbi Velika planina - zaklad narave. Tako smo te v predzadnji Številki navedli vprašanja Jožeta Rom-saka, ki ga je zanimalo, kako občina gleda na gospodarjenje v tej družbi saj je v celoti njen lastnik VpraSal je, zakaj se prodaja oprema, kot npr. teptalci, kako je z zaposlovanjem vodstvenih in administrativno tehničnih delavcev. Tudi svetnik Brane Golubovič je vpraSal, koliko novih delavcev je zaposlila direktorica v upravi in ali ima direktorica res neto plačo 250.000 tolarjev. Pretežni del lanskega deleža proračunskih sredstev, namenjenega za Veliko planino, je Sel za vzdrževalna dela in za vračilo posojila za gondolsko žičnico. LetoSnji osnutek proračuna predvideva za ta namen samo 10,4 milijona SIT, kar bo, tako menijo v nadzornem svetu družbe, vsaj za 25 milijonov premalo. Tudi zaradi tega, ker »zaklad« terja Se vedno več denarja, kot pa ga prinaSa, tako svetnikom kot tudi občanom ni in ne more biti vseeno, kako se s tem denarjem gospodari Zato smo se z nekaj aktualnimi vprašanji napotili k Rudiju MerSaku, občinskemu svetniku, generalnemu sekretarju Zelenih Slovenije, ki je od nedavnega predsednik nadzornega sveta družbe Velika planina - Zaklad narave. Zanj je znano, da v svojih razpravah nima dlake na jeziku in da zna reči bobu bob...
Ob 80. rojstnem dnevu Male Drčar
Še posebej se je predajala mladim
Gospo Malo Drčar sem obiskala v Domu starejših občanov v Kamniku 3. aprila, prav na njen SO. rojstni dan. Skromna kot je, tudi za ta dan ni želela nobenega »pompa«. Kot običajno, je z drugimi oskrbovanci kramljala ob popoldanski kavici. Tudi ko sem ji stisnila roko z željo, da bi bilo njeno zdravje trdno in da bi lepo preživela jesen življenja, je pripomnila, da je ni potrebno dajati v javnost, sploh pa, da ji ni za pubticiteto. Prepričljivo mije nato le začela pripovedovati: »Vsvojem času sem bila aktivna, predvsem pa delovna. Danes tega ne morem več, ker me je čas prehitel, pa tudi desetletje bolezni je k temu doda-
Mala Drčar leta 1917 stara nekaj tednov.
lo svoje. V domu se počutim dobro, ni mi dolgčas, zato se ne počutim prav nič osamljeno. Zdravje se mije ustalilo, da lažje prenašam težo osmih križev. Ne morem pa pričakovati, da bi se počutila, kot da bi imela petdeset let. Tudi z otrokoma Mojco in Matjažem ter vnuki sem v tesnih stikih, kar mije v veliko veselje. Vesela sem tudi njihovih uspehov. Vesela pa sem, da jih ne bremenim,« je
Kolektiv Dijaškega doma Kamnik na domskem dvorišču ob zaključku Šolskega leta 1971172 in sicer 30. junija. Od leve proti desnt Branka Lap, Lojzka Vrankar, Jelka Berlec, Cirila Sedusak; stojijo: Anica Kalan, Helena Zore, Retka Jemc, Marija Ravnjak, Ivanka Šinkovec, CU-ka in Francka Štrukelj in Mala Drčar.
Se vedno polna življenjske energije in z odkritosrčnim zadovoljstvom pripovedovala Mala Drčar.
Mala Drčar je bila rojena 3. 4. 1917 v Ambrusu pri Grosupljem. Ze v zgodnjih otroških letih sije želela postati zdravnica, ker je imela rada ljudi in živali. Rada je umivala majhne otroke, pa tudi kakšni kobilici je povila zlomljeno nogico. Ker je izhajala iz učiteljske družine in ker sije želela čim hitreje dokončati študij, se je odločila za učiteljišče. Velika želja postati zdravnica se ji
Ga. Mala Drčar v krogu družine hčerke Mojce Dr-čar-Murko. Še vedno rada spremlja svoje otroke na njihovih življenjskih poteh - tokrat je Mojco spremljala 18. marca na srečanju in klepetu v kamniški Matični knjižnici
Z gospo Malo Drčar se je bilo prijetno pogovarjati v njeni lepo urejeni sobici v Domu starejših občanov v Kamniku. Tega dne, 3. aprila 1997, je imela ravno 80. rojstni dan.
ni uresničila. Diplomirala je leta 1936 v Ljubljani. Prav v tistih letih je bilo težko dobiti delo vprosveti zato je bila nekaj let brez službe, pa tudi brez nadomestila za brezposelne. Njeni sošolci so odšli s trebuhom za kruhom poučevat predvsem v Makedonijo (Vinko Dobnikar) in na Kosovo. Takratne politične razmere v Sloveniji namreč niso bile naklonjene šolstvu in izobraževanju, zato ni bilo denarja in s tem tudi ne dela za učitelje in profesorje.
Ze leta 1942 se je aktivno vključila v ilegalno delo osvobodilne fronte. Iz Ljubljane se je po vojni preselila v Litijo, od tam pa je 1957. leta prišla v Kamnik. Veliko je delala s šolsko mladino v društvu prijateljev mladine, pa tudi na raznih drugih področjih in v organizacijah. Organizirala je šolsko prehrano, požrtvovalno seje spoprijela z organizacijo dijaškega in vajeniškega doma v Kamniku in kasneje z osnovno šolo s prilagojenim programom - to je današnja osnovna šola 27. julij. Aktivna je bila v šolskih svetih, od tega osem let tudi v Zavodu za usposabljanje invalidne mladine Kamnik. O njenem predanem delu sta mi povedali tudi njeni nekdanji sodelavki in prijateljici Slavi Zupan in Jelka Berlec. Med drugim sta se spomnili dogodkov, ko se je v dijaškem domu večkrat pokvaril pralni stroj. Takrat je gospa Mala peš odnesla umazano perilo in oblačila dijakov domov in vse to oprano ter zlikano prinesla dijakom. Ob prehodu na centralno kurjavo so še nekaj časa kuhali na drva, vendar jih je nekega dne zmanjkalo. Otroci so z vozički odšli h gospe Mali in iz njene drvarnice naložili suha nacepljena drva. Problem s prehrano je bil tako rešen. Velikokrat je ob sobotnih in nedeljskih popoldnevih krpala oblačila otrokom.
Mala Drčar se je upokojila v šestdesetih letih življenja. Zaradi operacije kolkov in drugih zdravstvenih težav se je pred desetimi leti z veseljem odločila, da starejša leta preživi v Domu starejših občanov v Kamniku, kjer tolerantno prenašajo drug drugega. Sama že pet let skrbno vodi domsko knjižnico, kjer imajo danes okrog 2000 knjig, od tega tisoč domskih, ki so jih podarili svojci umrlih ali oskrbovanci, druge pa je preskrbela Matična knjižnica Kamnik. Ob prevzemu skrbi za knjižnico je bilo v njej 500 knjig in gospa Mala je sistematično in pregledno uredila njihovo evidenco. Dvakrat na teden po dve uri je v domski knjižnici vesela vsakega obiskovalca in mu prijazno svetuje izbrati primerno knjigo.
Po desetih letih bivanja v domu ljudi že kar dobro pozna in ve, kaj kdo želi brati. Ugotavlja, da najrajši prebirajo preproste kmečke zgodbe, življenjepise znanih ljudi in potopise. Tudi sama veliko bere, zato pozna vsebino večine knjig. Tudi sicer je z vsem na tekočem, saj redno prebira časopise in pomembne dogodke spremlja preko TVekrana. Je vedrega duha in polna življenjske energije. Med najinim kramljanjem je povedala, da je vesela razvoja prej dijaškega doma, zdaj pa OS 27. julij. Napredovanje in uspehi njenih nekdanjih gojencev dijaškega in vajeniškega doma jo še posebej radostijo. Z njimi ima še vedno stike, večkrat se je spomnijo. Še sedaj jo redno obiskujejo učenci OS 27. julij. Tudi z nekdanjimi sodelavkami je v prijateljskih odnosih.
Kot zanimivost naj povemo, da je bila Mala Drčar leta 1962, koje začel izhajati Kamniški občan, med prvimi sodelavkami. V uredniškem odboru je bila tudi v predhodniku KO Glasu komune leta 1961.
Gospe Mali Drčar želimo, da bi ji bito zdravje čimbolj naklonjeno, da bi bila še dolgo tako vedrega duha in polna življenjske radosti, katero podarja svojim dragim domačim, pa tudi oskrbovancem in osebju doma.
VERA MEJA C
Rdeči križ zbira pomoč za socialno ogrožene
Rudi MerSak, doslej predsednik Nadzornega sveta družbe Velika planina - Zaklad narave, bo prevzel mesto vršilca dolžnosti direktorja.
Nam lahko na kratko poveste, kakšno je dejansko stanje ali bolje rečeno, kaj se pravzaprav dogaja v tej občinski družbi, v kateri sta se oz. se bosta, kot je slišati, v kratkem času zamenjala dva direktorja, da bo za Božičnikom odšla tudi sedanja direktorica Verboleto-va.
Ze od sporazumne prekinitve delovnega razmerja z Božičnikom, ki je sedaj sekretar združenja slovenskih žičničarjev, oziroma od lanskega februarja je v družbi začelo prihajati do slabših rezultatov. Na razpis po odhodu prejšnjega direktorja Dušana Božičnika je bila sprejeta za direktorico Patricija Verbole. Kasneje se je ugotovilo, da je Slo pri njeni zaposlitvi za več nepravilnih odločitev v škodo družbe, med drugim so bili izigrani tudi razpisni pogoji.
Pri petmesečnem poslovanju pod njenim vodstvom je žal prišlo do izrednega poslabšanja odnosov med zaposlenimi, ki so začeli zapuščati firmo, začela pa so se tudi nezadovoljstva tako pri pašni skupnosti kot med bajtarji in Zakladom narave. Direktorica ni bila v stanju vzpostaviti pristnih medčloveških odnosov z zaposlenimi in ostalimi dejavniki turizma na Veliki planini. Poleg tega pa so se poslovni rezultati v tem času zelo poslabšali.
Po prejšnjem resda nelikvidnem poslovanju se je družba znašla v hudih rdečih številkah. Denar, ki je bil namenjen sanaciji, je bil porabljen za zagotavljanje likvidnosti poslovanja družbe.
Kje je po Vašem mnenju izhod iz nastalega položaja, kakšen je vaš pogled na prihodnost Zaklada narave?
Menim, da se ne bi smeli preveč obremenjevati s sedanjimi zapleti, pač pa bi morali vso našo pozornost nameniti nadaljnjemu razvoju Velike planine in vlogi družbe Velika planina - zaklad narave pri tem. V kratkem se bo sestal nadzorni svet, ki bo sprejel tudi ustrezne sklepe glede na nastali položaj. Kot je znano, je občinski svet že pred nekaj časa sklenil, da je treba gmotni položaj družbe okrepiti s svežim kapitalom novih družbenikov. V tej smeri pa sedanja direktorica ni delovala. Morda je bilo res vse preveč prepuščeno njej, saj je v tem pogledu brez
pravih delovnih izkušenj, družba pa je statusno neurejena
Povedati pa je treba tudi to, da župan ni pravočasno uresničil sklepa sveta o imenovanju posebne komisije. Pred kratkim pa smo se z županom dogovorili, da bodo naloge prestrukturiranja prevzeli člani nadzornega sveta, okrepljeni še s kakim strokovnjakom.
Doslej smo ugotovili, da se je več družbenikov pripravljenih vključiti v družbo, ali bo to delniška družba ali družba z omejeno odgovornostjo pa bomo še videli. Po zdajšnji oceni so pripravljeni vložiti skupno od 700.000 do 1 milijon DEM.
Ali naj bi občina v prihodnje še ostala v družbi?
Občina bo prav gotovo morala oceniti, ali in s kakšnim vložkom naj bi sodelovala. Verjetno bo občina kot svoj vložek prispevala osnovna sredstva, se pravi objekte in naprave. Upoštevati je treba, da je letos potrebno vložiti v tekoče investicijsko vzdrževanje okrog 150.000 DEM. Poleg tega pa bo na račun kratkoročnih in dolgoročnih obveznosti treba zagotoviti še od 25 do 27 milijonov SIT. Zal te številke ni mogoče natančno določiti, ker je bil del dokumentacije odtujen in še ni vrnjen. Kot vidite, je precejšen del fasciklov prazen (pokaže na prazne škatle na omari).
Kakšen položaj imajo sedaj gostinski objekti na Veliki planini, ki so last občine. Precej je bilo govora, da bi jih vključili v družbo VP - Zaklad narave?
Zaenkrat je samo gostišče Ši-mnovec priključeno poslovanju družbe, vendar se je to pokazalo kot zelo zgrešena poslovna poteza. Zato v družbi razmišljamo o ponovni oddaji tega gostišča v najem, kar bi bilo edino smotrno. Vsak akter turizma na planini ima svoj interes in ta je med drugim tudi, da objekt čim bolj napolni in oživi. Zaenkrat kar dobro sodelujemo z najemnikom gostišča na Zelenem robu in z najemnikom Bifeja pri Žičnici. Oba imata kar kvalitetno ponudbo, oba sta tudi med redkimi, ki zagotavljata obisk in življenje na planini. To kaže tudi podatek, da jc imel samo Stri-tof lani v najetih kočah okrog 1000 nočitev, kar je več, kot so jih prijavili vsi ostali lastniki in uporabniki koč skupaj.
Že pred časom ste se na sejah občinskega sveta zavzemali za to, da bi bilo treba poslovanje žičniš-kega sistema sistemsko uredili na državni ravni. Ali ste še tega mnenja in kakšni so po vašem mnenju izgledi za tako rešitev?
Res je, že pred poldrugim letom sem bil eden redkih, ki sem zagovarjal stališča, da je treba za nadaljnji obstoj in prihodnost Velike planine nujno najti sistemsko rešitev in sicer preko zakonodaje o lokalnih skupnostih, o davkih na nepremičnine (vikende) in podobno. Ker to ni urejeno, Velika planina izgublja letno okrog 17 do 20 milijonov tolarjev. Kot slišimo, je sosednja občina Cerklje to vprašanje uredila pred tremi tedni. Naša občina je na sploh bolj šibka pri
pobiranju prihodka, kaže, da nima pravega interesa ali pa se boji bodočih volitev.
Lahko pa rečem, da brez sistemske ureditve Velika planina ne bo preživela. Zato mislim, da je realno pričakovanje, da bomo uspeli, da bodo tudi v Sloveniji v dveh letih žičnice prišle pod subvencioniranje s strani države. Toliko časa pa moramo vztrajati in preživeti. V Avstriji, Švici in Franciji posamezne žičniške sisteme namreč v odvisnosti od lege in pomembnosti financira država v višini od 30-do 50-odstotno. Na tak način urejajo položaj žičnic tudi že na Slovaškem v Tatrah in na Poljskem.
Kako pa naj bi po vašem zagotovili preživetje, kot pravite, da se žičnice ne bi prej ustavile?
V tem času moramo v okviru občine z odloki, o katerih sem že nekaj dejal, zagotoviti, da bi preprečil ustavitev žičnic in tako njihovo uničenje. Če pogledamo, da imamo na Veliki planini počitniške zmogljivosti s prek 1200 ležišči, da je lani z žičnico prišlo na planino prek 60.000 ljudi in da je bilo, upoštevajoč dostop po cesti, lani skupno več kot 200.000 obiskovalcev, potem je jasno, da bi bila cesta v primeru ustavitve gondol in sploh okolje zaradi povečanega dostopa z avtomobili močno preobremenjeno. Zato bi morala občina tudi žičnice upoštevati kot del infrastrukture, kot so ceste in podobno. Sedaj pa žal občina za to infrastrukturo namenja veliko premalo oziroma skoraj nič. Veliko bolje je poskrbela za asfalt do nekaterih vikendov (med njimi so tudi Brezje), ali pa za ceste, ker je šlo le za otvoritev, na kateri so se pojavili lokalni politiki.
Morda bi vendar lahko še rekli kakšno besedo o problemih, na katere opozarjajo vaši kolegi v občinskem svetu, kot denimo, ali je v družbi VP - Zaklad narave v zadnjem času res šlo za nesmotrno zaposlovanje delavcev, ali si je direktorica res izplačevala previsoko plačo glede na položaj družbe, ali ste zagotovili denar za izplačilo zaslužkov delavcev in podobno?
Med očitki dosedanji direktorici je tudi ta, da je zaposlila precej ljudi za določen čas, ne pa s pogodbo o delu. To vprašanje bomo skušali sporazumno rešiti z delavci, da ne bo nihče oškodovan. Res je bilo zaposlenih tudi nekaj strokovno neustreznih delavcev, ki niso izpolnjevali pogojev, bodisi da niso imeli potrebnih izpitov bodisi delovnih izkušenj.
Na vprašanje o plači direktorice ne želim odgovoriti, je pa resnica o njeni plači zelo blizu vprašanju. Denar za plače delavcev smo zaenkrat zagotovili. Vprašanje pa je, kako bo to mogoče v prihodnje. Tudi zato je potreben zasuk za 360 stopinj v vsem, kar se tiče Velike planine.
Letošnjo zimsko sezono je bilo zaradi nekaterih nesreč na drugih slovenskih smučiščih precej govora o varnosti žičnic in urejenosti smučarskih prog. Kako ocenjujete varnost na velikoplaninskih žičnicah in smučiščih?
Zaenkrat lahko rečem, da je obratovanje žičnic varno, za kar pa gre zasluga zgolj zaposlenim žičničarjem. ki so jeseni žičniške naprave dovolj kvalitetno obnovili. Sicer pa so žičnice v Sloveniji lani zelo varno obratovale, saj je bilo na enega prevoženega potnika le 0,087 nesreče. Na Veliki planini pa je ta podatak še ugodnejši, saj je Velika planina v primerjavi z ostalimi smučišči zaradi urejenosti in tudi zaradi konfiguracije smučišča med najbolj varnimi smučišči. Zato pa so poskrbeli tudi žični-čarji z dobrim vzdrževanjem prog.
FRANC SVETELJ
Rdeči križ Kamnik v okviru danih možnosti podeljuje pomoč tistim, ki so jo najbolj potrebovali. Ta pomoč pa vedno bolj usiha. Prehrambenih artiklov za razdeljevanje RK ni prejel že od decembra lanskega leta. Zaloge so pošle, prav tako ni dotoka finančnih sredstev za nove nakupe.
Zato je območna organizacija RK Kamnik pričela z akcijo prido-
bivanja sredstev. V prvi polovici aprila bo zaprosila za pomoč posameznike, obrtnike, delovne in druge organizacije, da bi prispevali nekaj sredstev, pa čeprav skromno. Tako bo RK nadaljeval z delitvijo pomoči vsaj v dosedanjem obsegu. Tudi vsi drugi, ki posebnih pisem ne bodo prejeli so toplo vabljeni, da se vključijo v akcijo in finančno podprejo RK Kamnik. Denar lahko nakaže-
jo na žiro rčaun RK št. 50140-678-57044 NLB Podružnica Kamnik.
O uspehu dobrodelne organizacije, ki bo tekla v letu 1997, bomo javnost in bralce Kamniškega občana seznanjali v naslednjih mesecih. Posebej želimo darovalce spomniti, da je pomoč humanitarnim organizacijam odbitna postavka davčne osnove oziroma dohodnine.
STANE SIMŠIČ
Ravnatelji kamniških osnovnih šol opozarjajo
Nadaljevanje s 1. strani
šolske opreme (za mize, stole in šolske table gre), po nakupu sodobnih učil in učnih pripomočkov, se posebej pa ne obnavljati ali dokupovati sodobne računalniške opreme. Ob računalniški opremi moram povedati, da le nekaj časa poteka republiški projekt RO (računalniško opismenjevanje), ko Ministrstvo za Šolstvo in Sport preko javnih razpisov omogoča zelo ugoden nakup najsodobnejše računalniške opreme s finančno soudeležbo Sole (oz. občine) v deležu od samo 20 do 50 odstotkov - a kaj, ko se le redka šola v naši občini upa vključiti v projekt oh tako skromnih amortizacijskih sredstvih!
Poslovno leto 1996 smo v osnovnih Šolah ob zategovanju pasu in polni skrbi glede vzdrževanja in tudi varnosti naših stavb nekako pomirjeni sklenili ob dejstvu, daje občinski svet le prisluhnil naši problematiki in sprejel sklep (aneks k rebalansu občinskega proračuna za leto 1996), da se šolam ponovno nameni vsa minimalna, z zakonom predpisana amortizacija.
In kako nam kaže v letu 1997?
Iz osnutka občinskega proračuna je razvidno, da so bila vsa naša argumentiranja in dokazovanja o siromašenju naše dejavnosti zaman.'?
Osnovnim šolam se Se ni pisalo tako črno, kot se piše v letošnjem letu, če bo tak proračun za osnovno izobraževanje tudi sprejet In pri vsem tem pripravljalec občinskega proračuna tudi gladko ignorira jesenski sklep občinskega sveta glede dodeljevanja amortizacije posameznim šolam!
V aktivu ravnateljev OŠ občine Kamnik smo presodili, da je zdaj skrajni čas kamniški javnosti, predvsem pa staršem naših učencev, nazorno predstaviti naše probleme, ki so tudi v gradivu osnutka občinskega proračuna za leto 1997 slikovito opisani
Pripravljalec proračuna prvikrat za področje osnovnega šolstva predvidi takoimenovana INTERVENCIJSKA SREDSTVA (v višini 2.000.000,00 SIT), zavedajoč se dejstva - citiram: »Izredno slabih razmer na osnovnih Šolah, kjer se zahtevki ravnateljev za dodatnimi sredstvi zaradi odpovedovanja strojnih, vodovodnih in kanalizacijskih napeljav dnevno vrstijo« (gradivo št. 241111, osnutek odloka o
proračunu občine Kamnik za leto 1997, str. 45).
In pri vsem tem potem ugotovimo, da je za vsa čakajoča investicijsko vzdrževalna dela za vse osnovne šole, s podružnicami vred, namenjenih borih 6.050.000,00 SIT! Večina naših zahtev po nujnih vzdrževalnih delih spet ostaja v predalih nekje na občini
Podobno ali še slabše se dogodi tudi z amortizacijo. Pripravljalec proračuna jo, kot sam priznava, vključi v ZAGOTOVLJENO PORABO OBČINE (kar šole s svojo dejavnostjo smo) po »skrčenih minimalnih kriterijih« - za leto 1997 za nas to pomeni le še. 14% minimalne, z zakonom določene amortizacije osnovnih sredstev. Z oddelka za družbene dejavnosti občine Kamnik smo bili ravnatelji že večkrat poučeni, da bo z amortizacijo občina kot lastnica šolskih stavb pač ravnala, kot bo sama presodila in ne ravnatelji, ki smo zgolj upravljala teh stavb. Tudi tu se predlagatelj osnutka proračuna zaveda, kako so šole postavljene v kot, zato lahko v gradivu osnutka proračuna preberemo, kar ravnatelji še predobro vemo - citiram: »zato ni čudno, da se vodstva Sol nahajajo v nezavidljivih situacijah, ko z razpoložljivimi sredstvi ne morejo finančno pokriti niti najmanjših tekočih vzdrževalnih del alt nadomestiti najbolj dotrajane šolske opreme in inventarja« (gradivo str. 44). Tako torej vidi ali priznava šolam dejansko stanje občina kot ustanoviteljica in lastnica šolskih stavb. Logično bi zdaj pričakovali ustrezno dejavnost občine, podprto s finančnimi vložki, a žal osnutek proračuna tega ne predvideva. Odveč je najbrž poudarjati, da se od ravnateljev šol sočasno pričakuje dobro gospodarjenje in upravljanje z zaupano jim lastnino, ob vsej zakonsko določeni odgovornosti za vse sodelujoče v procesu izobraževanja. In najbrž upanje vseh, da - ne zdaj ne v prihodnje -ne bo potrebnih nobenih intervencijskih posegov po šolskih stavbah...
Zdaj je vsem bolj jasno in predstavljivo, zakaj smo ravnatelji prisiljeni javno predstavljati naše skrbi glede vzdrževanja obstoječih šolskih stavb in opreme - sočasno pa verjamemo, da bomo ob tehtnem razmisleku vseh odgovornih dosegli spremembo glede občinskega financiranja in predvsem dosegli sistemski pristop do vzdrževanja
Šolskih stavb in opreme.
Še posebej, ker je pred nami nova osnovna Sola - devetletka
Konec marca je bil v Trbovljah regijski delovni posvet županov, ravnateljev, predstavnikov Ministrstva za šolstvo in šport z ministrom Gabrom in državno sekretarko Valenčičevo na čelu. Tu smo lahko ravnatelji iz naše občine (naših občinskih predstavnikov žal ni bilo) slišali, da se po drugih občinah že pripravljajo na uvajanje devetletkc in že razpolagajo z elaborati o prostorskih pogojih, na občinskih svetih da potekajo burne razprave. Kako tudi ne, Ministrstvo za šolstvo in šport bo kmalu objavilo razpis za poskusno izvajanje prenovljenega programa v šolskem letu 19991200.1 Če bo poskusno izvajanje v tem in še naslednjih dveh šolskih letih uspeSno, bo v Šolskem letu 200212003 v vseh osnovnih šolah vpeljana devetletka. Do takrat pa bo potrebno zagotoviti kadrovske in prostorske pogoje za izvedbo devetletnega programa -v samih osnovnih šolah ali z dodatnimi prostori v vrtcih. Ta trenutek nobena od kamniških OŠ Se ne izpolnjuje pogojev za devetletno šolanje - morda je Se najbližje nova OŠ Šmartno. Prostorski pogoji so po oceni sektorja Ministrstva za šolstvo in šport za investicije kar precej zahtevni - vsaka šola naj bi namreč imela matično učilnico za vsak oddelek in ob telovadnici ter knjižnici še pet (5) specialnih učilnic (ali dodatne prostore v bližnjem vrtcu). Na tem področju čaka občino Kamnik torej še veliko dela - o projektu zagotavljanja pogojev za novo devetletko in o zagotavljanju sredstev zanjo.
Ravnatelji OŠ smo prepričani, da se bo občina Kamnik pravočasno in pospešeno vključila v vseslovenska prizadevanja za uspešen začetek devetletnega osnovnošolskega izbraže-vanja, da bo sistematično pristopila k zagotavljanju prostorskih in materialnih pogojev za normalno delo osnovnih Sol danes in za prihajajočo devetletko.
S tem namenom sklicujem tudi razširjeno sejo aktiva ravnateljev, kamor vabimo predstavnike kamniške občine in kjer bomo konkretneje predstavili omenjeno problematiko in se skupaj čim bolj pripravili na uveljavitev devetletne osnovne šole v naši občini.
MARIJA MOJCA MALEŠ, prof.
Vodja aktiva ravnateljev OŠ občine Kamnik
Občni zbor Društva invalidov Kamnik
Društvo invalidov Kamnik vsako leto organizira svoj redni letni občni zbor. Tokrat so se srečali v soboto, 22. marca, v dvorani kina Dom Kamnik.
Pred začetkom uradnega dela občnega zbora so pripravili lep kulturni program. Moški pevski zbor Solidarnost je zapel več pesmi, ženska harmonikarska skupina Zupan iz Mengša je za-
igrala nekaj veselih in šaljivih skladb, folklorna skupina Društva upokojencev Kamnik pa je pokazala različne narodne plese. Med programom so udeleženci poslali pozdravni telegram svojemu predsedniku Tonetu Osenarju, ki je med pripravami na občni zbor zbolel je bil pripeljan v bolnico. Invalidi so svoj kulturni program združili s pro-
MATIČNA KNJIŽNICA
DNEVI SLOVENSKE KNJIGE v Matični knjižnici Kamnik
22., 23. IN 24. APRIL
torek, 22. april, ob 19. uit ZLATE PERUTNICE, Benjamin Znidaršič Njegovo poezijo predstavljata Željko Kozinc in Breda Podbrežnik. Z glasbo na flavti sodeluje Nina Vidergar.
sreda, 23. in četrtek, 24. april: DAN ODPRTIH VRAT ZA SKUPINSKE OBISKE
torek, 22., sreda, 23. in četrtek, 24. april: BUKVARNA starih, odpisanih knjig po 300 SIT v avli knjižnice
UMETNIŠKO-ROČNE DEJAVNOSTI
Vabilo na delavnico SUKANJA NA STEKLO za otroke od I. do 8. razdreda, organiziramo jo lahko tudi za srednješolce. Cena za 5 srečanj po 2. uri je 5.000 SIT. Prijave na pionirskem oddelku pa tudi po tel. 812-597.
Začetek: sobota, 12. 4., od 10. do 12. ure ali petek, 18. 4., od 17. do 19. ure (odvisno od prijav).
slavljanjem mednarodnega dne invalidov.
Občni zbor je vodil član izvršnega odbora društva Jože Gorjan. V imenu predsednika je posredoval poročilo o delu društva za leto 1996. Kar precej preglavic so imeli s preselitvijo pisarne v nove manjše prostore, ki so v nadstropju, zato je posameznim invalidom zlasti, tistim na vozičku, onemogočen oziroma otežen pristop. Pomagali so pri letovanju članov v počitniških domovih in zdraviliščih, čemur so namenili 240.000 tolarjev. Med letom so organizirali več avtobusnih izletov po Sloveniji in zamejstvu.
Nadaljevali so z zbiranjem podatkov o zaposlenih invalidih in pridobivanjem novih članov. Po razpoložljivih podatkih je v občini več kot 2000 invalidov, v društvo pa je včlanjenih približno 600 članov.
Občni zbor je pokazal, da si člani želijo več takih in podobnih srečanj in da so vsak po svojih močeh pripravljeni poprijeti za delo. Jože Gorjan, delovni predsednik, se je članom predsedstva, izvršnega odbora, vsem poverjenikom in drugim zahvalil za njihovo odgovorno delo in njihovo pripravljenost, da z aktivnostmi nadaljujejo tudi v naslednjem obdobju.
STANE SIMŠIČ
MAMIN PRAZNIK V VRTCU ZAPRICE
Prebujanje narave, prvi pomladni dan in tudi.. Ni važno, kako se dan imenuje, mati in žena naj v marcu praznuje. Podarimo ji prvo cvetje in želimo prijetno doživetje.
Prijetno doživetje za svoje mamice so pripravili otroci iz vrtca Zaprice. Pesmi in plese so povezali v zanimivo zgodbo o letnih časih. Poleti so priplule barčice, jeseni so lastovke odletele v tople kraje, pozimi so otroci smučali in delali snežake. Kaj pa spomladi?
Na prvi pomladni dan so »marjetice« in »spominčice« zaplesale in zapele: Ko pa rožice dobimo, mamicam jih podarimo.
Ko so otroci slekli in odložili rekvizite, so še obdarili mamice s svojimi izdelki in voščilnicami. Sledilo je prijetno doživetje za mamice in otroke. S svojim saksofonom je zaigral venček evergreenov glasbenik Rok Spruk. Ob zaigrani melodiji Mamica je kakor zarja pa so mamice tudi
zapele. Ob tej priložnosti se javno zahvaljujemo za Rokovo dobro voljo.
Ob zakuski - čajanki so mame še poklepetale in si izmenjale mnenja. Tako so otroci res popestrili dan svojim ma-
mam, ki so tako vsaj za nekaj časa pozabile na vsakdanje skrbi.
Toliko za mamin praznik. Ob tem se je večina otrok spraševala: kaj pa očka? Seveda - tudi očetov praznik bo, tako kot lani in verjetno bo to postalo v naši skupini tradicionalno. Mamin praznik - očetov praznik.
WE Marjetica - Zaprice
w
Upokojenci Motnika in Spitaliča o svojem delu
Upokojenci iz KS Motnik in KS Spitalič so pripravili v ponedeljek, 25. marca, v kulturnem domu v Motniku letni občni zbor. Tesna povezanost društva s krajem se je pokazala v pripravi kulturnega programa, ki so ga izvedli šolski in predšolski otroci pod vodstvom učiteljic ga. Mojce Kolar in g. Vide Kovačič ter vzgojiteljice ga. Ljube Lajinis.
Občni zbor, ki se ga je udeležila več kot polovica od 129 članov, je vodil Miha Hribov-
Sih do 23. leta. Omožila se je leta 1930 in zatem živela v svojim možem Simonom v Novi Rebri, kjer prebiva še danes. V zakonu se jima je rodilo 5 otrok, 3 dekleta in 2 fanta. Vsi so živi. S slavljenko živi na kmetiji sin Miha, ki se ukvarja s kmetijstvom. Njena življenjska pot je bila trda in naporna. Mož ji je umrl že leta 1953 in vse breme kmetovanja, vzgoje in preživljanja otrok je padlo na njena ramena. Vse udarce je sprejemala odločno, nikoli ni klonila pred težavami. Vse je z veseljem in pridnostjo premagala, zato pravi, da je srečna, ker je bila kos tem hudim časom. Obde-1 o v a n j e kmetije je bilo naporno, zemlja jc hribovita, gozd pa tudi ni dajal dovolj možnosti za preživljanje. Težave si je lajšala s pesmijo in rada se spominja večerov, ko so okoliške žene in dekleta hodile na prejo, vrtele kolovrate, vmes pa veselo zapele. Zelo se je razveselila obiska članov društva: Matevža Baloha, Ivanke Cene, Staneta Kropivška in Micke Drolc, ki so ji izročili darilce in šopek rož.
Pavla Hrtbovšek prejema šopek Iz rok Matevža Baloha.
šek, sicer član Upravnega odbora društva, predsednik DU Matevž Baloh pa je podal poročilo o delu. Na občnem zboru sta bila prisotna tudi predsednik KS Motnik g. Janez Tre-bušak in predsednik KS Spitalič g. Marjan Križnik. Poleg njiju sta se občnega zbora udeležila še podpredsednik DU Kamnik Matevž Košir in predstavnik ZDUS-a Stane S.
Po poročilu tajnice društva Kristine Brezovar in blagajniškem poročilu Ivanke Cene ter
poročila nadzornega odbora se je razvila razprava.
Na volitvah novih organov društva so za predsednika ponovno izvolili Matevža Baloha.
Že pred dnevi pa je delegacija DU Motnik-Špitalič obiskala svojo članico Jožefo Učakar iz Nove Rebri 45, ki je slavila svoj 90. rojstni dan, vendar pa se zaradi slabega zdravja ni mogla osebno udeležiti občnega zbora.
Življenjska pot Jožefe Uća-kar se je pričela 17. marca 1907 v Beli pri Špitaliču. Kot kmečka hči je živela pri svojih star-
Po zaključku rednega dela občnega zbora so se spomnili tudi svoje 90. letne sodelavke Pavle Hribovšek, se ji zahvalili za njen prispevek in ji darovali šopek rož.
Pavla Hribovšek, roj. Kristan, je bila rojena 21. I. 1907 v Ljubljani, kjer je živela vse do leta 1932. Po poroki z možem Baj-detom je živela na Vačah. V Motnik sta se preselila 1934. leta. Mož je bil učitelj. Ob začetku okupacije je bila skupaj z možem v zaporu v Št. Vidu, potem pa pregnana v Srbijo v Kruševac, kjer je ostala do konca vojne. Mož je odšel v partizane. Po vojni sta se oba vrnila nazaj v Motnik. Tudi po smrti moža je še naprej ostala v Motniku in se kasneje poročila z Zdravkom Hribovškom, ki pa je umrl že leta 1971. Pavla Hribovšek je bila vključena v aktivno življenje Motnika. Dolga leta je bila članica upravnega odbora društva upokojencev, sodelovala je pri Rdečem križu, kjer je bila predsednica polnih 30 let. Prizadevno je sodelovala v Turističnem društvu, na prosvetnem področju in še vrsto drugih nalog je opravljala. Najdemo jo povsod tam, kjer je bila pomoč potrebna. Danes, ob 90. obletnici, ji ne1-koliko nagaja bolezen oči, sicer pa je kar močna in ne popušča letom. Ko je prejela šopek rož, so se ji oči zaiskrile in orosile. Vsi prisotni so ji zaželeli še dolgo in zdravo življenje. Izrekli so ji zahvalo za vse, kar je dobrega napravila, tega pa je bilo veliko.
STANE SIMŠIČ
Na obisku pri Jožefi Učakar
Začetek plinifikacije v naši občini
Najprej bo na vrsti KS Duplica
Končno smo le dočakali, jc bilo slišati med udeleženci predstavitve projekta za izgradnjo plinskega omrežja v naši občini, ki je bila 20. marca v kulturnem domu na Duplici. Predstavniki podjetja Adriaplin iz Ljubljane, kateremu jc občina Kamnik podelila koncesijo za izgradnjo omrežja in dobavo plina, med njimi namestnica direktorja Ingrid Bakše in dipl. ing. Lojze Babic, vodja projekta iz podjetja IBE, so več kot sto krajanom razložili, kako izgleda načrt plinskega omrežja, kako bo potekala izgradnja in, seveda, kakšni bodo stroški priključitve na nov vir energije. Na predstavitvi je sodeloval tudi župan Tone Smolnikar.
Prva faza izgradnje plinskega omrežja, ki bo končana še letos, zajema območje KS Duplica, v drugi fazi v prihodnjem letu bodo prišla na vrsto območja KS Zaprice, Perovo in Šmarca. Tretja laza, ki jo bodo zgradili leta 1999, pa bo obsegala območja od Šutne do Mekinj in Jeranovega, torej severni del Kamnika.
Kot je poudaril Lojze Babic, bo celoten projekt veljal preko 750 milijonov SIT. Kamnik pa je prvi projekt firme Adriaplin na slovenskih tleh. Plinsko omrežje bo v glavnem potekalo ob javnih cestah, vendar bo kljub temu treba prečkati kak vrl. Zato bodo v kratkem začeli zbirati odstopne izjave in sklepati ustrezne pogodbe. Računajo, da bodo gradbeno dovoljenje pridobili do konca maja, I. junija pa bodo začeli graditi. Letos naj bi zgradili glavno postajo pri mostu čez Kamniško Bistrico na Duplici in 10 km omrežja. Zalo se bodo prvi porabniki na južnem delu Duplice lahko priključili že v začetku letošnje kurilne sezone, ostali na območju KS Duplica pa najkasneje do konca letošnjega leta. Teh rokov ne bodo smeli zamujati, saj je občina zahtevala zelo visoko garancijo.
Kakšni bodo stroški priključka in po čem bo ogrevanje?
Celotno omrežje bo Adriaplin zgradil z lastnimi sredstvi, zato bo pristopnina znašala pri objektu z do 4 števci 30.000 SIT za en priključek, kjer pa bo več števcev pa 20.000 SIT. V to ceno je vračunana tudi plinovodna pipa in števec.
Seveda pa bo največji del denarja treba nameniti za notranjo instalacijo in opremo. Zlasti za plinske kotle, bojlerje in druge naprave, odvisno od tega, zakaj se bo pač naročnik odločil. Veliko ponudnikov tako iz Kamnika kot iz Ljubljane in od drugod jc že na to predstavitev pripeljalo na vpogled svojo opremo. Kot jc povedal ing. Babic, bodo morali imeti vsi izvajalci instalacij ustrezna potrdila,
če bodo hoteli dobiti delo na tem področju. Vsa oprema bo morala biti ustrezno atestirana, še posebej pa je poudaril, da najcenejši nakup ni vedno najboljši. Tudi pri odločitvi, ali obdržati sedanji Se razmeroma nov kotel in zamenjati samo gorilnik, ali pa se odločiti za nov plinski kotel, bo pomembna presoja glede izkoristka, saj imajo najmodernejši kotli veliko boljši izkoristek. Tako bo treba za sorazmerno kvalitetno opremo odšteti od 600.000 do 700.000 SIT. Kaj pa cena goriva? Ta, upoštevajoč kalorično vrednost, po občinskem odloku ne bo smela bili višja od cene za ustrezno količino ekstra lahkega kurilnega olja. Pri srednji porabi za dobro izolirano stanovanjsko hišo, okrog 2700 m1 bi bil letni strošek, upoštevajoč še 7000 SIT
prispevka, skupaj okrog 84.000 SIT.
V kratkem bodo izvajalci plinifikacije v Kamniku odprli svojo svetovalno pisarno, kjer bo mogoče dobili vse potrebne informacije, posojila za nakup opreme in izvedbo instalacij, o dokumentih, ki jih bodo potrebovali za pridobitev potrebnega dovoljenja in podobno.
Ingrid Bakše, namestica direktorja Adriaplin, in ing. Lojze BabiC, vodja projekta, sta odgovarjala na vprašanja krajanov Duplice.
Za vse, ki bi radi vedeli, kako in kje bodo po Duplici potekali plinski vodi, pa so ob vhodu v dupliški kulturni dom razobesili podrobne načrte. Mi pa objavljamo skico območij, ki jih bodo zajele posamezne faze.
FRANC SVETELJ
Se bo komendska cerkev proslavila z dvema tabernakljema?
Najpomembnejši cerkveni in arhitekturni spomenik v Komendi je župnijska cerkev sv. Petra, kije v stoletjih burne preteklosti doživela nemalo sprememb. Kdaj je bila v kraju postavljena prva cerkev, ni znano, prvi zgodovinski viri omenjajo duhovnika Altwinusa de saneto Petro, kije tod maševal med letoma 1147 in 1154. To nadvse častitljivo 850. obletnico nameravajo letos v kraju slavnostno proslaviti. Osrednje praznovanje bo drugo oktobrsko nedeljo, ko naj hi v razkošno obnovljeni cerkvi blagoslovili tudi prenovljeni glavni oltar, prižni-co in stranska oltarja ter posvetili nov daritveni oltar.
Do blagoslova pa se bodo morali v Komendi, restavratorskih in spomeniških službah in še kje, dokončno odločiti, kako bodo pravzaprav sploh sklenili prenovo glavnega oltarja, ki se skoraj že v celoti ponovno blešči v baročno ukrojeni pozlati. Strokovnjaki Slovenskega restavratorskega centra, ki budno spremljajo vso dozdajšnjo prenovo, in kranjske spomeniško varstvene službe se nagibajo k nadaljevanju prenove in bi v cerkev spet radi pripeljali leseni baročni oltar - kot ga je po Jelovškovih načrtih in Glavarjevem naročilu leta 1758 izdelal po-dobar Janez Gabrič. To bi kajpak pomenilo, da bi morali z nekdanjim zamenjati tudi zdajšnji Plečnikov tabernakelj v podobi »studenca za dušo«.
To pa je za nekatere že kar bogokletna misel, saj je Plečnik mojster, ki se ga nikjer ne zamenjuje. Lato je treba ob tem nemudoma pojasniti, da omenjeni strokovnjaki Plečnikovega tabernaklja ne bi le »zamenjali«, marveč, z njim slovensko umetnostno zakladnico obogatili za dva pomembna kulturna spomenika. Prvi bi bil popoln Jelovškov baročni oltar, drugi pa samostojen Plečnikov tabernakelj, ki mu
nihče ne želi odreči spodobnega mesta v cerkvi. Dr. Emilijan Cevc, denimo, pravi, da Plečnikova velika mojstrovina zdaj deluje kot tujek v baročnem oltarju. Zato bi njegov tabernakelj prestavili v novo cerkveno kapelo, kjer bi prišel do izraza kot izjemno samostojno delo. Za kapelo bi žrtvoval cerkveno krstilnico. Olga Zupan prav tako zagovarja vidik oltarja kot celote, kar ne nazadnje utemeljuje razglasitev cerkve za kulturni spomenik.
Tudi kotnendski župnik Pavlic ne nasprotuje misli o zamenjavi tabernakljev, a če zamenjava ho -bo vztrajal, da se Plečnikov tabernakelj zares dostojno predstavi. Tudi sam je mnenja, da bi bila stranska kapela ob glavni ladji na mestu zdajšnje krstilnice (ob severnem vhodu med cerkvijo in graščino) najprimernejša. Meni, da bi bilo v ta namen najbolje rekonstruirati kapelo Matere božje iz srede 18. stoletja, ki je stala med Župniščem in cerkvijo in so jo leta 1885 žrtvovali za pokopališče. Pravi tudi, da krajani, s katerimi se je o zamenjavi tabernakljev že pogovarjal, sprva dvomijo v smiselnost menjave, a se potem zvečine enako hitro privadijo misli, da bi imeli v cerkvi tako Jelovškov kot Plečnikov tabernakelj.
A vsi krajani vendarle niso za zamenjavo. Nekateri ne skrivajo, da jim menjava diši po »preganjanju« in zmanjševanju vrednosti vsega, kar je za Komendo storil prejšnji župnik, zaslužni dekan in častni malteški vitez Viktorijan Demšar. Pravijo, da je Demšarju uspelo zamenjati dotrajani Jelovškov tabernakelj z zadnjim Plečnikovim tovrstnim delom v času (1956), ki ni bil naklonjen cerkvi, in pristavljajo bojazen, da bi se lahko načrtovana menjava izkazala za muho enodnevnico, ki bo predvsem veliko stala. A. P.
S skupnim trudom do uspehov
Tako kot si nekateri morda želijo, da bi se zbudila naša kamniška Veronika, si tudi mi želimo, da bi prebudili kamniški turizem.
Najprej se moramo kar malo pohvaliti: v zadnjem času smo pripravili več uspešnih nastopov na sejmih Alpe Adria in Ski Expo na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, organizirali smo strokovno usposobljeno vodniško službo, pripravili nekaj prospektov, začeli smo izdajati koledar prireditev in pred nekaj dnevi smo prav obiskovalcem sejma Alpe Adria ponudili prenovljeno izdajo vodnika z naslovom KAM, KJE, KAJ s številnimi informacijami o gostinski ponudbi, prenočitvenih zmogljivostih, prireditvah, turistično zanimivih točkah, kulturnih spomenikih in še bi lahko naštevali.
In končno so vrata našega
Turislično-informalivncga centra na Glavnem trgu 23 vedno na široko odprta vsem obiskovalcem Kamnika in seveda tudi domačinom. Prvo mesto, ki ga je lani osvojil Kamnik v kategoriji izletniških krajev, pa je tudi dokaz, da naš skupen trud ni bil zaman.
Vodnik KAM, KJE, KAJ bomo dopolnili z zemljevidi, s katerimi se bo turist ali gost lažje znašel v Kamniku in njegovi okolici. Ob tej izdaji se tudi vam in vašemu podjetju ponuja priložnost za predstavitev širši javnosti. Povejmo kar preprosto: ponujamo vam zakup oglasnega prostora, mi pa se bomo potrudili, da bodo tudi informacije o vašem delu prišle v prave roke. Veseli bomo, če vas bomo lahko obiskali in se o našem načrtu in ponudbi osebno pogovorili.
TIC KAMNIK
Vabljeni pa ste tudi v pisarno Turistično-informativnega centra, Glavni trg 23, Kamnik, ali pa nas pokličete po telefonu 0611831-470 oziroma nam vaša vprašanja posredujete tudi po faksu na številko 831-176.
Venec članov Zveze borcev za Rudolfa Maistra
Za čisto okolje
Pomladno urejanje in čiščenje okolja v letu 1997 je bila tema razgovora, ki ga je za 28. marec sklical oddelek za okolje in prostor občine Kamnik. Udeležili so se ga skoraj vsi vabljeni (odsotna sta bila predstavnika Turističnega društva in OO Zeleni Kamnika).
Pogovor je vodil Bojan Mlakar, načelnik oddelka za okolje in prostor občine Kamnik, ki je povedal, da bo v prihodnjem mesecu izdelan terminski program, ki bo izšel v obliki brošure. Prejela ga bodo lahko vsa gospodinjstva. Ta program bo vključeval aktivnosti za daljše obdobje, ne le za spomladanski čas. Občina bo za organizirane akcije zagotovila potrebna sredstva (vrečke, rokavice itd.).
Predstavnik Publikusa je zagotovil, da bo njihovo podjetje z veseljem sodelovalo pri celotni akciji, prav tako. tudi predstavnik komunalnega podjetja. Poteka že čiščenje parkov, zelenic in nekaterih cestnih površin. Predstavnik cestnega podjetja je poročal o čiščenju cestnih površin in na pripombo predsedujočega bodo v čiščenje vključili tudi Cankarjevo ulico.
Oba predstavnika SKG sta. povedala, da njihova organizacija
dobro sodeluje s Publikusom pri odvozu smeli in postavljanju kontejnerjev. Ugotavljata, da teh ni dovolj, zato je okoli teh kontejnerjev prava zaloga odpadkov in smeti (zaradi prenapolnjenosti). To je še posebej izrazito na nekaterih področjih (kot npr. v Groharjevi ulici). Predstavnik oddelka za gospodarstvo občine je opozoril na pomembno vlogo izobraževanja ljudi, da bi ti lahko več storili za lastno zdravje in za lepše okolje. »Ekologija mora postali temeljni princip življenja,« je še bila misel g. Kolarja. Za dolgoročno in načrtno delo na tem področju so se prisotni dogovorili za skupno komisijo, ki bo sproti reševala nastajajoče probleme in predlagala konkretne rešitve. V komisijo so bili imenovani: za Komunalno podjetje g. Petek, za Publikus g. Kožman, za SKG g. Dunja Cerar in g. Šlraj-har, za oddelek za gospodarske zadeve Martina Koncilia, za družbene dejavnosti občine g. Tone Kamin. Delo v tej komisiji bi koordinirala in vodila ga. Uth iz oddelka za okolje in prostor. V komisijo je potrebno vključiti še predstavnika Turističnega društva in Zelenili Kamnika.
STANE SIMŠIČ
Kamniška občina praznuje svoj praznik 29. marca kot spomin na rojstvo Rudolfa Maistra- Vojanova. Ta dan je občina praznovala že drugič. Ob tej priložnosti so položili venec pred spomenik in na svečani seji podelili občinska priznanja.
Borci NOB in člani ZB so se rojaku Rudolfu Maistru oddolžili na njegov rojstni dan, t. j. 29. marca 1997. Delegacija ZB je pred spomenik položila lo-vorjev venec. Sicer bi to storila že 27. marca, »pa ji to ni bilo dano«. Kljub nenapovedanemu polaganju venca se je ob spomeniku na Grabnu zbralo kar nekaj članov ZB in drugih. Rudolf Maister, kamniški rojak, je kot general odločilno vplival na slovenske severne meje ob koncu I. svetovne vojne. V zahvalo za njegovo prizadevanje za slovenstvo, zlasti pa za meje pri Mariboru, so bili borci in člani ZB med tistimi, ki so brez omahovanja podpirali plemenito idejo, porojeno pred leti, da se generalu Rudolfu Maistru v njegovem rojstnem kraju postavi dostojen spomenik. Veliko truda in naporov je v načrt vložil
Delegacija ZB Kamnik je položila venec pred spomenik R. Maistra in se poklonila njegovemu spominu.
poseben odbor, ki ga je nadvse uspešno vodil Stane Peček, ki je bil borec za severno mejo in borec NOB in ki je ob koncu vojne opravljal dolžnost pomočnika načelnika artilerije pri Glavnem štabu NOV Slovenije. Članstvo ZB se zaveda pomembnosti osebe generala R. Maistra, ki ni bil samo vojak, ampak tudi velik rodoljub in pesnik. S svojimi dejanji je odločilno posegel v slovensko zgodovino.
Tedanje odločno ukrepanje R. Maistra je pomembno vplivalo na splošno vstajo leta 1941 in razvoj NOB ter je v mno-gočem prispevalo k osamosvojitvi leta 1991.
STANE SIMŠIČ
Za kulturo jezika
Volilec ali volivec?
Urednicu Kamniškega občana Breda Podbrežnik Vukmir mije pred kratkim naročila, naj bi v tejle rubriki odgovorili na vprašanje, kako se pišejo poimenovanja, ki se v izgovoru končujejo na -v c, pišejo pa se z -lec ali -vec, npr. zajedavec ali zajedalec, upravljavec ali upravljala; posprav-Ijavec ali pospravljalec, volilec ali volivec, bralec ali bravec, blebetalec ali blebetavec, varilec ali varivec, morilec ali mo-rivec, storivec ali storilec. Kdaj torej zapisati -l- in kdaj -v- v obrazilu besed, ki poimenujejo osebe glede na dejavnost, stanje, lastnosti; naprave, vrste živali ipd.?
Pri zapisu teb besed se pojavljajo težave, ker se sporna končnica zmeraj enako izgovarja, in sicer -vse. Tudi slovenski pravopisi so to urejali različno. Se pravopis iz petdesetih let je določil, naj bi se pisalo bravec, vendarle seje slovenska javnost takrat tako odločno uprla taki pisavi, da je Slovenska akademija znanosti in umetnosti morala to načelo spremeniti in ostalo je pri bralcu.
Kako določa pisavo teh besed sedaj veljavni pravopis?
I. Obrazilo -lec imajo tiste besede, katerih osnova ali koren se končuje na samoglasnik (a, e, i,
o, u). Preprosto povedano: -l- se piše, če je pred obrazilom -lec samoglasnik: pisalec, bralec, čistilec, polnilec, hranilec, lepilec, merilec gnetUec, ste-klohrusilec, kršilec, vršilec, mlatilec, plazilec, vlažilec, vlačilec ipd.
Ker pa izjeme potrjujejo pravilo, so tudi tu izjeme:
1. Poimenovanja za delujoče osebe, ki so iz glagolov z nedoločniško končnico -iti in s končnico -jem v prvi osebi sedanjega časa (pili pijem, hriti brijem), imajo zmeraj obrazilo -vec: brivec, pivec.
2. Obrazilo -vec imajo najpogosteje tudi druga poimenovanja za delujoče osebe s samoglasnikom na koncu korena, se pravi pred obrazilom: pevec, klavec, zajedavec, stradavec. števec (lahko je tudi naprava) ipd.
II. Nekatera tovrstna poimenovanja pa se lahko pišejo z -vec ali z -lec na koncu. Obe končnici sta pravilni.
To pravilo velja za besede, ki poimenujejo delujoče osebe in imajo pred obrazilom -l- uli pa -lj-. Tako se lahko piše: pospravljavec ali pospravljalec, kalilec ali kalivec, na-bavljalec ali nabavljava; pre-stavljavec ali preslavljalec, se-stavljalec ali sestavljavec.
III. Če so poimenovanja nastala iz pridevnikov, ki se končujejo na -v, imajo seveda obrazilo -vec: domišljav domišljavec, krmežljav krmežljavec,
piškav piškavec, puhloglav puhloglava; svojeglav svojeglavec, trmoglav trmoglavec ipd.
Tudi pri tem tipu besed so mogoče dvojnice, se pravi, da sta pravilni obe končnici: -vec ali -lec. Odvisno je od tega. kaj želimo poudariti: dejanje ali lastnost. Če je poudarek na lastnosti, naredimo samostalnik iz pridevnika: blebetav blebetavec, godmjav godr-njavec, pri izpostavitvi dejanja pa iz glagola (po pravilu, navedenem pod I.) blebetati - ker je pred končnico samoglasnik, se torej zapiše ime osebe z -1-: blebetalec.
Morda se zdijo ta pravila težka. Res je, vendar je tudi pri drugih rečeh treba marsikaj vedeti. Če pa se komu le zdijo pretežka, si lahko pomaga s Slovarjem slovenskega knjižnega jezika ali s slovarskim delom pravopisa, ko bo izšel. Dobro pomagalo Je tudi Odzadnji slovar slovenskega jezika po Slovarju slovenskega knjižnega jezika, ki sta ga izdelala soavtorja jezikoslovka Milena llajnšek - Holz in računalniški strokovnjak Primož Jakopin ter konec lanskega leta izdal Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti. V tej knjigi so besede razvrščene po abecedi od konca proti začetku in tako imate zbrane skupaj vse tiste, ki se pišejo z -lec in vse na -vec, le o dvojnih možnostih pisave morate vedeti sami.
MARJETA HUMAR
Hiša iz kart
Koncert Eve Bohte in Ade Holcar
V petek, 4. aprila, so v razstavišču Veronika številni ljubitelji glasbe naših mladih, obetavnih glasbenic prisluhnili Pomladnemu koncertu pianistke Eve Bohte in flavtistke Ade Holcar, ki jo je na klavirju spremljala Diana Tanovič.
EVA BOHTE, rojena leta 1973 v Ljubljani, je v kamniški glasbeni šoli končala šest letnikov klavirja pri svoji mami prof. Martini Golob Bolite. Šolanje je nadaljevala na Srednji glasbeni šoli v Ljubljani pri prof. An-
Flavtistka Ada Holcar
dreju Jarcu. Veliko je nastopala kot solistka, v komornih sestavih in tudi z orkestrom. Udeleževala seje številnih tekmovanj mladih glasbenikov na različnih ravneh in prejela mnoge nagrade in priznanja. V okviru republiških tekmovanj mladih glasbenikov je tako leta 1985 prejela drugo, leta 1987 tretjo, leta 1989
Pa še to..
V prejšnji Številki smo pisali o violinistki Anji Skalar in njeni predstavitvi tekmovalnega programa, s katerim se je nato udeležila 26. tekmovanja mladih glasbenikov Slovenije v Ljubljani, ki je potekalo od 18. do 22. marca. Zvedeli smo za njeno odlično uvrstitev, saj je v drugi etapi dosegla 100 točk in dobila drugo nagrado v III. a kategoriji violine. S tem se je izkazala kot izjemno nadarjena Študentka, ki odlično zastopa violinski razred naSc priznane umetnice in pedagoginje prof. Monike Skalar. Veselimo se še novih koncertov mlade Anje Skalar.
VERA MEJAČ
Pianistka Eva Bohte
pa prvo nagrado, bila je tudi dobitnica druge, nagrade na Zveznem tekmovanju v Sarajevu. 1x1a 1995 je na slovenskem državnem tekmovanju zasedla četrto mesto.
Eva Bohte se je izpopolnjevala tudi na mednarodnih klavirskih šolah pri prof. Leonidu Brumbergu in prof. Jacobu Laleinerju. ljeta 1996 je diplomirala na Akademiji za glasbo v Ljubljani v razredu svetovno priznane pianistke Dubravke Tomšič Sre-botnjak in to z odličnim uspehom. Trenutno pa Eva nadaljuje študij na Visoki šoli v Švici v Basi u pri prof. Rudolfu Buchbinderju.
ADA HOLCAR, rojena leta /97.? v Ljubljani, je po končanih štirih letih flavte v Glasbeni šoli Kamnik šolanje nadaljevala na Srednji glasbeni šoli v Ljubljani pri prof. Heleni Poles. Izpopolnjevala se je rut poletnih šolah za flavto pri Michaelu Ko-
jlerju, Petru Luk asu Grafu, Mariu Aneilolliju, Trevarju Wyeju, Ra-imondu Giotu in pri Ireni Grafena-uer. ljeta 1991 je prejela prvo nagrado na republiškem tekmovanju na Vrhniki, istega leta pa je prejela prvo nagrado tudi na zveznem tekmovanju v Hercegnovem. Ze osmo leto je članica Simfoničnega orkestra Domžale-Kamnik. ljetos končuje četrti letnik Akademije za glasbo v IJubljani pri prof. Karolini Santl-Zu-pan, ki seje tega koncerta v Kamniku tudi udeležila.
Tone Ftlčar, kije na koncertu umetnici tudi predstavil, se jima je ob zaključku čudovitega glasbenega večera zahvalil za izvrsten nastop in ju povabil, da se še srečamo ob njunih koncertih. 'Ze med programom in ob slovesu ju je množica nagrajevala z navdušenim aplavziranjem.
VERA MEJAČ
SPOŠTOVANI OTROCI, SPOŠTOVANI STARŠI!
V vrtcu PEDENJPED na Jakopičevi ulici se dogajajo zanimive stvari:
• pojemo,
• plešemo,
učimo se prvih angleških besed in počnemo še pa še zanimivih stvari.
Otroci, če bi se nam radi pridružili, morate biti stari od 4 do 5 let. Vsak dan se družimo od 13. do 17. ure
Vabimo vas, da se nam pridružite, imeli se bomo lepo!
Priiave pošljite na UPRAVO WZ NOVI TRG 26B. TEL ŠT. 817-621. 831-327. DO 15. 5. 1997.
VESELIMO SE SREČANJA Z VAMI!
V petek, 21. marca, je dramska skupina ŠCRM Kamnik, pod vodstvom mentorice prof. Marje Kodra predstavila poetično igro Hiša iz kart sodobnega pesnika Borisa A. Novaka. Trditev, da je igra napisana za odrasle in mladino, gotovo drži, saj smo bili na premieri navdušeni tako dijaki kot tudi profesorji.
Sporočilo igre je bilo zavito v skrivnostno tančico, kljub vsemu pa smo vsi razumeli bistvo. Oblast ostaja enaka, pa naj bo to kraljevina, monarhija ali republika; samo sanje o vladavini ljubezni so utopija človeštva, ki ni možna. V menjavanju kart glede na njihovo moč se odslikava kanček zgodovine, saj prihajajo na oblast z osvajanji, prevarami, obljubami, umori in zapori. Edino srčeve karte niso zmožne nasilja, zato se zrušijo pod težo krutosti in igra se mora zanje končali.
Vloga najmočnejše karte, Jol-lya Jokerja, je bila pisana na kožo nadarjeni dijakinji Tanji Potočnik, ki predstavlja na začetku šibkega Saljivca, norca, klovna, skozi igro pa pridobiva moč. Na koncu spoznamo, da je vse niti držala v svojih rokah. Obenem je ves čas lahkotno prepevala son-ge in preigravala težo Novakove poezije.
V glavnih vlogah so bili še: Katja Kenk, Mateja Ocepek, Mit-
ja Mihclič, Grega Rebolj in Rok Kosec. Uspelo jim je osvojiti metaforični jezik, kljub teži resnic pa je igra vseskozi ostala dinamična. Praznino je zapolnila glasbena spremljava Janeza Homša-ka.
Pred našimi očmi se ni odvijal le nenehen boj kart, ampak nam tudi že znano rivalstvo med ljudmi, ki ga srečujemo v vsakdanu. Naše življenje je pač naravnano tako, da se mi igramo s kartami, .bogovi' pa z nami. Ko se ena igra konča, se takoj začne druga in potem tretja in tako naprej, da se človek nenazadnje že vpraša, kakšna je vloga ljubezni, ko vendar vse poteka po ustaljenem vrstnem redu. Ali to čustvo res premoremo le še
v skrajni sili kot orožje v boju za lasten obstoj?
Ob igri je vsak sprejel drugačen odtenek stvarnosti, v enem pa smo se strinjali vsi - da je treba igralce, mentorico in avtorja samega nagraditi z močnim aplavzom.
Vsako leto nas dramska skupina navduši z novo igro. Sodobne igre mladim sporočijo še več kol klasične predstave. Povedo nam tudi, da dijaki ob šolskih dejavnostih zmoremo še kaj. Dramska skupina Srednješolskega centra Rudolfa Maistra Kamnik z izredno energijo ustvarja in zato navdušuje dijake in širše občinstvo.
Andreja Borščak in Tcja Romšak, 2. i Gimnazija Rudolfa Maistra Kamnik
Gimnazijci v Hiši iz kart
i §				
		(lilij;	lil	n i .1, i
7|   Matična knjižnica Kamnik
Z april, mednarodni dan knjig za otroke
Otroštvo je poezija življenja
Spoznavanje sveta se širi s prepoznavanjem predmetov tudi na prepoznavanje odnosov, situacij, zahtev... Tako se začne dialog med otrokom in knjigo, v katerega so vključeni tudi starši. Tako otroci od slikanic preidejo k pravljicam (od tretjega leta dalje) in k oblikovanim bralnim interesom, ki so značilni za otroke ob vstopu ob šolo, seveda ob
2. april, rojstni dan velikega pravljičarja Hansa Christiana Andcrsena, je razglašen za mednarodni dan otroških knjig.
Pravljice Hansa C. Andcrsena so rastle z nami, zato jih skoraj vsi dobro poznamo. Pa se vsi odrasli zares spominjamo vseh občutij in doživetij, ki so nas prevevala ob poslušanju in branju njegovih pravljic? Otroci namreč še vedno po svoje in drugače doživljajo branje, vendar pa so odrasli odgovorni za to, ali otroci sploh dobijo knjige v roke, ali z njimi lahko vzpostavijo
stik za celo Ilustracija Hansa C. Andersena iz angleškega časnika življenje.     Punch iz leta 1857 - pisatelja obkrožajo pravljic željni ot-
Nihčc si
roet
ne upa biti tako nekulturen in reči, da knjiga ni nikakršna kulturna dobrina Prav tako ni staršev, ki bi si upali na glas trditi, da knjiga ni pomembna za otrokov razvoj. V resnici je! Pa še kako... Ker pa so pomembnejši od načel zgledi, je prav, da odrasli odprejo otrokom vrata v svet knjig. Pa tudi za odrasle so knjige še kako pomembne za njihovo informiranost, jezikovno usposobljenost, funkcionalno pismenost in vrednotenje sveta. Cc rečemo: »Povej mi, s kom se družiš in povem ti, kdo si,« bi lahko rekli tudi: »Povej mi, kaj bereš in povem ti, kdo si.«
Da bodo otroci zares lahko občutili besede, je prav. da že v prvem letu življenja dojenček doživlja srečanja z lepimi, ritmičnimi besedili, ki so jih poznale že naše babice. V drugem letu, ko otroci že poimenujejo stvari iz svoje okolice, so veseli kartonk ali leporel, na katerih je narisan en sam in prepoznaven predmet. V zadnjem času je na tržišču veliko knjig, ki so bolj igrače kot knjige. Naslednja stopnja so slikanice z veliko slikami in z malo besedila.
predpogoju, da so vajeni knjige. Zdaj otrok prebira daljša literarna besedila, v katerih je še vedno prisotno čudežno in nenavadno. Vedno močnejše pa je tudi zanimanje za strokovne knjige o živalih, rastlinah, o tem, kako so ljudje živeli v preteklosti...
Temu ozaveščanju je namenjen tudi dan otroških knjig. Letos je pokroviteljica tega mednarodnega praznika Slovenska zveza za mladinsko književnost. Iz Slovenije je prek nje v svet odpotovala poslanica, ki jo je
spesnil pesnik Boris A. Novak, narisal pa slikar Matjaž Schmidt. Poslanica nosi naslov OTROŠTVO JE POEZIJA ŽIVLJENJA, POEZIJA JE OTROŠTVO SVETA, prevedena pa je v 60 jezikov. Njeno temeljno sporočilo je, naj otroci ne odrastejo prehitro in da se morajo tudi odrasli spominjati, da so bili včasih otroci.
Poslanico v vsakdanjem življenju opravljajo knjige. Te čakajo na vas na knjižnih policah v Kamniški knjižnici in spijo, dokler jih ne zbudi prav vaša roka.
Objavljamo pa odlomek iz te poslanice:
Odrasli poslušajo besede, ne da bi jih slistili.
Odrasli berejo besede, ne da bi jih začutili.
Odrasli govorijo besede, ne da bi jih pokušali.
Odrasli pišejo besede, ne da bi jih poduhali...
Odrasli uporabljajo besede, ne da bi jih ljubili. Tako se besede pokvarijo in postarajo.
Otroci pa so drugačni. Otroci se z besedami igrajo...
Otroci poslušajo besede. Besede so glasba človeških glasov.
Otroci čutijo besede: so mehke? trde? okrogle? špičaslc?
Otroci pokušajo besede: so sladke? slane? kisle? grenke?
Otroci duhajo besede. Besede so cvetni prah na rožah stvari.
Otroci imajo radi besede. Zato imajo tudi besede rade otroke.
BREDA PODBREŽNIK VUKMIR
Zavod za usposabljanje invalidne mladine Kamnik Kamnik, Novi trg 43/a
nudi popolno oskrbo konj, izpust, možnost uporabe maneže in kasneje tudi pokrite jahalnice ter začetni in nadaljevalni tečaj jahanja
Informacije po tel.: 061/817-444, kontaktni osebi Monika Zadnikar in Niko Cankar, od 8. do 15. ure.
Je bilo vse zaman?
V petek, 21. marca (kakšna simbolika - na prvi pomladanski dan!), je bila v občinski stavbi v Kamniku obravnava denacionali-zacijskih zahtevkov, ki jih je MKK dala za svoje premoženje, ki je bilo nacionalizirano in dano v upravljanje, uporabo (last) podjetjem Eti, Svilanitu, KoCni, Komunalnemu podjetju in Občini Kamnik. Predstavniki zavezancev so seveda oporekali obveze in pri tem uporabljali normalne argumente in trike za dokazovanje nezmožnosti vračanja v naravi oziroma tega, da njihova podjetja sploh niso zavezanci. To je bilo tudi pričakovano, saj naj bi ta obravnava tudi formalno potrdila njihovo nezmožnost vračanja v naravi. MKK je namreč že leta 1994 dala zahtevo za moratorij lastninjenja, dokler ne bo končan denacionalizacijski postopek, ki pa ga je sodišče (po nekaterih trditvah menda povsem nezakonito) zavrnilo. Zato je bila ta obravnava samo poskus, da bi se reči sporazumno uredile. Da pa ne bi spet prišlo do prevelikega zavlačevanja, je MKK že vložila, kot ji opredeljuje zakon, tudi tožbe za odškodnino. Te bi seveda umaknila, če bi se sporazumeli.
Nato se je oglasila predstavnica javnega pravobranilstva, ki pa je s svojo razlago postavila vso stvar popolnoma na glavo. Po njeni razlagi MKK sploh ni upravičena do nikakršnega vračanja, ker naj ne bi bilo za to pravne osnove. V zakonu o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti namreč v prvem členu piše, da so osnova, po kateri se vrača, zakoni in predpisi, ki so bili sprejeti po letu 1945. Zakon, ki je služil kot osnova za nacionalizacijo premoženje MKK, je bil pa sprejet 19. decembra 1945.
Seveda ji je predstavnik MKK takoj oporekal, saj je bila nacionalizacija šele leta 1946 oziroma 1947. Leta 1945 in deloma leta 1946 je bilo premoženje MKK še v lasti nemškega Reicha oziroma države Jugoslavije. Slednja je celo vrnila MKK njeno premoženje, vendar le toliko, da ga ji je nato lahko ponovno vzela.
Će je res, kar trdi javno pravobranilstvo, potem je veliko be-
sedičenje o popravi krivic, vračanju premoženja in podobnem, ena sama velika farsa, ki se je spremenila v sarkastično burko in grobo norčevanje iz ljudi, slovenskih državljanov, ki niso ne tujci in ne veleposestniki, ampak prav tisti, ki so v vseh demokracijah steber države.
Denacionalizacijski zahtevek za premoženje MKK je bil vložen že po ZDEN leta 1992 in nato ponovno na osnovi zakona o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti. In javno pravobranilstvo si je nato privoščilo to, če je njegova sedanja razlaga prava, da je hote ali nehote nekaj let vodilo za nos ne samo razlaščence, ampak tudi zavezance, upravne organe in ostalo slovensko javnost. In petletno naporno delo članov MKK pa tudi vseh drugih, ki so se ukvarjali s tem primerom, bi bilo torej povsem zaman, ves denar vržen stran, da sploh ne omenjamo ogromne politične škode.
Človek preprosto nima besed ob takem dejanju, pa čeprav bi bilo lahko pravno povsem neoporečno. Je pa to vsekakor ponoven dokaz starega rekla, da pravo in pravičnost nimata ničesar skupnega, da o etiki in morali ne izgubljamo besed.
Po drugi strani pa je naša država, oziroma njen del, pokazala svoj pravi obraz. S tem, da je MKK vložila tudi tožbo za odškodnino, kar ji omogoča, pravzaprav jo v to prav sili zakon o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti, je prisilila državo, da se neha sprenevedati. Že zakon je tako napisan, da je potrebno ogromno dela in volje in seveda časa, da se zberejo neštevilni dokumenti, kar omogoča zavlačevanje. In če ne bi vložili tožbe, bi sledil običajen postopek zavlačevanja, ki je že poznan in preizkušen v nekaterih denacionaliza-cijskih postopkih na državni ravni: upravni organ izda odločbo o vrnitvi, nanjo se pritoži drug državni organ in zadeva pride na sodišče, kjer pa zaradi preobremenjenosti ne pride in ne pride na vrsto. Seveda se pri tem država opere roke, češ: »Jaz bi vam rade volje vrnila, pa kaj, ko sem
pravna in mora postopek teči po vseh pravilih in so sodišča tista, ki zavlačujejo.« S tem, da je vložena tožba, se mora država opredeliti: bo vrnila v upravnem postopku ali pa bo tožena. In tako je morala pokazati svoj pravi obraz: ni za popravo krivic vsem, ampak samo nekaterim, ni za vračanje odvzetega premoženja, čeprav je bil zakon o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti menda sprejet za to, da bi se te res ponovno vzpostavile, ne pa, da bi se država norčevala iz njih. Zato je razumeti interpretacijo zakona s strani pravobranilstva predvsem kot zavlačeval-ni manever, ker je sodišče že leta 1994 z odločbo posredno priznalo MKK kot upravičenko, ki ima pravico in tudi pravno osnovo zahtevati vrnitev nacionaliziranega premoženja. Če se ne bo to tudi dogodilo in bo sprejeta razlaga javnega pravobranilstva, ki popolnoma negira smisel zakona o denacionalizaciji in zakona o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti, bo potrebno sprožiti morda celo ustavni spor, verjetno zaradi kršenja najmanj tistega člena naše ustave, ki govori o enakopravnosti.
15. POLLAK
OBČINA KAMNIK
Ozemlje, naselje(a) in človek v njem (2)
Naselja, njihova rast ali upad
Trendi rasti ali upadanja so zgovorno sporočilo pre-bivalstvenih dogajanj v nekem kraju.
Najprej je treba reći, da je v občini Kamnik živelo leta 1995 15.395 več ljudi kot leta 1869, vendar ne povsod enako: ponekod več, drugod manj, odvisno pač od pogojev za življenje, zlasti pa od Industrije, kije omogočila večje zaposlovanje in s tem priseljevanje ljudi zlasti s podeželja.
Največji kraj in edino mesto v občini je Kamnik, ki je v začetku leta 1995 s priključeno Duplico štelo 11.848prebivalcev, najmanjša pa hribovska vasica Tre-belno pri Palovčah, kije imela v istem času 8 prebivalcev. Po stanju iz leta 1869je Kamnik pridobil do omenjenega datuma 9.671 prebivalcev, Trebelno pa izgubilo 42.
Poučna je primerjava naselij po karakterističnih regionalnih območjih glede na upad Števila prebivalstvu v času od leta 1869 do 1995. Podatki nam povedo, da je bilo leta 1995 od 71 naselij, ki so imela manj prebivalcev kot pred 136 leti na hribovitem območju kar 53, od lega na Tuhinjskem in ob MolniSnici 32, na območju krajevne, skupnosti Vranja Peč in v njeni bližini 6, v zgornji dolini Črne In na njenem obrobju 5, nekaj pa jih je tudi na tunjiškem gričevju. Trdo življenje v hribovitem svetu in spreminjanje odnosa človeka do zemlje je poglavitni razlog za praznenje hribovskih naselil.
Med kraji, ki so procentualno pridobili največ ljudi, je daleč pred vsemi na prvem mestu Duplica (zaradi nazornosti podatka jo tu obravnavamo ločeno od Kamnika), kamor se je poleg Slovencev priselilo tudi izjemno veliko Neslovencev; med izstopajočimi kraji v tem oziru so tudi Mekinje, Smarca, Komenda, Kamnik (brez Duplice) in Črna pri Kamniku. V teh krajih je tudi največ novih stanovanjskih /iS, na Duplici, v južnem delu Kamnika in v Črni pri Kamniku pa stanovanjskih blokov. Sicer pa velja splošna ugotovitev, da izkazujejo porast v Številu prebivalstva tako rekoč vsi kraji ob glavnih cestah, pa tudi tista naselja, ki se nanje dobro prometno navezujejo. Modernizirana prometna mreža pa je hkrati tudi rezultat dobro razvite industrije in obrti in z njim povezane infrastrukture. In Se eno dejstvo je treba izpostaviti: v naseljih, v katerih (evidentno) upada število ljudi na račun emigracije (odseljevanja) mlajšega dela rodu, se postopno zmanjšuje tudi nataliteta (rodnost) prebivalstva, kar povratno vpliva na nadaljnjo negativno gibanje Števila prebivalstva. K spreminjanju teh razmer lahko mnogo pripomore umno gospodarjenje z ustrezno ekonomsko politiko tako na državni kot na občinski ravni, ustrezna davčna politika in nenazadnje tudi ustrezna cenovna politika kmetijskih izdelkov in živinorejske prireje,
(se nadaljuje) Dr. MARKO ŽEROVNIK
Začetek konca
Moje rojstno mesto, ki ga spoštujem in ljubim, je Kamnik, kajti rodil sem se v zimi, ki je ravno ob mojem rojstvu natrosila največ snega v stoletju. Takrat niso mogla voziti nobena prevozna sredstva, sicer bi luč sveta zagledal v porodnišnici v Ljubljani. Nikoli si nisem mislil, da se bom moral umakniti, tako rekoč bežati iz rodnega mesta. Zgodilo se je natanko to.
Leta 1977, ko so me prisilno poslali na služenje vojaškega roka v tako imenovano Jugoslovansko ljudsko armado, mi je po nekaj mesecih križevega pota le uspelo, da so me za stalno spustili domov. Ker nisem hotel služiti vojske v tuji deželi in v tujem jeziku, za ideološko in nacionalno tuje oblastnike, sem se torej že takrat boril proti JLA, ki se je na koncu tudi res izkazala kot okupa-
Iz OŠ Komenda - Moste
Nazadnje sem se oglasila v novembru lanskega leta, kar pove, da je tudi v šoli čas najdragocenejši element vsega našega dela, dela pa je očitno čedalje več, prav tako pa tudi dnevnih informacij od vsepovsod.
Prav je, da začnem ta pregled najzanimivejših utrinkov iz naše šole kar v decembru preteklega leta. Takrat sem se udeležila likovnega in glasbenega kulturnega dneva za učence 5. in 6. razredov v Groharjevi hiši na Sorici. V prijetni obnovljeni rojstni hiši (s pomočjo Petrola) nas je sprejel g. Miro Kačar, ki prek Centra šolskih in obšolskih dejavnosti skrbi za skupine šolarjev iz vse Slovenije. Omogoči jim likovno dejavnost v slikarskem ateljeju, v glasbeni delavnici pa se ob kompletnem Orf-fovem instrumentariju učenci naučijo pesem ali dve. Likovni material se dobi v hiši, programa je za tri polne ure v zadovoljstvo prav vseh. Da bi se podrobneje spoznali z Orffovomi instrumenti in se na njih tudi preizkusili, bomo v aprilu v Groharjevi hiši pripravili tudi celodnevno glasbeno delavnico za naše učitelje razrednega pouka.
V februarju smo za učence 3. razredov izpeljali plavalni tečaj, ki se na naši šoli uveljavlja kot nadstandard že tretje leto. Vsakokrat ga vzorno izpelje Agencija za šport iz Ljubljane - letos se ga je udeležilo 63 otrok, ki so se po skrajšanem pouku dnevno vozili v bazen CK Tivoli v Ljubljano.
Učenci 5. razredov pa so se v času od 3. do 7. februarja udeležili zimske šole v naravi v Cerknem oz. na smučišču Črni vrh.
Preživeli so lep, sončen teden. Učenci so povedali, da so se imeli lepo, žal pa je nekaterim veselje preprečila viroza in so morali predčasno domov. Začel se je čas šolskih tekmovanj in najprej so nas razveselile naše mlade odbojkarice, ki so postale najprej občinske, zdaj pa še področne prvakinje. Uspešno jih vodi mladi perspektivni mentor Iso Adrovič. Zelo smo se razveselili tudi uspeha naših učencev na preizkusih posebnih spretnosti in nadarjenosti za vstop v srednje šole, saj so bili prav vsi uspešni, še posebej pa se je izkazal s svojo likovno nadarjenostjo Luka Klimovič - med 200 kandidati na Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo je zasedel 2. mesto pri preizkusu likovne nadarjenosti.
Prav tako uspešni so bili naši učenci na literarnem in likovnem razpisu Otrok in umetnost na temo Čaram - čaram: Špela Dob-nikar (6. r) je nagrajenka literarnega razpisa, njena mentorica je ga. Kranja Kralj, Luka Štirn, Katja Lončar (oba iz 3. r.) in Ana Bremšak (6. r.) pa so nagrajenci likovnega razpisa. Njihova mentorica je ga. Milojka Volkar. Še o dejavnosti odraslih na naši šoli: na roditeljskem sestanku za starše razredne stopnje smo povabili v goste znano otroško zdravnico dr. Martino Bernot -predavala je o skrbi za zdravje in boljše počutje naših malih šolarjev.
Med učiteljski zbor naše šole pa smo na pedagoško srečanje povabili dr. Darjo Piciga na temo Sodobno pojmovanje znanja in učenja v kurikularni prenovi. Pred nedavnim smo gostili tudi go. Marjo Strojin, sicer direktorico Svetovalnega centra iz
Ljubljane. Vodila je pedagoško delavnico na temo Komunikacija med starši in šolo.
V aprilu pa pripravljamo tradicionalno srečanje z upokojenimi delavkami in delavci naše šole - tokrat bo v programu glasbeni nastop učencev, pogled v zgodovino šolstva na našem področju (izsek iz diplomske naloge g. Rafka Laha) in prikaz vzpona na Mont Blanc (učiteljice zgodovine in geografije Jožice Uršič). Po šolskem koledarju imamo v petek, 25. aprila, dan šole - ta dan je pouka prost dan in so učenci doma, šolski kolektiv pa gre na strokovno ekskurzijo.
Pa še informacija o razstavi mednarodnih ekslibrisov: kot veste, je naša šola skupaj z Društvom Exlibris Sloveniae iz Ljubljane organizatorica teh razstav. Nazadnje smo izpeljali 4. mednarodno razstavo otroških ekslibrisov leta 1995. Naš namen je bil tovrstno prireditev izpeljati vsako drugo leto, vendar smo letos dali prednost novoustanovljenemu mednarodnemu bienalu otroške in mladinske grafike, ki se je priključil Mednarodnemu grafičnemu likovnemu centru. Zato našega razpisa za otroški ekslibris letos ni, prestavili smo ga v leto 1998. Pač pa bomo sodelovali v okviru Evropskega meseca kulture v Ljubljani z izborom z mednarodnih razstav otroških ekslibrisov v letih 1990, 1993 in 1995.
Ta pregledna razstava bo v avli Filozofske fakultete v Ljubljani, Aškerčeva 2, od 10. do 25. junija 1997. Ljubitelji male grafike, vabljeni že sedaj!
MARIJA MOJCA MALEŠ
torska vojska. Za to mojo gesto bi mi lahko priznali vsaj v rok delovne dobe vštetih tistih nekaj mesecev v JLA, če mi že za odlikovanja ni mar. No, ko sem se vrnil iz JLA, me je takoj zagrabila mašinerija kamniškega občinskega vojnega odseka, me poslala v nekakšen tečaj »civilne zaščite«, dodelila uniformo, masko in kar gre še zraven in zopet sem bil razporejen v nekakšno »jedinico«, ki je imela predvsem ob sobotah ali nedeljah neke sila pomembne in seveda strogo obvezne vaje. Mimogrede: ob eni izmed takšnih »pomembnih« vaj so podrli tudi znamenito, spomeniško zaščiteno Frankovo hišo v Maistrovi ulici, kar je bilo barbarstvo in neumnost brez primerjave! Z razporeditvijo v to enoto sicer nisem prišel iz dežja pod kap, ampak iz naliva (JLA) pod milejši »domači dežek«; vendar sem si rekel: »Dovolj je bilo moče!« Takrat sem prvič bežal iz Kamnika. Prijavil in delno preselil sem se v Ljubljano. Tam so me pustili pri miru.
Kot dijak in študent sem se vozil iz Kamnika v Ljubljano, od takrat pa se vozim iz Ljubljane v Kamnik, kjer imam v domači hiši slikarsko delavnico. Koliko časa še? Ali bom moral zopet bežati, zapustiti rodno mesto?
Ob naši hiši, nekdanji vili Neptun na Cankarjevi cesti v Mekinjah, kjer životari moja 83-letna mati, so postale bivalne razmere nevzdržne. Na srednji strani so iz povsem mirne ulice napravili mestno obvoznico z nemogočim prometom, hrupom in onesnaževanjem okolja, na drugi strani pa nas je Komunalno podjetje z neprestanim širjenjem popolnoma obkrožilo. Komunalno podjetje povzroča s svojim voznim parkom neprestan jutranji ropot in zasmrajevanje iz garaž, ki so bile v komunističnih časih zgrajene »na črno«, delno celo na naši zemlji, ki si jo je protipravno prilastila komunala, ki je povsem samovoljno postavila mejo med parcelama. Gradnja je bila preblizu naše parcele in hiše in v nasprotju z vsemi pravnimi, etičnimi in zakonskimi normami. Sicer pa Komunalno podjetje pod nobenim pogojem ne sodi v nekdanji parkovni kompleks nekdanjega Kurhausa, v gosto naseljeni predel mesta in na bregove Bistrice. Če pa so zlovešče govorice, da se želi komunala še širiti, resnične, je edina možnost zame zapustiti lastno hišo, prodati in se za vse večne čase izseliti iz Kamnika.
Prebivalci so in še bodo zapuščali predvsem stari del Kamnika iz različnih vzrokov. Če
pustimo ob strani povojne emigrante, ki so bežali iz Kamnika in domovine pred komunizmom in njegovim nasiljem, ali tudi kasneje, ko so nekateri ljudje zapustili Kamnik zaradi takšnih in drugačnih »zatohlih in pritlehnih« razmer - se kdaj vprašamo, zakaj Kamnik izumira? Staro mestno jedro je zlovešče prazno, praktično brez stalnih prebivalcev, na Šutni zapirajo lokal za lokalom... Ali se občinska vlada zaveda neštetih anomalij v mestu Kamnik in s tem njegovega izumrtja? Ali je res bolj pomembno jalovo razpredanje o mestnem grbu in o že vnaprja zgrešenih investicijah izven mesta, medtem ko to
propada?
Za mesto Kamnik mi je žal, ker ga imam rad. Naslikal sem ga neštetokrat. Morda je morbidne razmere v Kamniku opisal skozi moje slike še najbolje likovni kritik, umetnostni zgodovinar, višji kustus v Mestnem muzeju v Ljubljani g. Franc Zalar, ko je nekoč zapisal: »V Lipovčevem slikarstvu dominira Kamnik in spet Kamnik! Mali in Stari grad; vse se staplja v temno barvno goščo, belkaste megličaste lise, rdeča osnova, ki proseva skozi goste plasti... Grozeča vizija, drugače sicer miroljubnega mesta...«
DUŠAN LIPOVEC
Zdravstvo, kdo bo tebe (o)zdravil?!
fjPre)dolge čakalne vrste, nedisciplina, podkupovanje... ODMEVI, TV SLovenija, 1. april 1997!
Dolge čakalne vrste pred vrati specialističnih ambulant že dolgo burijo duhove med čakajočimi v vrsti (bolnimi) pa tudi med zdravimi državljani, saj se nikoli ne ve, kdaj bo potreben specialističnega pregleda in pomoči kdorkoli med tistimi, ki pokajo od zdravja! O podkupninah se je do sedaj med treznimi samo šepetalo za vogali, glasneje in bolj vročekrvno se je govorilo v gostilnah, tako da takšnim govoricam ni bilo mogoče povsem verjeti. Za okroglih 1.000 DEM se menda vrata povsod odprejo! Da pa bi kdo zaradi dolgih vrst prej umrl, pa je marsikdo prvič slišal (gre za okoli 10 odstotkov takšnih primerov) v »prvoaprilskih« Odmevih na TV Slovenija, ki žal, niso le prvoaprilska šala. Gost v informativni televizijski oddaji je bil predstavnik Zdravstvenega zavarovanja dr. Petrič, kije poleg vsega omenjenega povedal še marsikaj o delovnem času specialističnih ambulant, ki se začenja tudi z enotirno zamudo in konča najmanj toliko prej. Da se med rednim ordinacijskim časom opravljajo tudi samoplačnike »usluge«, da se plačuje delo večjega števila zdravstvenih ekip, kot jih dejansko delo opravlja in tako dalje in tako dalje o srhljivem neredu izvajalčev v zdravstvu - vse do apela zavarovancem, da vse nepravilnosti, kijih opazijo, nemudoma sporočijo v eno od enot zdravstvenega zavarovanja, kijih je v Sloveniji kar 56 (če si seveda tega ne bodo upali zapisati v knjigo pritožb, ki jo mora imeti vsaka zdravstvena ustanova). Lahko tudi anonimno!
Tako je v imenu nacionalne zdravstvene zavarovalnice spregovoril dr. Petrič, kateremu gre vse priznanje za pogum, da je nastopil v javnosti. Po domače hi temu lahko rekli, da ima mož »...«!
A ker ima vsaka zgodba še drugo plat, je treba prisluhniti tudi tej! Govori se, da za takšno anarhično stanje v zdravstvu niso krivi le izvajalci, v tem primeru posamezniki - specialisti. Nekateri znajo povedati, da sta zavarovalnica in Ministrstvo za zdravstvo ustoličila povsem neprimerne standarde, ki določajo obseg in količino uslug posameznih specialističnih storitev, kijih je zavarovalnica pripravljena plačati. Tako na primer so nekateri zdravniki - specialisti z vsakodnevno zamudo in predčasnim prenehanjem dela ordinacije letni normativ (točke), kijih je zavarovalnica pripravljena plačati, sposobni opraviti že sredi poletja. Če delajo naprej, delajo to na svoj ali »hišnk račun! Zato je potrebno delo »racionalno« razporediti! Da o plačah zdravnikov - specialistov sploh ne govorimo!?
Da razmišljanje ni iz trte zvilo, potrjuje članek Polni blagajni obveznega in prostovoljnega zavarovanja (DELO, 2. april 1997)!
Črno na belem piše, da sta se obe blagajni - tako obveznega kot prostovoljnega zavarovanja lansko leto nadvse uspešno napolnili in obe poslovali z - dobičkom. Presežek pri obveznem zavarovanju znaša 2,7 milijarde, pri prostovoljnem pa 830 milijonov tolarjev! Na čigav račun?! Vsekakor tistih, ki plačujemo in - čakamo!
Ob vsem tem se navaden človek upravičeno in javno vpraša: zdravstvo, kdo bo tebe zdravil in ozdravil?
Bo Ministrstvo za zdravstvo sposobno pretrgati ta gordijski vozel, ki po izrečenih izjavah in zapisanem ogroža zdravje Slovencev, če uporabimo za to kaotično stanje v zdravstvu najmilejši izraz?!
Sicer ne bo presenečenje, če se bo enemu od čakajočih in obubožanih, »odtrgalo« in se bo poslužil namesto pritožne knjige ali anonimnega klica, česa hujšega! A ker je vsaka stvar za nekaj dobra, v tolažbo vsem, ki so s potrpljenjem na koncu - v zaporu so menda zobozdravstvene storitve brezplačne!
IVANA SKAMEN
Le čevlje sodi naj kopitar!
Do kdaj še - VELIKA PLANINA, ZAKLAD NARAVE, d. o. o. v naročju (nesposobnosti) občine Kamnik?!
Naj se skupščina družbe VE-
Uka planina, zaklad Narave, d. o. o. in na novo
"nenovani nadzorni odbor družite še tako trudita s svojimi izjavami za javnost zliti vso gnojnico krivde za propadlo poslovanje družbe na odstavljeno direktorico družbe, je resnici na 'jubo treba zapisati, da se »trudita« sebi v škodo in v sramoto celemu Kamniku! Še posebno to velja za skupščino družbe, ki ima, kar se tiče usode Vedite planine, že nekaj let v rokah - škarje in platno! Samo od nje je odvisno, kako (ne)uspešen nadzorni odbor družbe imenu-Jp in razrešuje ter kako in ko-'iko je bila v preteklosti (še ne
tako davni) pripravljena sprejemati (in tudi ne) program nadzornega odbora za razvoj družbe. Še ne leto dni jo je s svojim odstopom javno opozoril nekdanji predsednik nadzornega odbora, ki je »rešitev« Velike planine videl v pridobitvi investitorja (ali več), ki bi prevzel objekte in upravljanje družbe, pa nič!!! Kot nič oziroma daleč proč od preproste tržne logike, da občina ne more biti investitor razvoja in poslovanja družbe! V posmeh tedanjemu predsedniku nadzornega odbora - je takrat (konkretno) ponudbo zavrnila, češ da z njo ni nekaj v redu in prav po »nojevsko« so odgovorni zarili glave v peskov-
ms
ISCG - IZOBRAŽEVALNO SVETOVALNI Jt^^tL CENTER aTy fti       IN GRAFIČNE DEJAVNOSTI
Domžale, Kolodvorska 6
RAZPISUJE
* SREDNJE IN STROKOVNE ŠOLE -VERIFICIRAN! PROGRAMI:
- poslovodska šola (V. st.)
- trgovska šola (IV. st.) Jesenski semester 1997/98
- usposabljanje računovodij (V/1), 400-urni program
- ekonomsko komercialna Šola
- gostinska šola (kuhar, natakar)
- agroživilska šola (pek, 'slaščičar, mesar)
* PROGRAMI ZA DOPOLNILNO IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABUANJE
TUJI JEZIKI:
- nemščina in angleščina
RAČUNALNIŠKI TEČAJI:
- Wlndows 95, Word for Windows, Excel...
* USPOSABUANJE ZA DELO
EX SEMINAR - protieksplozijska zaščita električnih naprav
(osnovni in obnovitveni tečaj)
seminar: računovodstvo malih podjetij
seminar za vodenje poslovnih knjig s.p. - prlčetek takoj
varstvo pri delu in požarno varstvo
seminar: higienski minimum (osnovni in obnovitveni)
tečaj strojepisja
tečaj skladiščnega poslovanja
tečaj za voznike viličarjev
tečaj za traktoriste - varno delo s traktorjem In traktorskimi priključki
* TEČAJ CESTNO PROMETNIH PREDPISOV
* PROGRAMI ZA PROSTI ČAS
- tečaj šivanja in krojenja
- kuharski tečaj
Prijave sprejemamo na Izobraževalno svetovalnem centru (prej Delavska univerza) vsak dan od 7. do 15. ure, ob ponedeljkih In sredah od 7. do 16. ure ali na tel. številki (061) 71V082 In (061) 712-278
nik lastne pomembnosti in vsevednosti. (Več o tem je pisalo v Kamniškem občanu marca 1996.)
Karkoli že, skupščina ni imela srečne roke pri novih imenih v nadzornem odboru, še manj pa z novo direktorico družbe, saj so že po nekaj mesecih sledile razrešitve in bili so »oklica-ni« krivci za propad občinske družbe! Iz prebranih časopisnih novic prav po »farizejsko« očitajo številne nepravilnosti in nečednosti odstavljenemu predsedniku nadzornega odbora in odstavljeni direktorici! Ker ji(ma) med drugim očitajo tudi zaposlovanje nestrokovno usposobljenih delavcev, ne bo odveč opozorilo, da takšne ocene lahko podajo le tisti, ki jim veljavo v imenu stroke verificira ustrezna institucija!!!
Kakorkoli že, zgodba o kamniškem planinskem »biseru« se bo še zapletala in tudi nekoč razpletla. In glede na njen konec je že zdaj storjena ogromna škoda. Ne le materialna, temveč tudi na račun ugleda kamniških planin, ki si ne zaslužijo takšnih »gospodarjev«! Skrajni čas je, da v korist življenja na planini (o ugledu in škodi kdaj drugič) po zgledu odstavljenih stori to (odstopi!) tudi najodgovornejša -skupščina družbe!
Naj prepusti odgovornost -odgovornim in sposobnim. Takšnim, ki bodo odprtega duha in srca za razcvet družbe Velika Planina; ki bodo zares želeli Ka-mničanom in obiskovalcem uživanje naravnih lepot ob prijaznem gostoljubju gostincev in v varnem obratovanju žičniških naprav! Predvsem pa naj bodo to ljudje odprtega razuma, da naš »zaklad« lahko reši samo tržno naravnana ponudba, v kateri ni mesta za takšno ali drugačno preigravanje politične moči in oblasti? Še posebej zato, ker ceno plačujemo davkoplačevalci iz proračunskih sredstev!
IVANA SRAMEN
P. S.: Da ne bo nesporazuma! Pred svojim odstopom naj skupščina nemudoma reši, kar se rešiti da! Sicer se prav lahko zgodi, da bo Velika planina z vsemi napravami in objekti vred v sramoto občini, obiskovalcem in turistom pa v obžalovanje - zaradi »bolezni« zaprta!
Prepričana sem, da bodo našli prava vrata, če bodo le zmogli dvigniti glave iz svojega pe-skovnika!
Zeleni Kamnika o tem in onem
Minil je čas krmljenja ptic, kije v tako ostrih in dolgih zimah, kot je bila letošnja, potrebno. Prihajajo pa novi problemi, o katerih je prav. da kaj rečemo. To je zdaj škropljenje sadnega drevja in vpliv na ptice in čebele.
Posvetovali smo se s strokovnjaki v Prirodoslovnem muzeju, ki so nam dali naslednje napotke:
- priporočljivo je, da vsak uporabnik škropiva pogleda na deklaracijo, če je škropivo škodljivo vretenčarjem (v tem primeru pticam) in čebelam. V primeru, da stik s škropivom povzroči reakcije, strokovnjaki priporočajo, da naj bi lastniki sadovnjakov škropljenje opravljali v poznih pofX)ldanskih in večernih urah, ko se ptice in čebele te. umaknejo, škropivo pa se lahko do jutra posuši.
Seveda to velja za lastnike manjših sadovnjakov ob hišah, kjer je ta ukrep možen, prav pa bi bilo, da bi lastniki večjih površin čebelarje v medijih obvestili o času škropljenja, da bi čebelarji lahko primerno ukrepali.
Prav tako se bo med pomladanskimi kmetijskimi deli ponovilo vsakoletno onesnaževanje cest, saj je nekako postalo že pravilo, da lastniki zemljišč, ob oranju in drugih delih, stroje obračajo na cestiščih.
Zeleni Kamnika in Ribiška družina - pododbor Kamnik v sklopu občinske akcije Kamnik, moje lepo in čisto mesto vabita vse občane k sodelovanju v akciji čiščenja nabre-žln in strug Kamniške Bistrice in Nevljice v soboto, 26. aprila. Zbor bo ob 9. uri na avtobusni postaji v Kamniku, Maistrova ulica.
Nihče ne bo tega storil na zemljišču soseda, ker ve, da bi prišlo do sporov, cesta pa je skupna last in torej nikogaršnja, ne pomislimo pa na to, da splozka zemlja, ki jo traktor prinese na cesto, lahko predstavlja veliko nevarnost za voznika, ki ni pripravljen na tako situacijo. Iskreno upamo, da se bodo inšpektorji utegnili popeljati malo po najvažnejših cestah v občini in kršilce ustrezno kaznovali.
Naj na koncu povemo, da se bomo ZELENI KAMNIKA pridružili akciji »KAMNIK, MOJE ČISTO IN PRIJAZNO MESTOk
Poleg dejavnosti, ki so v tem projektu že opisane, bomo tako kot prejšnja leta organizirali čiščenje brežin in stm-ge Kamniške Bistrice in Nevljice. Seveda pa bomo za sodelovanje zaprosili kamniške ribiće, brez katerih pač ne gre, verjamemo pa, da nam bo na pomoč priskočil tudi Oddelek za okolje in prostor in nekatera podjetja, predvsem Publicus. Razmišljamo pa tudi o tem, da bi se končno povezali tudi z vodarji, saj je urejanje vodotokov vendar njihova domena. f
ZAPRT ŽELEZNIŠKI PREHOD - železničarji so te dni zaradi varnosti zaprli nezavarovan prehod čez železniško progo med podgorsko cesto in ulico Toma Brejca oz. Bakovni-kom.
»SKRB« ZA ČISTO OKOLJE - streljaj od kamniške obvoznice nad Volčjim Potokom pri treh manjših »bajerjih«, po katerih plavajo tudi race, te dni lahko najdemo tudi vdovsko glavo, parklje, kožo in seveda še mnogo drugih odpadkov... (fs)
AVTOBUSNI PREVOZI & IZLETI & TURIZEM
Marjan Vrankar
Kamnik, Novi trg 26/a teiyfax: 817-767, tel.: 847-124
POMLAD JE TU! ODPRL SE JE ZABAVIŠČNI PARK GARDALAND.
ORGANIZIRAMO INDIVIDUALNE IZLETE IN IZLETE ZA ŠOLSKE SKUPINE - ENO IN DVODNEVNE S PRENOČITVIJO V ANKARANU.
VOZIMO TUDI NA NAKUPOVALNE IZLETE NA MADŽARSKO IN VSAKO PRVO SREDO V MESECU V TRST,
SEVEDA NUDIMO TUDI VSE OSTALE PREVOZE S 35- IN 52-SEDEŽNIMI TURISTIČNIMI AVTOBUSI.
Pisma - mnenja - odmevi • Pisma - mnenja - odmevi • Pisma - mnenja - odmevi
Besedi kmet in gnoj vedno bolj povezani
Kmet. Ob tej besedi se marsikdo zamisli o poklicu, ki ga op-'"viju, drugi o tem, da ludi kmetovanje pomeni način življenja, ,reW se zasmejejo ob misli na tistega bedaka, kije tako neumen, ^a dela, da bo pridelal hrano za našo mestno populacijo, ki spregajo takšne in drugačne odločitve.
Ja, odločitve so tiste, ki dajo misliti za naprej.
Malo pred božičem leta /996je listo brezpravno rajo tega sveta, f° kateri se poleg brezposelnih meri zaostalost družbe ali države, Presenetil odlok o uporabi in razvozu gnojnice in gnojevke, ki go-v°ri, da se te ne sme razvažali in polivati od 15. 11. do 15. 2. naslednjega leta.
Prvo vprašanje je, kaj je sploh gnojnica in kaj je gnojevka v Kmetijstvu. Prva ugotovitev je, daje to stranski proizvod živinore-te in se uporablja kot gnojilo.
Kaj pa je gnojnica? To je sečnina, ki jo izloča žival in tudi člo-ter se lahko zbira ali pa ne (blato se običajno zbira na gno-%!t/i kol gnoj), zlasti v starejših hlevih ni bilo predvideno zbirale gnojnice. V novejših živinorejskih rejah .se gnojnica zbira v posebnih zbiralnikih - gnojnih jamah ob hlevih In se uporablja kol gnojilo, ki se razvozi po površinah. Seveda razvažamo posebej gnoj
Posebej gnojnico.
Kaj pa je gnojevka? To je najbolj popolno gnojilo iz sodobnej-ie reje v proizvodnji živinoreje in vsebuje lako blalo kol tudi seč-"'"o i/i se zbira v posebnih zbiralnikih ob hlevih ali pa tudi v Ja-mah pod hlevom pri prostih rejah. Tako kot je potrebno za kakovosten gnoj urejeno gnojišče, tako so tudi pomembni tehnološ-*' Postopki pri gnojevki. Tako gnoj kol tudi gnojnica in gnojen-
morajo zoreli. Kakovosten gnoj pridobimo s primerno steljo, ki * uporabljamo (slama, trava, listje, manj primerna sla žagovina
smrečje), s tlačenjem na gnojišču in eventualnim prekladanjem. Edino lako dobimo kakovosten, dobro uležan in preperel gnoj, ki £a uporabljamo kot gnojilo. Gnojnico običajno zbiramo v vodo-'esnih in v zaprtih gnojnih jamah, tako da v njej ostane dušik v °bliki amoniaka in da se ne širi smrad in jo razvažamo predvsem Pp travnikih od spomladi do jeseni, saj ravno zaradi obilice du-s*a pospešuje rast v obdobju vegetacije. Gnojevka pa je čudo, ki te k nam prišla z intenzivnejšo rejo lam v sredini 60. let tega sto-'e'ja. Sestavljena je iz blata In vode - gnoja in gnojnice in od tod 'udi njeno ime. Ravno tako pa je pri gnojevki potrebno vedeti, da te to gnojilo, ki vsebuje za približno 40 kg več dušika po živalski e"or/ in približno 600 kg več organske mase, kot jo je skupaj v S"oju in gnojnici Ravno zaradi tega je tudi manjša poraba ml-"eralnth ali, kot vsi pravimo, umetnih gnojil. Predvsem duSika in
kalija ni potrebno dodajati v obliki mineralnih gnojil. To je prva ekološka prednost gnojevke, ki vsebuje dovolj hranil za pridelavo biomase in s tem hrane za ljudi in živino. Istočasno pa se je potrebno zavedali, da da vsaka rastlina ravno toliko koreninske gmote, kot jo je nad zemljo:
Toliko za uvod o tem, kaj je gnoj, gnojnica in gnojevka. Sedaj pa bi rad poudaril, kaj je bil namen mojega pisanja. To je polemika Zelenih Slovenije in njim podobnih strokovnjakov, ki iz dneva v dan polnijo strani v slovenskem časopisju.
Res ima celo Evropa omejen čas razvoza in s tem tudi uporabe vsake vrste gnoja, a so imeli za to določeno prehodno obdobje od pel do deset let, da jim je država nudila pomoč pri dograditvi jam oziroma je nudila velika nepovratna sredstva, če so kmetije prešle na nasilij. A kaj se je zgodilo pri nas? Z.a preusmeritev NIČ! Takoj pa so začeli kazensko preganjati liste, ki so polili gnojevko in to z najmanjšo zagroženo kaznijo 200 tisoč tolarjev. Ko bi vsaj ta sredstva namenili odpravi posledic premajhnih gnojnih jam, vendar se z njim polni državni proračun.
Tu bi rad povedal Se to, da ima Slovenija zakon, ki govori o motenju posesti, da imamo tudi Odlok o psih, tako državni kol tudi občinski, a se ne izvajajo. Spoštovani listi, ki še niste preboleli teorije, ki so jo nas učili socialistični veljaki, da je vse naše, seveda razen tistega, kar je izrecno tvoje, boste počasi morah spremeniti svoje mišljenje. Ne boste mogli bili več presenečeni, če vas bo kmet pognal s polja, ko boste nabirali regrat, se sprehajali, če se bo vaš kužek podelal na zemljo, ki ni vaša last. Se posebej pa bo pestro takrat, ko bo na polju videl vaš avto in si zapisal vašo registrsko številko. Takrat boste videli, kaj pomeni tuja lastnina. Morda pa bo kdo rekel: »Ja, kaj pa je moj pes kriv pri uporabi gnoja na kmetijah.« Direktno ni, je pa pes kot prenašalec in gostitelj najrazličnejših parazitov bolj Škodljiv kol pa vsa gnojnica, ki se poliva po travnikih okoli vas. Pes prenaša veliko in malo tra-kuljo, glistavost, mehuriavost jeter, uli in bolhe in Se bi lahko našteval dalje. Toda saj to ni važno, vaš kuža tega gotovo nima, a če se boste posvetovali z vašim živinozdravnikom, bo naštel še kaj drugega.
Na koncu pa bi rad poznal vse, ki imajo kaj besede tako v vladi občine kot na nivoju države, da nekaj storijo. Tudi vas, Zelene, pozivam, da rečete nekaj pozitivnega za kmeta. Kmetje bi radi rešili problem premajhnih gnojišč in gnojnih jam, radi bi rešili problem vode, ki jo popije žival, zlasti na področjih, kjer je k ana-lizacija obračunana tudi kot kanalščina in čiščenje odplak. Vem, da marsikomu smrdijo »stranski produkti« v živinoreji, a glavni produkti, Se posebej, ko so na krožniku pred vami, ne spominjajo na to, kar tako zvesto preganjate.
Samo malo uvidevnosti in potrpljenja, pa bo naše življenje dosti lažje. Tega se moramd zavedati vsi skupaj takoj zjutraj, ko vstanemo.
ogorčeni kamniški kmetje zanje Jožko Romšak
Odprto pismo Ministrstvu za šolstvo in šport RS
Ko že poslušam o nekem »kurikulumu«, kije baje več kot le prenova šole, bi vas rad opozoril na problem teže Šolskih torb, ki jih morajo osnovnošolci vsak dan tavorili na svojih ramenih, eni več, drugi manj daleč, od doma, do Sole in nazaj.
Imam sina. kije učenec 3. razreda osnovne Sole. Ze nekaj mesecev je od tega, ko sem ga prestregel prihajajočega iz šole in mu utrujenemu z ramen snel šolsko torbo. Zgrozil sem se nad teto. Dal sem jo na tehtnico, ki je pokazala dobrih 5,5 kg. Pregledal sem vsebino in preveril, če je res potrebno nositi v Solo vse, kar je v torbi, kot mije trdil otrok. Izkazalo se je, daje res.
In kaj tovorijo? Obvezna vsebina po urniku za četrtek je bila sledeča:
Slovenščina
- zvezki: - domači
- spisje
- šolski
- berilo (tiskano, debelina 10 mm)
- vaje iz slovenskega jezika (tisk, 10 mm) Matematika
- zvezki: - domači
- šolski
- delovni zvezek (tisk, 9 mm)
- vaje iz matematike (tisk, H mm)
- računanje je igra (tisk, 5 mm) SND (spoznavanje narave in družbe)
- zvezek
- delovni učbenik (tisk, 10 mm), ki vsebuje tri delovne zvezke in liste, od katerih pa zaenkrat uporabljajo le enega, preostala dva in listov pa še ne, nosijo pa vse)
Angleščina
- zvezek
- 2 delovna zvezka (tisk, po 5 mm). Poleg navedenega pa še:
- mapa za razne liste za vaje
- beležka
- puščica s pisalnim priborom
- barvice
- ravnilo
- lepilo
- copati
in občasno:
- knjige za čtivo,
- Ciciban
- dežnik
Vprašujem, kdo je kriv za takšno, milo rečeno, neodgovorno organizacijo pouka, saj so taka bremena najmanj primerna prav za otroke nižjih razredov, ki so v najobčutljivejšem telesnem razvoju. Gre za obremenitve, ki znašajo 115-116 otrokove telesne teže. Pri tem je treba dodatno upoštevali Se posebno nevarne pomladanske mesece, ko so jutra hladna, otroci morajo biti zato primerno oblečeni, okrog poldneva pa so jim topla oblačila (bunde), pod katerimi se kuhajo na poti domov, krepko odveč.
Ker je moje opozorilo na šolo in svet staršev izzvenelo v prazno (baje se ne da nič narediti), apeliram na ministrstvo, da nekaj ukrene.
Po mojem mnenju so odgovorni za lakSno stanje:
- Ministrstvo oz. založbe zato, ker učbenike izdajajo neracionalno. Centimetrske knjige bi bile. lahko razdeljene v več zvezkov (kot je to primer že sedaj pri SND), kar bi olajšalo Šolske torbe in ohranjalo učbenike oz. zvezke lepše ohranjene za predajo naslednikom, kar je hvalevredna akcija. Zvezki pa bodo lepše ohranjeni seveda pod pogojem, da učenci nosijo v Solo le tiste, kijih IMitrebujejo po urniku, ostale pa puSčajo v Soli oz. doma.
- Konkretne šole in učitelji zato, ker ne razmišljajo o tovrstnih problemih otrok. Po razredih stojijo prazne omare, namesto da bi te služile za hrambo učbenikov, ki bi jih otroci po navodilih učiteljev lahko puščali v šoli. Drugo vprašanje je racionalna sestava urnikov glede na omenjeno problematiko In resnična potreba po tolikšnem številu zvezkov za isti predmet (zvezek se lahko uporablja tudi z dveh sirani, če ni boljše rešitve, mar ne?).
- Otroško zdravstvo zato, ker bi moralo iz vidika preventive zdravja in razvoja otroka, za kar je zadolženo, opozarjali prej navedene na ta problem in zahtevali reševanje.
Ne recite ml tudi vi, da se tu ne da nič narediti, ker tak odgovor z vašega nivoja pomeni nesposobnost.
IVO GAŠPERIČ Rozmanova 1 Kamnik
Spomini na začetek kamniške odbojke (3)
4. S trenerjem Vinkom Čadežem v Hrvaško-Slovensko ligo (1953 -1957)
Leta 1953 so kamniške odhojka-riee dobile dobrega in požrtvovalnega trenerja, Vinka Čadeža, ki se je v celoti posvetil ženski ekipi. Tega drugi trenerji zaradi obveznosti v moških ekipah niso mogli. Vinko Čadež je bil zaposlen v tovarni Svi-lanit, kjer je že vodil sindikalno vrsto odbojkaric. Nekatere od njih je pripeljal s seboj in več let so bile steber ženske ekipe Odbojkarske sekcije ŠŠD Kamnik. 'Svilanilke' so mimogrede popravile še socialno strukturo ekipe; v tistih časih je bilo namreč posebej pomembno, da so
Po diskvalifikaciji se je prej nič kaj naklonjeni odnos občinstva spremenil. Namesto poprejšnjega peska in kamenja je Slovenke iz Kamnika spremljalo navdušeno navijanje. Ob igri izven uradnega dela tekmovanja Kamničankam ni bilo težko priznati, da so 'fejst punce', dobre igralke in prvemu mestu domače ekipe povsem nenevarne.
Najbrž ni športa, kjer ne bi pomembne vloge igrali različni žigi, registracije, zdravniški žigi, tekmovalne proporcije in drugi elementi papir-
Na sliki so kamniške odbojkarice - mladinke, ki sta jih leta 1954 popeljala v Brčko vodja poti, Milan Windschnttrer, in trener, Vinko Čadež. V prvi vrsti so: Milan Windschnurer, Marinka Janič, Mara Babnik, Angelca Komotar in Vinko Čadet. V drugi vrsti so: Darinka Drolc, Mija Štele, Panika Podjed in Anka Koncilja. (Manjka Olga Abramič.)
karsko ligo, kjer si je ekipa priborila mesto v sredini lestvice. To je bil lep uspeh, saj so v tej ligi tekmovali uveljavljeni odbojkarski klubi, med njimi iz Maribora, Ljubljane, Novega mesta, od hrvaških pa Mladost in Rade Končar iz Zagreba, Borovo...
Večina teh klubov je delovala v mnogo boljših pogojih kot kamniški: imeli so treninge skozi vse leto, torej tudi v dvoranah; trenirali so štirikrat tedensko; poznali so intenzivne treninge v letoviških krajih in tudi njihovi materialni pogoji so bili na solidni ravni. O takih pogojih za delo so kamniški športniki le sanjali, saj je bil Kamnik za takšno podporo številnih športnih dejavnosti mnogo premajhen. V času, ki ga omenjamo, je i   j     < I f   prišlo v Kamniku *"        ' do pra\ega sporluc-
ga razcveta: zavidljive uspehe so poleg odhojkarjev dosegli še plavalci, atleti... Morda bi se kljub temu tudi v kamniških skromnih razmerah dalo narediti kaj več, vendar takratno družbenopolitično vodstvo ni premoglo tovrstnega razumevanja.
športne vrste plemenitili delavci in člani sindikata.
Uspehi resnega dela strokovnih in intenzivnih priprav so se pokazali, da so kamniške odbojkarice leta 1954 na republiškem mladinskem prvenstvu v Framu osvojile prvo mesto. Novopečene slovenske mladinske prvakinje v odbojki so se tako uvrstile na državno prvenstvo, kije bilo v Brčkem. Dobro pripravljene in disciplinirane Kamničanke so brez težav zmagale takoj v prvi tekmi. To ni šlo v račun tistim 'odločujočim forumom', ki so imeli na skrbi enakomerno porazdelitev zmag med bratske republike, ljeto poprej, 1953, so namreč tak naslov v Ljubljani osvojile Novomeščanke, kar je pomenilo, daje treba ponovno slovensko zmago preprečiti, za red in 'jugoslovanski ključ'je bilo kaj hitro poskrbljeno.
Na naslednji tekmi se je v igro vključil ludi sodnik (menda ustrezno omehčan z obljubljenim fizičnim obračunom v primeru neustreznega sojenja). Piskal je ob domnevnih 'servisih z roke', odbite žoge je štel za dvojne in z milimetrsko natančnostjo je opažal neobstoječe prestope pod mrežo. Vendar je bila rokovnjaška trma deklet izpod kamniških planin močnejša in 'naše' so zmagale tudi drugič.
Zatem je bilo treba poklicati pregovorno uspešno balkansko spretnost dogovorov za zeleno mizo. Po tretjem pregledu prijavnic in klubskih izkaznic so ugotovili, da je ena od kamniških tekmovalk na prijavnici navedena kol Mara, v izkaznici pa kot Marija. Nobeno dokazovanje in pritožbe niso zalegli. Kamničankam so dovolili nadaljevati tekmovanje le 'izven-konkurence'.
nate vojne. Dostikrat so kakega tekmovalca ali tekmovalko 'pomladili', daje lahko nastopil v mladinski vrsti; tudi kakemu žigu na potrdilu, ki naj bi ga izdal športni zdravnik, bi lahko kaj očitali. Pri opisanem zapletu z imenom pa je bil namen Kamničankam 'ukrasti' naslov državnih prvakinj več kot očiten. Krivica boli še danes; častna pionirska!
Zaradi dogodka v Brčkem Kamničanke niso odnehale, pa tudi trener Vinko Čadež je načrtno in prizadevno nadaljeval z oblikovanjem ženske odbojkarske ekipe. Le-ta se je uveljavila v I. slovenski odbojkarski ligi za članice. Zato so jih tudi vključili v hrvaško-slovensko odboj-
Kljub vsem navedenim težavam so bile Kamničanke trd oreh za vse nasprotnice. Ob dveh treningih tedensko, ki ju je trener Vinko Čadež uspel pripraviti kar.se da smotrno, in ligaških tekmovanjih so dekleta pridobivala kondicijo tudi na drugačne načine: pri gospodinjskih opravilih, delu na polju, pranju na roke - posebej pri izpiranju v 'Zajspohu',;furanju konj, vožnji s kolesi...
Nekatere so hodile v šolo in se 'izpopolnjevale' pri šolski telovadbi, druge pa so bile v službi in ponekod so celo uživale v sindikalni odbojki. Članice odbojkarske sekcije so bile zaželene tako v šolskih kot sindikalnih ekipah.
(nadaljevanje prihodnjič)
Pomladanski pokal v odbojki
Spomladanski pokal oziroma Spring Cup, ki bo v Kamniku od 20. do 22. aprila, je eno najstarejših odbojkarskih tekmovanj v Evropi Poleg dveh ali treh najboljših reprezentanc Evrope se turnirja vedno udeleži večina ostalih reprezentanc ki ga izkoristijo za prvi stik z bodočimi nasprotniki na evropskih ali svetovnih prvenstvih. Tako da turnir že odgovore na veliko vprašanj trenerjev o moči posamezne ekipe.
Še vedno ostaja največji problem organizacije tega tekmovanja v Kamniku podlaga v športni dvorani, ki je še vedno
Himalaja Tomaža Humarja
Nameravano srečanje s TomaŽem Humanem, prejemnikom Zlatega cepina, je v februarju zaradi bolezni odpadlo.
Da bi to obljubo izpolnili, sporočamo vsem ljubiteljem gora, da bo ponovno srečanje z njim v petek, 18. aprila 1997, ob 18. uri v dvorani razstavišča Veronika Kamnik.
Nosilec najvišjega alpinističnega priznanja na svetu - Zlati cepin - se bo Kamničanom predstavil z zanimivimi barvnimi diapozitivi in sevtfda te dopolnil z besednim orisom dogodkov v Himalaji.
Planinsko društvo kot organizator vabi občane, da se tega zanimivega srečanja udeležijo.
STANE SIMŠIČ
omenjena kot izredno škodljiva in na kateri so možne poškodbe.
Tako sporočilo je poslal dne 1. 4. 1997 g. Svcnson, ki je delegat Mednarodne odbojkarske zveze. Najugodnejša ponudba za nakup podlage - 3 mio SIT - prihaja iz Italije (brez polaganja), samo za izposojo pa podjetje iz Maribora zahteva preko 3,2 mio SIT, kar pa bo težko zagotoviti tudi s pomočjo občine Kamnik. V vodo je tudi padla ideja o skupnem nakupu podlage Kamnika in Maribora - predvsem zaradi problemov v Mariboru. Tako se trudimo izposoditi podlago na Slovaškem, Češkem ali Poljskem, vendar pa tam še vedno igrajo državne lige in nam je tako verjetno ne bodo mogli posoditi. Brez. ustrezne podlage pa je celotna prireditev v rokah g. Svensona, ki se bo verjetno odločil v dobro igralcev.
Kamnik bi s to prireditvijo lahko veliko pridobil, vendar pa je žalostno dejstvo, da nekateri razmišljajo le o nepotrebnih izdatkih in ne vidijo dolgoročnejših učinkov. Seveda je reklama najslabše naloženi denar, saj nam ga nihče ne vrne, vsaj direktno ne. Verjetno se imajo giganti, kot so Ni-
Skupna vaja postaj GRS
Čeprav je območje Slovenije razdeljeno med postaje GRS predvsem zaradi večje učinkovitosti, saj vsak najbolje pozna teren, na katerem se največ giblje, lahko občasno pride do večjih reševalnih akcij, v katerih je potrebno sodelovanje več postaj. Zato je potrebno in koristno, da se redno naredijo tudi medpostajne vaje. Tako se uskladi delovanje, preveri znanje in utrdijo medsebojna poznanstva, ki so za učinkovito delo pri reševalnih akcijah zelo pomembna. Tistemu, ki odloča o tvojem življenju in smrti, moraš zgupati. In najlaže mu zaupaš, če ga poznaš.
Ena od takih medpostajnih vaj v reševanju v zimskih razmerah je bila 22. in 23. marca 1997 na Koroška. Organizirala jo je postaja GRS Celje, vodil pa inštruktor GRS Slavko Jošt. Poleg 11 članov GRS postaje Celje je na njej sodelovalo tudi 8 reševalcev postaje GRS Prcvalje in 3 člani postaje GRS Kamnik, torej Kranjci, Korošci in Štajerci.
Zbrali so se v Podvolovljcku in nato odpeljali s terenskimi avtomobili do zadnje strmine pod Ravnim poljem. Pot so nadaljevali s smučmi na nogah do planine Podvcžak. Tu sc jc vaja pravzaprav začela. Najprej je bil izveden organiziran prihod na mesto »nesreče« - na Korošico. Vreme je bilo obupno, močno je snežilo, bila je megla in veter, tako da so že med potjo lahko trenirali tudi
varno hojo po različnem terenu in orientacijo.
Po kratkem počitku in malici so zaCcli z izvajanjem vseh elementov po programu: prerezi snežne odeje, preizkušanje njene trdnosti po norveški metodi, tovariška pomoč, iskanje zasutih s pomočjo lavinskih žoln (piskačev) in sestava transportne improvizacije iz smuči, kar je trajalo skoraj do noči. Večer v koči je bil nato izpolnjen s predavanjem zdravnika Sama Fokterja o podhladitvah in prvi pomoči pri tem.
Nedeljsko jutro je bilo spet megleno, vendar se je vaja nadaljevala po načrtu. V več kot 2 metra globoki snežni luknji so zakopali po enega »ponesrečenca«, ki sta ju nato poiskala psa, vsak iz enega snežnega groba. V nadaljevanju jc sledilo še »klasično« sondiranje z nekaterimi novimi elementi.
V gosti megli so nato odšli po dveh smereh nazaj do avtomobilov: ena skupina po normalni poti čez Inkret in druga čez Tolsti vrh, kar jc bil v tistem terenu in razmerah svoje vrste podvig. Nato so v Ljubnem naredili še analizo celotne veje. Njen zaključek je bil, da so take vaje potrebne in koristne in bi jo enkrat v maju spet ponovili, takrat pa za kopne razmere in to nekje na Koroškem - pod Raduho ali pa Peco.
Bojč
r
Gorski tek
Nov rekord teka na Sveti Primož
Če bi predniki vnaprej vedeli, kakšen bo svet, zagotovo ne bi treh primožkih nedelj namenili z.a norce, otroke in zaljubljence. Vsaj eno bi rezervirali za tekoče in sicer zadnjo soboto v marcu, ki soupada tudi z občinskim praznikom. Tako pravijo. Drugače bi drugi tek na Sveti Primož opisal takole. Še enkrat več tekačev kot lani. Vreme je bilo. Novi rekord tudi. Tako organizacija teka, ki sta ga s pomočniki pripravila brata Urh, ni bila zaman. Razveseljuje tudi kar malce presenetljiva velika udeležba Kamni-čanov, od 106 tekačev iz cele Slovenije nas je bilo skoraj 40 iz kamniškega konca. Najmlajši 9-letni David Zdravič je bil letos še štiri minute hitrejši kot lani. V petih letih bo z takimi koraki ujel in prehitel tudi letošnjega zmagovalca Igorja Šalamuna (Mb). »O porka duš!« je novo rekordno znamko 16.04 minute od Vegrada do cerkve (po poti brez bližnjic) komen-
ke, Coca Cola, Pepsi... za svoj uspeh zahvalili le svojemu pametnemu osebju, da se »niso« odločili zapravljati denar za malenkosti kot so promocija in reklama.
V Kamniku bosta trenirali tudi dve reprezentanci, ki nastopata na turnirju, to sta Slovenija v času od 15. do 17. aprila in Švica od 13. aprila do začetka turnirja. V Kamniku že dolgo časa ni bilo na pripravah slovenske reprezentance v dvoranskih športih, kaj šele tuje. Da vas, gledalce, malce pripravimo na vse dogodke, bomo pripravili tudi dve trening tekmi, ki sodita v pripravo teh dveh repezentanc, in sicer 16. aprila, ko bosta igrali reprezentanci Slovenije in Bosne, ter 17. aprila, ko bosta igrali Slovenija in Švica. Obe tekmi se bosta začeli ob 18. uri.
Verjetni razpored tekem na Spring Cupu: 20. aprila ob 17. Slovenija: Švica in ob 19. Avstrija : Anglija; 21. aprila ob 17. Švica Anglija in ob 19. Slovenija : Avstrija; 22. aprila ob 17. Avstrija : Švica in ob 19. Anglija : Slovenija. Vseeno preverite uro začetkov tekem, ki bodo objavljene na CATV IMPULZ vsak dan, saj lahko pride do zgodnejših začetkov zaradi napovedanih televizijskih prenosov (TV SLO ali POP TV). VABLJENI!
JOŽE JANKOV IČ
tiral planinec na poti v planine. Za rekord je zaslužna tudi konkurenca, najbolj pa prvi zasledovalec Stojan Melinc iz Kobarida, ki je zaostal le sekundo. Slovenska rekorderka na 5 in 10 km Silva Vivod ni imela dostojne konkurence, je pa z 22. mestom v absolutni konkurenci in z novim najboljšim ženskim časom (19.07) dvakratno zaslužila nagrado, ki so jih za tek prispevali številni pokrovitelji in tako omogočili tek: »N& N - tekstilna konfekcija, Calcit, Fructal, Proline, Bajd d. o. o.. Občina Kamnik, LD Stahovica in Rajko Novak s. p.
Rezultati teka na Sveti Primož:
mladinke: 1. Pungečar (Domžale) 25.12, 2. Andreja Močnik (Calcit team Kamnik) 25.29; članice: 1. Vivod (Maribor) 19.07, 2. Nada Kozjek (Prolo-co Jezersko) 21.53, 3. Trobec (Kobarid) 22.49, 4. Tinkara Skamcn (Kamnik) 24,40, 6. Nataša Hribar 25.36, 9. Ksenja
Vrhovnik, 10. Tina Vnuk;
mladinci: I. Kastelic (3N1 sport) 17.27. 4. Slapnik (Stahovica) 18.48, 7. Grega Zore (Go-! dič) 22.15, 8. Grega Žagar (Stahovica) 22.15;
člani: Šalamun (Mb) 16.041 2. Melinc (Kobarid) 16.06, 3. Mesner (Mb) 16.17, 8. pisec teh vrstic, ki je tekel za Calcit team 17.35, 14. Lado Kveder (KD Kamnik), 18. Zdravko Volkar, (ŠD Šmartno), 19. Sebastjanj Zamik (Kamnik) 19.11, 24. Marko Kotnik (Nevlje) 19.53, 25.1 Jure Podbcvšek (Calcit team),; 26. Klemen Hančič (Kamnik) 19.58, 28. Marko Uršič 20.20,: 30. Silvo Magvar (Stahovica) 20.57; veterani: 1. Hribar (Lek)! 17.50, 5. Marjan Veršnik (Kamnik) 19.42, 6. Boris Andrcjka-19.54, 8. Franc Hribar (Kamnik)! 20.54, 9. Franc Sitar (Godič); veterani B: I. Fortuna (Kranj)| 20,39, 6. Miha Hrovat (Kamnik) 23.36.
METOD MOČNIK
1
Smučarski tek
Andreja Mali zmagoslavno končala sezono
Če bi podeljevali oskarje za marljivost, delavnost v športu med slovenskimi smučarskimi tekačicami, ne bi bilo nobene dileme. Dobila bi jo Andreja Mali. Čeprav je po petih mesecih tekmovanj po eno ali dve tekmi tedensko že utrujena, pa na zadnjem delu državnega prvenstva
na Pokljuki ni dovolila nobenega presenečenja in je prepričljivo z dvominutno prednostjo še tretjič letos osvojila naslov članske prvakinje. Tako bi dobila tudi »viktorja« za najboljše dosežke v sezoni. Med sedmerico tekačic, ki so na južnem snegu tekle 15 km, sta si drugo in tretje mesto pritekli njeni klubski kolegici izj Jub Dola pri Ljubljani. Njihov klubski trener Robert Slabanja jim je zadovoljen dejal. »Čestitam. Ste državne prvakinje tudi v štafeti. Teh sicer ne bodo organizirali. Stvar je očitno jasna že vnaprej, le medalje Andreja ne bo več dobila.
METODi MOČNIK!
Andreja Mali J (levo zgoraj) se veseli zmage na državnem pr- • venstvu v smw carskih tekih i drugo in tretje-uvrSčeno.
O razvoju kamniškega športa
Posveta o vprašanjih Sporta, ki je bil sklican na pobudo Občine Kamnik 24. marca, se je udeležilo veliko predstavnikov športnih društev, klubov, Športne zveze in Ministrstva za Šolstvo in Sport in drugi Posvet je vodil g. Tone Kamin, načelnik oddelka za družbeno dejavnost. V uvodnem delu je opisal način in porabo sredstev, namenjenih Športni dejavnosti, ki naj bi veljal v prihodnje. Tak sistem bi se moral uveljaviti čimprej in bi športna društva prejemala sredstva le za programirane aktivnosti. To ho vplivalo na obseg, predvsem pa na kakovost športa tudi nacionalnega pomena. Vzgoja na športnem področju mora biti načrtna in dolgoročna. Začeti je potrebno pri otroški vzgoji in mladini pa vse do zrelih let. Program razvoja je potrebno pripraviti v občini in v projekcijo vključiti zahtevane elemente, ki bodo pogojevali hitrejšo rast posameznih športnih zvrsti.
Že na začetku posveta se je k besedi javil g. Marko Trškan, namestnik sekretarja za šport pri Ministrstvu za šolstvo in šport. Med ostalim je prisotne seznanil z novim načinom financiranja. V vseh občinah bodo na podlagi zakonskih določil morali v normativnih aktih točno opredeliti merila in postopke za pridobivanje sredstev. Z izvajalci ho potrebno skleniti pogodbe za realizacijo konkretnih akcij. Pri tem bo zelo pomembno, kako razpoložljiva sredstva pravilno porazdeliti na osnovi meril in doseženih rezultatov. Sport je treba obravnavali celovito, društva pa bodo financirana na podlagi njihovih programov in sklenjenih pogodb.
V pravilih bo potrebno opredeliti tudi vlogo in mesto dosedanje povezanosti športa v občini Poseben problem predstavljajo razpoložljiva sredstva, ki le deloma pokrivajo upravičene potrebe, bistvenega povečanja pa ni pričakovati niti v bližnji prihodnosti.
Predstavnik Športne zveze g. Olaf Grbecje bil mne-
nja, da bi morali nov način financiranja športa vpeljati postopoma, da ne hi pri lem napravili več škode kot koristi. Dosedanji način delitve sredstev že delno vsebuje zametke pogodbenih odnosov, saj so pri dodeljevanju sredstev upoštevana merila - uspehi, doseženi na posameznih področjih.
Predstavnik ministrstva je bil mnenja, da bi v razpravi govorili predvsem o projekciji novega načina financiranja in za posamezne dejavnike to reševali s pogodbenimi odnosi, manj pa o konkretnih razpoložljivih sredstvih. Večine prisotnih je bila mnenja, da društva zaradi spremenjenega načina porabe sredstev ne bi smela biti prizadeta. Želeli so zvedeli, če bo zaradi predvidenih sprememb na voljo tudi več sredstev. Po mnenju posameznikov bo v začetku prišlo do prerazdeljevanja sredstev, šele kasneje pa bodo morda vidni ugodni učinki doseženi na športnih dosežkih.
Ostali razpravljale!, ki so še sodelovali v razpravi: Jatnšek iz kolesarskega društva, Zamik iz Športne zveze, predstavnik plavalnega kuha, Lalovič iz nogometnega kluba, Mikuš iz košarkarskega kluba, Rakovec iz balinarskega klubu Duplica in drugi so se sicer strinjali z načeli, hkrati pa so postavljali mnoga vprašanja, kot npr. kaj je javni interes, kdo naj bi vzdrževal športne objekte itd. Večkrat sta v razpravo posegla tudi Marko Trškan in Tone Kamin ter zagovarjala tezo, da morajo programi društev izražati javni interes občine in društev, ne pa države.
Kljub zelo obsežni razpravi med udeleženci ni bilo bistvenih razhajanj v pogledu na način in pogoje pridobivanja sredstev, različni so bili le pogledi, kako programe uresničiti, da to ne hi negativno vplivalo na nivo že doseženih športnih rezultatov v okviru zagotovljene porabe.
STANE SIMŠIČ
V lanskem letu odlični rezultati tekmovalcev teniškega kluba Kamnik
V petek, 13. decembra, so prizadevni teniški delavci izpeljali še zadnje dejanje v sicer izredno uspešni sezoni - zaključno slovesnost s podelitvijo priznanj najuspešnejšim tekmovalcem, ki je bila v dvorani nad kavarno Veronika (ta je bila skoraj premajhna za vse, ki so želeli zaploskati najboljšim). Predsednik kluba Mihael Resnik je v uvodu pozdravil vse prisotne ter povedal nekaj besed o zgodovini kluba, ki je bila izredno bogata, saj so bili člani Teniškega kluba Kamnik državni prvaki, reprezentanti, zmagovalci številnih tekmovanj ter funkcionarji. V nadaljevanju je opisal aktivnosti v letu 1996, med katerimi je prav gotovo najpomembnejša ureditev klubskih prostorov, predstavil načrte za leto 1997 ter se zahvalil vsem sponzorjem in drugim, ki so kakorkoli pomagali klubu. Ob koncu je razdelil priznanja tekmovalcem, ki so se v letošnjem letu izkazali kot že dolgo ne, saj Teniški klub Kamnik na lestvici najuspeš-
nejših klubov v Sloveniji iz. leta v leto napreduje (leta 1992 na 39., leta 1993 na 31., leta 1994 na 29., leta 1995 na 19. in leta 1996 na 12. mestu v državi med 71 klubi), še nikoli doslej pa njihovi tekmovalci na tekmovanjih in jakostnih lestvicah niso zasedali tako visokih mest.
Med ekipami je priznanje prejela ekipa dečkov in deklic do 12 let za osvojeno tretje mesto v državi (za ekipo so nastopali Andrej Bačar, Uroš Mlakar, Miha Crnkovič, Anže Cevka, Aleš Po-gačar, Sašo Vavpetič, Gregor Podobnik, Žancl Som, Erika Vidmar, Teja Jeras, Špela Lemut in Ela Mihovcc Zupančič), med posamezniki pa Vesna Resnik, Špela Koželj, Domen Sitar, Igor Knez, Aljoša Jemec, Andrej Bačar ter Uroš Mlakar. Podeljena so bila tudi posebna priznanja, ki so jih prejeli Tatjana Mlakar (za uvrstitev v državno reprezentanco, polfinale državnega prvenstva, finale mastersa in 4. mesto na lestvici TZS v kategoriji de-
klic do 14 let), Aleš Pogačar (za zmago na finalu regijskih prvenstev v Trzinu, uvrstitev v četrt-finale na mednarodnem prvenstvu v Mariboru ter 2. mesto na lestvici TZS v kategoriji dečkov do 12 let), Anže Cevka (za zmago na finalu regijskih prvenstev v Žalcu in 4. mesto na lestvici TZS v kategoriji dečkov do 12 let) Miha Crnkovič (za polfinale na finalu regijskih prvenstve v Novem mestu in Ljubljani ter 5. mesto na lestvici TZS v kategoriji dečkov do 12 let) ter Jože Lavrič (za vecdesctletnc tekmovalne uspehe).
Vsi ti uspehi kar kličejo po novih, višjih ciljih in nalogah, katerih uresničitev bo zahtevala še več strokovnosti, organiziranosti, angažiranja ter boljše materialne pogoje. Po besedah predsednika so v Teniškem klubu Kamnik trdno odločeni uresničiti zastavlja-ne cilje, vse člane, simpalizcrje in druge pa vabijo, da jim pri tem po svojih močeh pomagajo.
M. P.
Potica brez orehov
Prvenstvena tekma 14. kroga MNZ - NK Kamnik: NK FLOK Komenda previdna igra z obeh strani; neodočen izid pravičnen; skriti napadalci; ^ Kamnik : Vinkovic - Alilovič 6, Koželj 6, Osolnik 7, Vugrinec 7, To-Jta 7, Poljanšek 6, (od 60. min. Drolc 6), Slevec 7, Ogrinec 6, Rastoder 6, I Lozančič 5, (od 65. min. Vcladžič -); NK FLOK KOMENDA: Iglic 6, Urh 6> Rcms 6, Zormaii M. 6, Bolarič 6, Petrov 7, Perne 7, Zorman D. 7. Žinič s> (od 82. min. Zorman -), Pilič 6 (od 35- min. Kosirnik 6), Pipan 5. Zadetki: Kamnik 0, FLOK Komenda 0, streli: Kamnik 9 (6 mimo gola), FLOK Komenda 5 (4 mimo gola), koti: Kamnik 4, FLOK Komenda 1; gledalcev 200.
Stadion Mekinje. Velikonočna Sobota. Praznik. Derbi. Severni uel tribune - navijači vitezov, južni del - navijači belo-modrih. Nervoza na obeh straneh. Podpredsednik NK Kamnik Peter Fischer: »Nepredvidljivo bo do zadnje minute.« Gostje so vljudno °dklonili kontakt z gostitelji. Zapihal je mrzel severnik. zapiskal Je sodnik, tekma se je pričela.
Uvodno aktivnost Kamničanov Je prekinila akcija gostov z leve s'rani preko Žiniča. Domači trener Vavpetič je reagiral takoj in °Pravil korekcijo desne strani ob-tarnbe. V 9. minuti je sijajno prosti Osolnik, a ni zmogel zaključka. Domači so ugajali z lepimi
diagonalami in igro po bočnih straneh, gostje so se pretežno branili in poiskušali srečo s protinapadi. V 20. minuti se je zadnjič na tekmi izkazalo levo krilo gostov, s podori je navduševal Osolnik, gostje so vzpostavili ravnotežje in prislužili rumeni karton. V celoti - oboji manj od pričakovanega.
Drugi polčas se je pričel s silovitim pritiskom belo-modrih. Gostje so s prekrški zaustavljali nalete domačih. V 55. minuti beležimo lep strel Poljanska, v 60. precizen udarec Tonina, toda obramba vitezov je igrala zelo zanesljivo. Slabše se je godilo napadalcem obeh moštev. Domači so
igrali v napadu praktično le z Lo-. zančičem, gostje z Ziničem in Pipanom. Obe obrambi sta jim posvetili ključno pozornost, zato njihove ocene igre ne gre pripisati le njim. Tekma se je končala mirno, z izjemo rumenih kartonov za goste (68. in 80. minuta).
Derbi je le deloma upravičil svoj naziv. Gostje so osvojili, kar so načrtovali, po detajlih sodeč, so zmožni visoke uvrstitve. Igrajo tekoče, z vidnimi vložki posameznikov v protinapadih, zanimivo bo, kako bodo rešili vprašanje kontinuiranih napadov na domačem igrišču. Domači tokrat oslabljeni (Novak, Torkar), toda z novo, bolj raznoliko igro. Uskladitev vrst bo težje delo kot pri ekipi iz Komende, zlasti zaradi raznolike strukture igralcev. Gledalci tekme v celoti niso prišli na svoj račun, upajo na boljše čase.
Za igralca tekme je bil izbran branilec NK Kamnik Tonin, ki z matematično točno igro na tekmi ni storil niti ene napake. »Težka tekma, dober nasprotnik, izid pravičen,« je ves zadihan povedal, odhajajoč z igrišča.
MATJAŽ M.
Tenis v Kamniku ima lepe obete.
Dober začetek sezone za kamniške tenisače
Mladi kamniški teniški igralci tudi v letu 1997 nadaljujejo z odličnimi rezultati. Na finalu regijskih prvenstev do 12 let v Ljubljani je Aleš Pogačar z izredno borbenostjo opravičil drugo mesto na lestvici TZS ter klonil šele v finalu proti Aljoši Nipieu iz Ljubljane. Zanimivo je, da sta oba njegova dvoboja
Kamnik živi z motokrosom
Začenja se nova tekmovalna SeZona v motokrosu. Zopet so 'abrneli motorji, prične se dirka 2a dobre uvrstitve, priti in doseči čimveč, to je želja vsakega tekmovalca. Sezona je dolga, naporna, dirkač mora biti maksimalno Pripravljen. Kondicijske priprave s° trajale skozi vso zimo, pripra-ve na motorju od začetka mar-Pa. Od vsega tega je odvisen rezultat, potem je tu še motor, ki 8a kar najbolje pripravi mehanik. Pa kljub temu včasih odpove, se-veda tudi padec in tako »težka« beseda poškodba.
Naj pred letošnjo prvo dirko ?a državno prvenstvo, ki je bila v Brežicah in Oseku pri Lenartu navedemo še nekaj dobrih uvrstitev iz lanske sezone.
AMD SITAR PNEUMATIC TEAM iz Kamnika je imel v svojih vrstah 20 aktivnih tekmovalcev v razredih 80. 125 in 250 cm3.
Robert GOLEŽ je dosegel od-'icno 2. mesto v razredu 125 cm3, * mesto v superkrosu in 4. mesto v superfinalu.
Zaposlimo mesarja za delo v mesnici.
Tel.:(064) 325-99a
Primož GRK MAN zelo solidno 7. mesto, 4. mesto v superkrosu in 6. mesto v superfinalnih vožnjah, kjer startajo motorji 125 in 250 cm3.
V klub je v lanski sezoni prestopil zelo talentiran in uspešen tekmovalec Roman JELEN, ki je bil lani poškodovan, kot tudi domači tekmovalec Rok SITAR - v lanski sezoni poškodba, sicer državna prvaka za leto 1996 v superkrosu.
Osvežitev kluba je bil tudi prestop večkratnega državnega prvaka Janeza JUHANTA, ki je v lanski sezoni kljub težki poškodbi v razredu do 250 cm' dosegel 5. mesto. Na 7. mesto se je uvrstil Aleš HLAD, v superfinalu je bil četrti.
Matevž IRT, naš najmlajši tekmovalec, je v razredu podmladka do 60 cm' dosegel 5. mesto.
Robert GOLEZ in Rok SITAR sta se v lanskem letu udeležila tekme za svetovno prvenstvo do 125 cm3 v Orehovi vasi pri Mariboru, Robert je v finalni vožnji dosegel 28. mesto.
V razredu do 80 cm1 je postal absolutni državni prvak Sebastijan KERN (KERN TEAM) v krosu in superkorsu in supno 5. mesto na mednarodnih te-
kmah za evropsko prvenstvo za leto 1996, kar je lep uspeh za mladega Kamničana.
Tekmovalec Dejan KOŠIR -MK Kobra iz Komende je bil uvrščen na 8. mesto.
V Brežicah je v prvi tekmi za DP Slovenije na odlično pripravljeni progi v razredu do 250 cm' slavil Sašo KRAGEU. Janez JU-HANT je pokazal izredno dobro vožnjo in zasedel 4. mesto z enakim številom osvojenih točk kot tretjeuvrščeni. V razredu do 80 cm' je imel favorit Tadej KORO-ŠAK, ki je v letošnji sezoni prestopil v kamniški SITAR PNE-UMATIC TEAM, izredno smolo, ker je vozil polovico dirke s presekano gumo in osvojil kljub temu skupno 2. mesto.
V Oseku pri Lenartu je bila dirka za točke državnega prvenstva v razredu do 125 cm'. Po izredno hudem boju je skupna zmaga pripadla Scbastijanu KER-NU - zmagovalec prve vožnje, v drugi je bil tretji, ki je letos prestopil v višji razred. Drugi je bil Roman JELEN, ki je bil obakrat drugi in je zaostal za 1 točko; tretji pa je bil Robert GOLEŽ, zmagovalec druge vožnje.
Primož GRKMAN je po dobri vožnji osvojil 7. mesto. Rok SITAR je po dobrem začetku imel smolo in zaradi poškodbe odsto-pil.
Naslednja dirka bo tradicionalno 1. maja v Dolenjskih Toplicah.
BARBARA SITAR
Lanska tekmovalna ekipa AMD SITAR PMUMATIC TEAM-a iz Kamnika z vodstvom kluba.
pred finalom potekala skoraj identično, saj je Aleš v čctrtfinalu proti Gregorju Zemlji iz Kranja uspel nadoknaditi zaostanek 8/3 (rešil je celo dve zaključni žogi), proti klubskemu kolegi Mihi Crnkoviču pa je v polfinalu v odločilni igri (time-breaku) po zaostanku 5/1 zmagal s 7/5. V klubskem čctrtfinalnem obračunu med Anžetom Cevko in Miho Crnkovičem je tokrat zmagal slednji, saj Anžetu po vodstvu 4/1 ni uspelo osvojiti niti ene igre več. Aleš Pogačar se je s tem uspehom zavihtel na prvo mesto jakostne lestvice dečkov do 12 let.
Anže Cevka, nekoliko razočaran po porazu s Crnkovičem, pa je odlično zaigral na tekmovanju v naslednjem tednu, ki je bilo ponovno v Ljubljani, a tokrat v višji starostni kategoriji (dečki do 14 let). Prav nič se ni ustrašil višjih in močnejših tekmecev, ampak je z odlično mešanico obrambne in napadalne igre izgubil šele proti kasnejšemu zmagovalcu, dve leti starejšemu Gašperju Pavliju iz Olimpije iz Ljubljane. S tem je dokazal, da je eden največjih slovenskih upov; skupaj s Pogacarjem tri Crnkovičem tvori ekipo, ki jo teniškemu klubu Kamnik zavida marsikateri klub v Sloveniji (zanje so se zanimale celo teniške šole iz tujine).
Državno dvoransko prvenstvo za dečke do 14 let je letošne leto potekalo od 15. 1, do 20. 1. 1997 v dvorani Golovec v Celju. Konkurenca je bila izredno močna, saj so se prvenstva udeležili vsi najboljši, tako da trenerji niso pričakovali kakšnih višjih uvrstitev. Kamniški igralci pa so presegli sami sebe in se kar štirje iz kvalifikacij uvrstili v glavni turnir, Andreju Bacarju pa se je posrečila celo uvrstitev med 16 najboljših. Čeprav igralci pozimi trenirajo na peščenih igriščih, prvenstvo v Celju pa je bilo na hitrejši podlagi, so se dobro znašli in pokazali dopadljivo igro; vsi so izgubili proti objektivno boljšim nasprotnikom.
Rezultati kamniških igralcev:
Finale regijskih prvenstev do 12 let, Ljubljana
I. kolo: Crnkovič Ovnik (Športplus, Ljubljana) 9:4; Cevka :
Ban (Krka, Novo mesto) 9:2; Pogačar : Sušnik (Branik, Maribor)
9:2
2. kolo: Crnkovič : Zupevec (Krka, Novo mesto) 9:5; Cevka : Ma-lek (Branik. Maribor) 9:2; Pogačar : Novak (Branik, Maribor) 9:3
Četrtfinale: Crnkovič : Cevka 9:4; Pogačar : Zemlja (Triglav, Kranj) 9:8 (2)
Polfinale: Pogačar : Crnkovič 9:8 (5)
Finale: Nipič Aljoša (Športplus, Ljubljana) : Pogačar 6:3; 6:4
OP Slovenije do 14 let, Ljubljana
1. kolo: Cevka : Fekonja (Radenci) 6:2, 6:7 (2); 6:1
2. kolo: Cevka : Golob (Konex, Ljubljana) 6:0; 6:3
Četrtfinale: Cevka : Krumpak (Športplus, Ljubljana) 6:3; 4:6; 6:4
Polfinale: Cevka : Pavli (Olirn-pija, Ljubljana) 6:3; 6:2
Finale: Pavli : Nipič (Športplus, Ljubljana) 6:0; 6:1
Državno dvoransko prvenstvo do 14 let; Celje
Kvalifikacije
1. kolo: Uroš Mlakar : Preskar (Krško) 9:4; Andrej Bačar : Za-vršnik (ŽTK, Maribor) 9:1; Aljoša Jemec : Carl (Krško) 9:3; Cevka : Lah (Velenje) 9:2; Crnkovič : Prelog (Olimpija, Ljubljana) 9:5;
2. kolo: Mlakar : Godnič fJBorfl-bač, Ljubljana) 9:5; Bačar : Hu-darin (Velenje) 9:6; Jemec : Bencina (Športplus, Ljubljana 7:9; Cevka : Kralj (Krka, Novo meslo) 9:1; Crnkovič : Popovič (Benč-sport, Ljubljana) 7:9;
3. kolo: Mlakar : Uršič (Radenci) 9:5; Bačar : Kranjc (Ptuj) 9:2;. Cevka : Pavli (Olimpija, Ljubljana) 7:9
Glavni turnir
1. kolo: Mlakar : Borko (ZTK, Maribor) 2:6, 2:6; Pogačar : Kranjc (Branik, Maribor) 3:6, 4:6; Bačar : Mlakar (Olimpija, Ljubljana) 6:1. 6:3
2. kolo: Bačar : Mihalič (Galca, Maribor) 2:6, 1:6.
M. P.
12    10. aprila 1997
KRONIKA - ZANIMIVOSTI
Kamniški ObČAIP
Zgodilo se je v marcu
Nesreče zaradi prehitre vožnje
1. 3. Vinjen grozil. Ob sedmi uri zjutraj je na Policijsko postajo poklical starejši občan iz Podbrega ter povedal, da mu doma grozi sin. Policisti so odšli na kraj dejanja, kjer je sin pretepal 75-letnega očeta in mu grozil, da ga bo zadušil s plinom. V ta namen je tudi odprl plinsko jeklenko, vendar pa so policisti še pravočasno preprečili uhajanje plina. Kršitelja so pridržali do streznitve, prav tako pa so ga ovadili tožilstvu zaradi povzročitve splošne nevarnosti.
2. 3. Vlom v avtomobil. V popoldanskem času je še neznani storilec vlomil v osebni avtomobil, ki se je nahajal na Šutni. Iz juga je odmontiral avtoradiokase-tofon znamke Camasonic.
5. 3. Zasegli naboje. Policisti so med opravljanjem hišne preiskave v Suhadolah občanu zasegli 13 nabojev za vojaško orožje. Predlagali so ga v postopek pri sodniku za prekrške.
7. 3. Vlamljal v kleti. Policisti so po prejeti prijavi o vlomu v
klet na Ljubljanski cesti v Kamniku prijeli 35-letnega osumljenca, ki začasno živi v Kamniku, in ga zaradi potreb preiskave pridržali. Ugotovljeno je bilo, da je s so-storilci izvedel že 13 podobnih dejanj, predvsem vlomov v kleti, od koder je odnašal zlasti ozimnico in druge manj zanimive predmete. Zoper storilce so podali kazensko ovadbo na državno tožilstvo.
9. 3. Iskali pogrešanega otroka. Med poldvanajsto in četrto uro popoldne so policisti na podlagi zaprosila matere iskali pogrešanega 11-letnega otroka. Po objavi na radiu ga je v Ljubljani vesten taksist pripeljal živega in zdravega do policistov na Ministrstvu za notranje zadeve.
10. 3. Vnovčevala ponarejene bankovce. Prodajalka iz trgovine v Motniku je sporočila na PP. da sta dva neznanca pri njej vnov-čila ponarejen bankovec za 5000 SIT. Policisti so odšli v »akcijo« ter na obvoznici izsledili dva Ma-
Opozorilo
Glede na spomladanski čas in ugodne vremenske razmere za vožnjo s kolesi, kolesi z motorjem in motornimi kolesi policisti pričakujejo povečano število teh udeležencev v prometu. Starše naprošajo, naj skrbijo, da bodo njihovi otroci ob uporabi teh prometnih sredstev ravnali v skladu z zakonskimi predpisi in skrbeli za lastno varnost in varnost drugih udeležencev v prometu. Policisti bodo zoper vse kršitelje dosledno ukrepali in na podlagi pooblastil tudi zasegah omenjena prevozna sredstva.
riborčana in ju privedli na policijsko postajo. Izkazalo se je. da sta doma izdelala 100 bankovcev po 5000 SIT in jih nato odšla vnovčevat po Sloveniji. Kriminalisti so oba storilca pridržali in ovadili državnemu tožilstvu.
14.3. Prometni nesreči s telesnimi poškodbami. Zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo je voznik iz Litije v Soteski trčil v vozilo domačinke, ki je nameravala zaviti levo s ceste. Pri tem je bila voznica telesno poškodovana. Takoj po tej nesreči pa je v neposredni bližini še voznik iz Kamnika povzročil nesrečo, ponovno zaradi neprilagojene hitrosti. V njej je bil udeleženec, voznik kolesa z motorjem, telesno poškodovan.
18.3. Motorist padel. V Gradišču v Tuhinju je padel motorist in se pri tem telesno poškodoval. Vozil je namreč z neprilagojeno hitrostjo, zapovrh pa Se z neregistriranim motornim kolesom.
19. 3. Streljal s pištolo. Ob enajsti uri zvečer je Policijska postaja prejela obvestilo, da nek občan v Komendi pred gostinskim lokalom strelja s pištolo. Policisti so na kraju prijeli kršitelja in mu zasegli pištolo s strelivom. Prav tako so omenjenega pridržali zaradi vinjenosti. Ker za orožje ni imel ustreznih dokumentov in ker je streljal v naselju, kjer bi lahko ogrožal varnost drugih
Energetski kotiček
Plin - energija + ekologija + ekonomija
1. Izvedbe plinskih kotlov za ogrevanje zgradb
Priporočam vam posvet pri projektantu centralnega ogrevanja, ki vam ho na podlagi izračuna toplotnih izgub zgradbe z vsemi načrtovanimi sanacijami na objektu (izolacije podstrešja, zamenjave starih oken, vgradnja termoizolacijskih stekel...) in vaših zahtev po pripravi tople vode določil moč in tip plinskega kota. Pri izbiri kotla je potrebno obravnavati in primerjati ne samo cene goriva, ampak tudi stroSke in prihranke pri porabi energije zaradi spremembe energenta. Tržišče nudi veliko plinskih ogrevalnih naprav in sicer od specialnih do dražjih kondenzacijskih kotlov: (inf. list 21 - Plinski kotli).
(A) Kotle z ventilatorsklm gorilnikom vgrajujemo v večje ali večstano-vanjske zgradbe. Moč naprav je običajno večja od 20 k W. Ventilator v gorilniku dovaja potrebni zrak za zgorevanje plina. Ker so plinski gorilniki po zasnovi podobni gorilnikom za zgorevanje kurilnega olja, je mogoč enostaven prehod iz uporabe kurilnega olja na plin (tako zemeljski kot tudi tekoči najini plin). Zaradi možnosti natančnega uravnavanja mešanice plina in zraka v gorilniku, je kvaliteta zgoreva-
nja in učinkovitost naprave velika. Pri prehodu iz uporabe kurilnega olja na plin je potrebno pregledati stanje in izvedbo dimnika, saj je nevarnost kondenzacije vodne pare iz dimnih plinov pri uporabi plina bistveno večja.
(B) Za ogrevanje manjših zgradb in etažnih stanovanj uporabljamo naprave z atmosferskimi gorilniki. Namenjeni so le uporabi zemeljskega plina. Atmosferski gorilniki so posebej oblikovani elementi, v katerih plin, ki izhaja iz šobe na osnovi podtlaka, vsesa tudi primarni zrak za zgorevanje. Preostali (sekundarni) zrak pa vstopa v gorilnik na mestu zgorevanja. Tako primarni kot sekundarni vstopata v gorilnik iz prostora. Zaradi majhne velikosti in brezšumnega delovanja jih lahko namestimo tudi v bivalne prostore. Potrebni zrak za zgorevanje se porablja iz zraka v prostoru. Zato moramo pazljivo dimenzionirati odprtine za dovod svežega zraka v prostor, v katerem je nameščen kotel.
(C) Poleg ogrevanja zgradb lahko plin uporabimo tudi za segrevanje sanitarne vode. Najenostavnejši so kombinirani kotli, v katerih je vgrajen dodatni prenosnik toplote za segrevanje sanitarne vode s skupnim gorilnikom. Njihova moč zadostuje za istočasno oskrbo enega ali dveh potrošnih mest.
Glavni trg 23 - pri Občini
EDINI   PRAVI SERVIS
po 15. aprilu zbiramo prijave za počitniško delo
zalagamo finančna sredstva za podjetja boljšega bonitetnega razreda brezplačne informacije o inštrukcijah prodaja kart za koncerte za vpis potrebujete potrdilo o šolanju, št HK ali TR (če ju imate), osebne podatke -EMŠO in davčno številko
Najdete nas na Glavnem trgu 23 - pri Občini - ali po tel: 817-058
K0 ŽEPNINA NI D0V0U..
2. Učinkovitost plinskih naprav je odvisno od tehnološke zasnove naprave
(A) Klasični plinski kotli segrevajo vodo in z njo ogrevalni sistem na temperaturo 75 do 90 stopinj. Dimni plini, ki iz naprave izstopajo v dimnik, imajo temperaturo nad 180 stopinj C. Tako preprečimo kondenzacijo vodne pare, ki nastaja pri gorenju. Potrebna temperatura vode v ogrevalnem sistemu je odvisna od zunanje temperature, ki se uravnava z mešalnim ventilom. Visoke toplotne izgube so posledica visoke temperature dimnih plinov in kotla, zato je učinkovitost 86%.
(B) Nizkotemperaturni kotli so zasnovani tako, da s spreminjanjem moči kotla obratujejo pri temperaturah vode med 30 - 55 stopinj C. Ogrevalni sistem je povezan s kotlom posredno, brez mešalnega ventila, saj se potrebna temperatura vode v odvisnosti od zunanje temperature uravnava že v kotlu. Dimni plini imajo nižjo temperaturo (140 - 160 stopinj C). V kotlu lahko pride občasno tudi do kondenzacije vodne pare, ki nastaja pri gorenju, zato morajo biti uporabljeni materiali, ki so korozijsko odporni (litina, nerjavna pločevina). Boljša učinkovitost je posledica nižje temperature dimnih plinov in kotla, tako da je dosežena učinkovitost okoli 92% (inf. list 20 - Nizkotemperaturni kotli).
(C) Kondenzacijski kotli so naprave, ki s posebnim prenosnikom ohladijo dimne pline na temperaturo do 40 stopinj C. S tem ukrepom dosežemo, da se dimni plini ohlajajo in oddajo svojo toploto, kar povzroči slabši vlek (potreben ventilator) in hiter propad klasičnega zidanega dimnika. Učinkovitost takega kotla je lahko tudi nad 100%, saj je ta ovrednotena glede na spodnjo toplotno moč goriva.
Energetsko svetovalna pisarna Kamnik Glavni trg 23, tel: 831-470 odprto vsak torek in četrtek od 17. do 20. ure.
ljudi, so mu orožje odvzeli, sledi pa še srečanje s sodnikom za prekrške.
25. 3. Izginila zastava 750. Še
neznani storilec je s parkirišča na Tunjiški cesti odpeljal osebni avtomobil znamke zastava 750 modre barve in z registrsko številko U F5-183. Policisti avto in sto-rilca če iščejo.-
V času meseca marca je PP Kamnik registrirala:
15 manjših tatvin,
2 vloma v osebne avtomobile,
4 manjše požare,
6 poškodovanj tujih stvari,
44 intervencij zaradi kršitev JRM (od tega 24 intervencij na javnem kraju in 20 v zasebnih prostorih) ter
34 prometnih nesreč z materialno škodo.
-(piki)
Kronika
Pekoča neznanka
O koprivi ve večina ljudi le to, da peče - pa nič več. Zato jo za-ničljivo pohodijo ali brcnejo ali se ji s strahom izognejo, če se ob poti ali kako drugače srečajo z njo.
Morali pa bi se ji prikloniti!
Ali je zares vredna takšnega spoštovanja? Dr. Alfred Vogel je o koprivi napisal tole:
»Ko sneg skopni in začno zemljo ogrevati topli pomladni vetrovi, se v naročju matere zemlje zgane življenje. Na sončnih pobočjih, strminah in bregovih poženejo zeleni listi kopriv z nazobčanimi robovi. Nikomur niso mar, tiho in skromno mešajo svoje sokove in pripravljajo zdravilo, ki bi marsikomu lahko koristilo, in to celo kot rešitelj življenja, če bi le to vedeli in ga uporabili. Marsikateri pljučni bolnik ne bi shiral, če bi se ob pravem času obrnil na prezira-no koprivo in si pri njej poiskal pomoči. Marsikakšncmu otroku bi bezgavke na vratu izginile in njegova sivkasta, bleda ličeca bi postala spet svetlo rožnata, če bi le starši vedeli, kako čudežne sokove vsebuje prezirana kopriva. Marsikateri težko prislužen tolar ne bi končal v lekarni za krepilne pripravke vitaminov, če bi vsako pomlad pomagali mladi koprivini poganjki.«
Ni nobene zeli, ki bi bila koprivi enakovredna pri slabokrvnosti, ra-hitisu, skrofulozi in pri boleznih dihal ter predvsem bezgavk.
Narava koprive ni zastonj odela z varovalnim, pekočim plaščkom, kajti brez tega si gotovo ne bi domislili uporabiti njene zdravilne moči. Živali bi vse pojedle, kajti one hitro in nagonsko najdejo, kar je dobro.
Kopriva ima veliko kalcija, fosforja, železa in še drugih pomembnih rudnin. Posebno pomembno pa je, da jo prištevamo med redke rastline z veliko vitamina D. Ta vitamin je pomemben predvsem za nastajanje kosti in asimilacijo kalcija iz hrane. To je znano in prav zalo deluje presna kopriva (kot sok ali zgnetena v kašo) tako naglo in zanesljivo pri rahitisu.
Dr. Vogel je iz kopriv in jajčnih lupin napravil kalcijev preparat Urticalcin. To je dokaz, da vsebujejo koprive zares veliko kalcija - ta pa je v našem telesu najpomembnejši mineral, pravi ta zdravnik.
Kalcija v današnjem času primanjkuje kar vsem zaradi uživanja sladkih in močnatih jedi ter mesa. Beli sladkor je tat kalcija! V moki
tovarna liica o .o.
w Slovenska 40 Cllf A/IČNGCC 1234 MENGEŠ LlrLi*!^^^ telefon 737-222
Zaposlimo delavce s poklicno ali tehnično šolo elektro ali strojne smeri za dela v proizvodnji.
Delo je v štirih izmenah.
Vse informacije dobite na telefonski številki 737-222. Prijave sprejemamo 8 dni od objave v časopisu.
V marcu so umrlU
TONI Justina, upokojenka iz Kamnika, Trg svobode 2, stara 96 le BEVK Antonija, gospodinja iz Spodnjih Palovč 13, stara 74 let JM ZAVASNIK Alojzij, upokojenec z Velikega Hriba 11. star 82 let TOPLAK Olga, upokojenka iz Ljubljane, Einspielcrjeva 5/C, stara 85 let
JERMAN Pavel, upokojenec iz Kamnika, Mengeška ul. 6, star 6t
let
PAVLIC Jožef, km. upokojenec iz Nasovč 10, star 88 let HOMŠAK Frančišek, upokojenec iz Motnika 52, star 89 let SITAR Stanislav, inv. upokojenec z Vrhpolja pri Kamniku 68, sta 59 let
OSOLNIK Darko, delavec iz Kamnika, Jakopičeva 13, star 38 let
BALANTIČ Marija, upokojenka iz Godiča 6, stara 96 let
RADEJ Frančiška, druž. upokojenka iz Kamnika, Streliška ul. 19 ~*
A, stara 91 let\ ¥Q KOZEL Gizela, druž. upokojenka s Križa 20, stara 84 let WA TROBEVŠEK Anton, os. upokojenec iz Zagorice nad Kamni
6, star 88 let     J Po«
_y_m
hiln
raznim jedem ali sokovom ali pijan ga razredčimo in po okusu kaj d^Val damo. Za odrasle je dovolj velikfazi žlica soka na dan, za otroke malt n žlička, majhemu otroku pa damo \kas 5 do 10 kapljic v kašah ipd. pn, Slabši od soka in surovih koprih/ej so čaji in razne jedi, a še vedno d<hosi bri. Skuhamo blagi čaj in ga poptnei jemo skodelico na dan.
»Špinača« iz kopriv je tudi va__
liko bolj zdravilna in koristnejša oj navadne. Lahko jo shranimo tudi ^_ zamrzovalniku. Dobro jo zmiks? A mo. Skuhamo    lahko juhe, oml^ ke, pite ipd. jedi.
tih
han
Prgišče korenih poparimo iUTlo uporabimo za zadnje izpiranje la*kri Lahko jih namočimo v žganje in Sem masiramo lasišče - krepi lase iPed preprečuje izapadanje las. pun Koprive delujejo tudi proti ušeifia ] - pa ne mislim tistih na glavi, aru T pak na one, ki napadajo fižol, dref>i s je, vrtnice in druge rastline - lisflak ne uši. Tako se z uporabo koprfaaj izognemo hudim strupom pri prftem delavi sadja in zelenjave. »ad 1 kg kopriv brez korenin in s«y Zi men namočimo v 10 1 vode za eflaj 1 dan. Po 24. urah (ne več) tekodgon no precedimo, desetkrat razre dci K mo (dobimo 100 litrov) in z njjstili poškropimo rastline z vseh straflfa u V 10 1 vode namočimo le 3 koppuikc ve, ker so močne. Škropivo deluj!ved( preventivno, zato škropimo presno predno je na rastlini na milijo* r uši. Če škropimo pravi čas, goKMiži vo pomaga. Škropimo večkrat, s^Pon koprive tudi gnojijo in sploh kot Prti stijo tudi rastlinam in ne samo Ijt sto dem. bre;
Da bi vam koprive vsestransko kot stile Vam želi
DRAGICA FRIED
in mesu kalcija skorajda ni in ga te jedi pri presnovi jemljejo organizmu. Ob taki hrani je zelo pomembno uživati jedi z mnogo kalcija.
Poleg naštetih vsebujejo koprive še mnoge snovi: A, B2, C in K vitamin, pantotensko kislino, kremen, encim sekretin, čreslovino in še in še snovi, zato so takole spomladi vse sveže, žlahtne pravi mul-tivitaminski koncentrat in so zelo zdravilne. Čistijo nam kri, saj ni zdravilne rastline, ki bi nam bolj pomagala pri izgubi krvi in poboljšala krvno sliko - hemoglobin, kot to stori kopriva. Dobra kri pa je osnova zdravja.
Zaradi vsebnosti mnogih koristnih snovi nam kopriva zdravi naslednje bolezni: revmo, artritis, pro-tin, pljuča, ledvice, mehur, želodec, čevesje, jetra, astmo, ekcem, hemoroide; pomaga pri sladkorni bolezni, pomirja živce, zmanjšuje sečno kislino in holesterol.
Nedvomno je kopriva zlata vredna in bi jo ljudje jedli, jedli, če bi bila dobra za uživanje. Pa ni! Zato si pomagamo tako, da jo damo k drugim jedem. Nabremo nekaj vršičkov mladih kopriv (z rokavicami), jih zelo drobno sesekljamo - z nožem jih na deski malo potol-čemo, saj potem ne pečejo več.
Nasekljane pomešamo med regrat ali drugo solato, dodamo raznim juham in drugim jedem, ko so že kuhane in malo ohlajene - v majhnih količinah, a moramo biti vztrajni, še zlasti, če si zdravimo razne bolezni.
Zelo zdravilen je sok, ki ga naredimo tako, da sesekljane koprive stisnemo skozi krpo. Sok ni dobrega okusa, zato ga dodamo k
Jedi in zdravila zastonj!
Akcija mladih v Smarci uspeli
Ko smo počistili in napolnili vreče s
Po končani zimi, ki s svojo belo odejo pokrije vso nesnago, se je ponovno pokazalo vse polno odpadkov po ulicah, ob grmih in živih mejah po vsej Šmarci. Idejo za akcijo zbiranja odpadkov je Svetu KS posredovala gospa Sonja Sekavčnik, ki se je tudi obvezala, da bo pomagala pri izvedbi akcije. Člani sveta smo priskrbeli vreče in rokavice in s pomočjo šole obvestili učence.
Na sončno soboto, 16. marca, se je zbralo 12 šolarjev pred kulturnim domom v centru Šmarce. Polne energije in razigranosti jih je pred pričetkom akcije z bomboni nagradila gospa Sonja. Po razdelitvi terena se je gruča razšla s praznimi vrečami v rokah. Ni bilo treba preveč dolgo čakati, ko so se prvi že vrnili s polnimi vrečami odpadkov. Ob koncu akcije smo našteli 15 vreč. Seveda
smetmi smo se posladkali z lučkam
je za vsakega sledila lučka, kar vidi tudi na sliki. Tudi za pijač je bilo poskrbljeno, tako da '■ mladi aktivisti lahko zadovoljni opravljenim delom odšli dom' na kosilo.
Da se da združiti prijetno koristnim je bilo dokazano tu na tej akciji. Mladi se radi dr zijo in če je to druženje povez no še z osveščanjem odnosa c narave, je bil namen dosežen, podobnimi akcijami želimo nad ljevati in pritegniti še mladine saj bi lahko z njihovo pomoč, delo opravili kvalitetneje. Zahv ljujemo se KIK-PLASTIKA podarjene vreče, poslovodkinji govine KOČNA za podarjef lučke in hišniku GD za podari no oranžado. Brez vas nam akci ne bi ostala v tako lepem spon1 nu.
RUDI VERŠNI'1«—
/kamniški OBČAN
OD TU IN TAM
10. aprila 1997 13
m
Peti kmetijski sejem v Komendi
VČENCI 5.a OS TOMA BREJCA PRED ZGRADBO OBČINE S PREPOLNIM VOZIČKOM STAREGA PAPIRJA. Eoto posnetek je nastal prvi Sol-otčki dan po velikonočnih praznikih, 1. aprila, ko so ti učenci namesto Pouka zbirali papir. V vsaki akciji, v Šolskem letu so tri, zberejo po več -Jtot zabojnik starega papirja. Zasluženi denar varčujejo v Šolski hranilnici, ki jo vodijo učenci sami v sodelovanju z mentorico in Novo Ljubljansko banko, ob koncu Šolskega leta pa ga porabijo za izlet iw akcijo zbiranja starega papirja so na OS Toma Brejca vključeni vsi iteazredi od 3. razreda Lani je bila ta šola po količini zbranega papir-a jo na drugem mestu v Sloveniji, za kar je bila tudi nagrajena z radio-' T^etofonom in ročnimi urami Kot nam je povedal ravnatelj Vuko Čmiljanič, so po Šolskem programu trije delovni dnevi učencev name-it'mni proizvodnemu in drugemu družbeno potrebnemu delu. Ker moi-dtyosti za proizvodno delo ni, se je vodstvo Sole odločilo te tri dni nameniti zbiralni akciji, v kateri otroci radi in uspeSno delajo.
VERA MEJAČ
Konjeniški klub Komenda je
pod vodstvom prizadevnega predsednika Lojzeta Laha letos že petič organiziral kmetijski sejem. Od petka 28. marca do ponedeljka 31. marca je na ko-mendskem hipodromu razstavilo in prodajalo kmetijsko mehanizacijo okrog 45 proizvajalcev in trgovcev kmetijske mehanizacije. Poleg njih pa se je zvrstilo še mnogo drugih ponudnikov kmetijske, vrtnarske in druge opreme. Skratka, sejem, ki je letos po naključju sovpadal z velikonočnimi prazniki, je bil res živ, saj ocenjujejo, da ga je obiskalo blizu deset tisoč obiskovalcev od blizu in daleč, ki so sklenili tudi precej kupčij.
Ko smo se zadnji dan sejma pogovarjali s pobudnikom sejma in neumornim predsednikom konjeniškega kluba Komenda Lojzetom Lahom, nam jc povedal, da kljub temu, da se čuti pomanjkanje denarja, med ljudmi vsako leto vlada večje zanimanje za obisk tega sejma,
tako med prodajalci kot med obiskovalci. K temu po svoje pripomorejo tudi možnost menjave starih strojev in opreme za novo in dokaj ugodna posojila za nakup kmetijstkih strojev. Nekatere banke namreč nudijo posojila po letni obrestni meri T + 5 odstotkov z odplačilno dobo od enega do štirih let.
»Na ta način v Konjeniškem klubu pridemo vsaj do nekaj denarja, ki ga potrebujemo za ureditev hipodroma in objektov ob njem,« je dejal Lojze Lah in še povedal, da bodo s kakim milijončkom, ki ga bodo iztržili z organizacijo letošnjega sejma, odkupili kurnice, jih preuredili v konjske hleve, stavbo, v kateri imajo sedaj hleve, pa bodo namenili za trgovino in druge poslovne namene. Povečati pa nameravajo tudi se-
Lojze Lah, predsednik konjeniškega kluba Komenda je med najbolj zagretimi organizatorji sejma.
jemski prostor. Lah je še z nekakšno grenkobo pristavil, da se kamniški občinski možje z županom na čelu kljub vabilu
niso pojavili na sejmu. Kaj še, da bi sc sluCajno pojavil kakšen kmetijski pospeševalec. Povedal je tudi, da bo prva letošnja konjeniška prireditev v Komendi 6. junija.
Sicer pa je bilo ob razstavljenih kmetijskih strojih med kmeti največ zanimanja za traktorje in priključke. Se posebno pozornost pa je zbujal najnovejši traktor Agroton znamke Deutz Fahr, ki je zaradi moderne oblike dobil mednarodno priznanje za design. »S takim traktorjem pa bi se lahko peljal v nedeljo tudi k maši,« je bilo slišati med občudovalci.
Vsekakor je treba pohvaliti prizadevanja Komendčanov, saj z organizacijo tega sejma veliko prispevajo tudi k oživitvi pomladnega turističnega utripa v naši občini.      F. SVETELJ
Z vlakom po Zambiji (2)
KRAJEVNE ZNAČILNOSTI VZGOJE
LJUDJE MED SEBOJ
i Ker sem bil na to od nekaterih turistov opozorjen (država namreč na to nič ne opozarja, sa-P?o ukrepa!), sem slikal samo še laskrivaj. Moram pa priznati, da i Sem se na trenutke poCutil prav i'bedno, kot da bi bil kakšen vo-lun, pa čeprav sem fotografiral e*a kakšni vaški tržnici, it" Tudi mi ni prišlo na misel, da epi se odpovedal fotografiranju iz isMaka stalno se spreminjajoče po-rftrajine. Res pa je, da sem bil pri jrjtem svojem ilegalnem početju Nadvse pazljiv. Ko je prišel vlak sf zavoj pa tega raje nisem počel, e(SaJ bi bil potnikom na ostalih va-ićfeonih preveč na očeh. Ijj  Kmalu, ko smo za seboj pu-ijktili Lusako, se je vlak za dalj ča-nfa ustavil. Dolgo ni nihče od potnikov, morda pa tudi od osebja usedel, kaj je temu vzrok. Šele ko eisrno morali zapustiti vagone, se 'flje razširila novica, da se je na t<f>ližnji reki podrl most. To pa je »Pomagalo, da smo se z vso našo fflPrtljago odpravili peš do nekaj Ijijsto metrov oddaljenega rečnega Prega. Tu pa so nas že čakali
manjši čolni, sem so jih pripeljali prebivalci iz bližnje vasi, ki so nas za majhen denar odpeljali na drugi breg, kamor je medtem prispel vlak, ki je vozil iz nasprotne smeri. Potnike, ki so malo pred tem prispeli iz te smeri, pa so pripeljali na našo stran.
Kljub temu, da se je to improvizirano pretovarjanje dogajalo na spolzkem in močvirnatem območju, za povrh pa še pod okriljem noči, se je vse srečno izteklo.
Poleg tega pa ni nihče od potnikov končal v valovih deroče reke, pa tudi noben kos prtljage se ni znašel v njej.
To, kar malo pustolovsko doživetje nas je kar precej zdramilo. Na vlaku, predvsem pa v jedilnici, ki se je tisti čas spremenila v pivnico, je postalo namreč tako živahno kot na kakšni lokalni tržnici. Doživete burne dogodke smo pač morali pokomentirati. In to kar vsevprek. Bili pa smo prezadovoljni, da se je vse tako srečno izteklo.
Ko smo prispeli v Livingstone,
AGROPROMET CERKLJE
Ul. 4. okt. 10, Cerklje
tel.: (064) 421-283, (064) 421-294
Odprto od 7. do 17. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure
UGODNA PONUDBA:
- žitarice (koruza, oves, ječmen, pšenica, sojine tropine, sončnične tropine, krmilne moke)
- vse vrste krmil za purane, piščance, nesnice-kokoši, prašiče, govedo
- umetna gnojila
- semenska koruza
- semena vrtnin In poljščin (travnodeteljna mešanica, črna detelja, lucerna, jara grašica)
- sprejemamo naročila za kokoši pred nesnostjo
- ugodna prodaja moke TIP 500 (59 SIT/kg) in sladkorja (110 SIT/kg)
Cene za krmila so tovarniške.
VSA ŽITA ZMELJEMO IN MEŠAMO PO VAŠI ŽELJI.
končno postajo naše poti, je bila ura polnoč. Od nekaj sto potnikov, se jih je le nekaj takoj podalo naprej. Izključno s taksiji. Ostali pa smo posedli pred ploščadjo železniške postaje, kjer smo prebili kar šest ur. Do prvega svita torej. Zanimivo, ne pa presenetljivo je bilo, da se ni prav nihče od čakajočih odpravil na pot pred prvim svitom. Tako kot vsa ostala večja zambijska mesta je tudi Livingstone ponoči izjemno nevaren. Za nepridiprave pa bi bili utrujeni in otovorjeni potniki ravno prave žrtve.
Tako ni čudno, da nas je na železniški postaji pred morebitnimi vdori zlikavcev varovalo kar pet s puškami oboroženih policistov. Ko pa je ob šestih zjutraj njihov delovni čas potekel, so se jadrno odpravili od tod. S kolesi.
Sopotnik, zdaj že prijatelj Mwale, me je pospremil do bližnjega motela.
Trajalo pa je kar nekaj časa, da sva vrgla spečega receptorja pokonci. Ko mi je končno izročil ključ (hvala bogu, da ni vztrajal, da moram takoj izpolniti zamudni obrazec), sem se nemudoma odpravil do sobe in se v naslednjem trenutku dobesedno vrgel na posteljo. Seveda sem prespal zajtrk, pa tudi kosilo. Petdesetur-na vožnja, pa čeprav v spalniku, je bila pač kar preveč naporna. (KONEC)
KARL HERNČIČ
Lepo je živeli tam, kjer se ljudje med seboj razumejo. Danes je veliko skaljenih medčloveških odnosov: ali so si ljudje v sporu ali pa med njimi sploh ni nobenih stikov. V soseskah, v ulicah se med seboj slabo ali pa sploh nc poznajo, če pa se že, je več površnih medčloveških odnosov ali značilnega opravljanja in obrekovanja. Prihaja do jeznih besed, ranjenih čustev in dolgotrajne prikrite prizadetosti. Preobčutljivost med ljudmi se veča in kadarkoli kdo kaj izreče, iSčejo v zvenu besede nasprotovanje. Iz zdrave kritike nastanejo nasprotja in zamere, uničujejo se predstave o dobrih ljudeh in v obrambni poziciji se ljudje vedno bolj izolirajo. Tako rekoč ni skupne akcije, srečanja in političnega delovanja, da ne bi delovali slabi odnosi, prepiri, omalovaževanje, nasprotovanje. So ljudje, »ki od jutra do večera sejejo razdor« in potegnejo v svojo mnenjsko naravnanost za seboj tudi druge ljudi.
Kako gradimo medsebojne odnose
Bolj ko se človek postavlja v globlji odnos z drugimi ljudmi, bolj se mu odpira pahljača pomenskega in simboličnega. Odnos do drugega je človekovo osebno stališče, ki pa ga lahko suge-rirajo drugi, zajema pa kljub temu svobodo odločanja; ali vzpostavlja posameznik ljubeč odnos, ali ravnodušen odnos, ali sovražen odnos, ali naklonjenost ali zavrnitev, ali prezir...
Vzpostavljanje medsebojnih odnosov delimo v tri kvalitativne ravni oziroma stopnje.
Na prvi stopnji urejamo vse medčloveške odnose v smeri zadovoljevanja svojih potreb, želja in razpoloženja. Na primer: v slabi volji in jezi tudi drugega slabo »zaznamujemo« ali ozmerjamo zato, ker damo duška svojemu
VETERINARSTVO TRSTENJAK
KLINIKA ZA MALE ŽIVALI
TESOVNIKOVA 27a, LJUBLJANA (JEZICA)
NAROČILA PO TELEFONU:
372-967
vsak delovni dan od 8. do 20. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure.
RADOVAN ZAJC, dr. vet med. mag. I. TRSTENJAK, dr. vet med.
NOVA PONUDBA.
LAM INATI - parketne talne obloge
že od 3.400.- sit naprej!
STAN LE Y - vrhunsko ročno orodje
velika Izbira karrtls! Bogata ponudba svetil! Postanite imetnik kartice Metalka Trgovina.
Blagovnica
METALKA KAMNIK, Šutna 37, tel.: 811-555
METALKA
TRGOVINA
SlovonsUa trgovina s traditijo
čustvenemu razpoloženju. V veselju vidimo v ljudeh več dobrovoljnega. Ko iščemo ekonomske koristi, vidimo le materialni prispevek drugega. Če si želimo volivcev glas, se mu dobrikamo, obljubljamo in podobno.
Na drugi stopnji človek postaja sposoben vživeti se v vlogo drugega. Pravimo, da postajamo sposobni za empa-tične odnose, vživeti se v drugega, ga razumeti pa pomeni že višjo intelektualno raven in čustveno uravnoteženost.
Tretjo stopnjo pa bi najlažje označili s svetopisemskim sporočilom, da zmorejo ljudje v medsebojnem stiku storiti drugemu to, kar želijo, da bi drugi njim storili. Zal največ ljudi os-
tane kar na prvi stopnji medčloveških odnosov.
In kje so značilnosti kamniškega območja? Večina ljudi ne seje slabih medsebojnih odnosov, a skorajda ni naselja, kjer se ne bi našli posamezniki, ki »delajo na razprtijah« in dobesedno zlivajo žolč hudobije na druge. V njih ni dobre besede o drugem in o drugih, ni čuta za graditev odgovornih medčloveških odnosov, zato manjka duševne in duhovne harmonije, povezanosti in skupnega prizadevanja za dobrine, kljub dobri volji številnih občanov.
Naj uporabim za zaključek besede Roya Crofta: »Rad vas imam, ker ste Sli preko vsega nespametnega in slabotnega v meni, ki ga niste mogli prezreti, in ker ste priklicali na dan vse lepe lastnosti, kijih še nihče drug ni šel iskat tako daleč, da bi jih našel.«
Dr. ANGELCA ŽEROVNIK
Ob 61. obletnici kamniškega Pljučnega dispanzerja
Na pobudu Zveze prijateljev mladine smo pri zgodovinskem krožku na OŠ Marije Vere naredili raziskovalno nalogo Boj proti tuberkolozi na Kamniškem. Ukvarjali smo se z zgodovino te bolezni v zadnjem stoletju. Za naslovno temo smo se odločili, ker smo vedeli, da v Kamniku že dolgo obstaja protituberkolozni dispanzer. S pomočjo različnih vrst gradiva, ki smo ga sami poiskali, smo se seznanili s to boleznijo in težavami, ki jih je moral dispanzer premagovati skozi obdobje delovanja, predvsem prva leta. Pri delu so jih ovirali predvsem finančni problemi, ki pa niso zavrli njihove pripravljenosti zajeziti bolezen, ki je ogrožala vse starostne in socialne kategorije prebivalstva.
Ljudje s tuberkolozo so veliko pretrpeli. Občudovanja vredne so nekdanje medicinske sestre, zdravniki in drugi prostovoljci, ki so pomagali obolelim ljudem. Niso se jih izogibali, ampak so jih prostovoljno vzpodbujali in zdravili. Ne zdi se nam prav in to tudi obsojamo, da se nekateri izogibajo ljudi, obolelih z boleznijo, kot je na primer aids, ki je s tuberkolozo zelo soroden (velika umrljivost).
Ob koncu bi se radi zahvalili naslednjim, ki so nam pomagali pri oblikovanju te naloge: dr. Brezniku, direktorju kamniškega Zdravstvenega doma, dr. Brumnu, pulmologu, in višji medicinski sestri Zdenki Petek. KATJA ANZUR, ŠPELA ŠTUPAR, BORIS KERN, OŠ MARIJE
VERE, DUPLICA, 8.Č
>»--N.
Osem od desetih ienskjma edulit nt glede na težo, dutno prehranjevanje aH stopnjo rekreativne akjivnostU
(^^om£timem Studiu
imamo za vas rešitev v »najsodobnejši anticduCitni terapiji, ki dejansko deluje!* (Sty(e Magazin — London)
Nudimo vam še klasično in specialno nego obraza in dekolteja, pnevmatsko in elektro limfno drenažo, izdelavo umetnih
nohtov OPI in depilacijo po sistemu HAIRAWAY. Pri negi uporabljamo tudi odlično kozmetiko MATIS.
NOVO IN UČINKOVITO! Redukcija maščobnlh In celulitnih neestetlk z MATIS Ice eold sllmmlng metodo.
Naslov: Moste 89 F, Komenda, tel. 841-538
USLUGA TAPETNIŠTVO
SPRUK DUŠAN s.p.
Krivčevo 12h, Stahovica, tel.: 825-378
ZA PRIMERNO CENO OPRAVLJAMO SLEDEČA DELA:
- preoblačenje oziroma obnovitev vseh vrst sedežnih garnitur, kavčev, foteljev, kuhinjskih kotov, zof in divanov
- izdelava po meri
- izdelava jogijev, toplotnih blazin, žimnic - vse po želji kupca
- preoblačenje separejev v lokalih
- tapeciranje vrat s toplotno in zvočno izolacijo
- restavriranje stilnega pohištva
Za vse storitve nudim lastni prevoz. Pridem na dom in ocenim. Ceno povem takoj.      M mipomiANi „ poslovanje!
kwcna
MATURANTSKI PLESI V SVEČANIH OBLEKAH!
MODNA HIŠA
(tel. 831-404)
vam nudi svečana oblačila za maturantske plese, valete, obhajila in birme * nudimo vam tudi ženska modna oblačila za pomlad in poletje * moške srajce kratek rokav že od 1.253 SIT dalje
NOVO!   NOVO! NOVO!
- večerne obleke - novi modeli športnih oblačil FRUIT OF THE LOOM - ženske poletne majice v modnih barvah
AKUSTIKA, BELA TEHNIKA, POSODA IN ŠE KAJ V TRGOVINI
TITAN - MERKUR
(tel. 813-428)
* Barvni TV GORENJE, 51 cm ekran s TTX za gotovino 45.885 SIT
* Barvni TV GORENJE, 55 cm ekran s TTX za gotovino 56.905 SIT
UGODNO! UGODNO! UGODNO!
Jedilni servisi 30-delni iz uvoza za samo 4.190 SIT! Vrtni stoli že od 796 SIT dalje!
PODARI PRIJATELJU KNJIGO IN CVET!
KNJIGARNA
(tel. 815-295)
vam ob dnevu knjige 23. aprila ob nakupu knjige podari narciso!
ZE IMATE KOLO?
ELEKTRO ŠPORT
(tel. 831-436)
* lahko kupite kolesa »ROG« s posebnim popustom po novih
V trgovini
ugodnejših plačilnih pogojih * če ga že imate, vam trgovina 18. aprila nudi brezplačno servisiranje
Dežurstvo v APRILU: ob sobotah od 7. do 19.30 in ob nedeljah od 7. do 11. ure sta dežurni trgovini RAKOVNIK (811-500) in KOMENDA (841-139); -NON-STOP je od 1. marca dežurna trgovina MARKET KRANJSKA (814-916): vse sobote do 19.30 in vse nedelje od 7. do 11. ure.
SLEDITE MARKACIJI - OBIŠČITE KOČNO
tel.: 061 814-307
V O I Č j ! P o t o k
VRTNARIJA KAMNIK VABI K NAKUPU:
- balkonskega cvetja
- enoletnic • - zunanjih okrasnih rastlin
- lončnic
- zemlje, čebulnic in semen
VSAK KUPEC V MESECU APRILU DOBI POSEBNO NAGRADO!
odprto vsak dan od: 7.00 -16.00 ure, sobota od 7.00 -12.00 ure
MREŽE-kovinske, protivlomne za okna in vrata OGRAJE -izdelujemo v Preddvoru.
Telefon: (064) 451-129
Zazidljivo parcelo, 4.200 m2 v Kamniku prodam (namembnost športno rekreacijske površine).
Tel.: 739-266.
TV antente, satelitske in klasične, montiram in popravljam.
Tel.: (061) 738-793, Zibelnik
^tOGBO*^
ŠUTNA 72 tel.: 813-896
- EKSPRESNA IZDELAVA FOTOGRAFIJ
- FOTOGRAFIRANJE POROK, ROJSTNIH DNI, DOKUMENTE, KATALOGE, PROSPEKTE
- FOTOAPARATI IN VES FOTOMATERIAL
Odprto non-stop od 830 do 19. ure, ob sobotah       od 830 do 12. ure.
ZA
OBVESTILO!
CRNOLA^A, RDECELA<g>A, SVETLOLASA
VAS OSTRIŽE OD SEDAJ
KMETIJSKA TRGOVINA
AGRARD
i d.o.o., Stritarjeva 2, VIR, Domžale
(iz smeri Kamnika za papirnico Količevo desno) tel./fax: 713-536
ACME
motori
PRODAJA REZERVNIH DELOV.
FRIZERSKI SALON ALENKA BOREC tel 813-971
LAJŠAL
PRODAJA, SERVIS, MONTAŽA OGREVALNE
TEHNIKE
I
TERMOTEHNIKA AVGUŠTIN
* oljni gorilniki
* oljne garniture
* peči SIME, INTERCAL
* rezervni deli
* cisterne za olje
STARETOVA 2, 1234 MENGEŠ, TEL: (061) 739-426
PEUGEOT Servis - prodaja
tel. prodaja: 727-798 servis: 727-010 faks: 727-319
Kompleten program Peugeot
PEUGEOT 106 OD 14.900 DEM
PEUGEOT 306 OD 21.000 DEM
PEUGEOT 406 OD 30.700 DEM
PEUGEOT BOXER OD 26.400 DEM
Vozila iz programa Peugeot si lahko ogledate, preizkusite in seveda tudi kupite pri Rodexu Radomlje. J ________ ___________J
CEMENTNI IZDELKI
Vrba 7 1225 Lukovica
izdelujemo:
- cvetlična korita
■ kamine, fontane
- ograjne elemente
- tlakovce, plošče, robnike
- tople grede, kompostnike
■ škarpne elemente
- vinogradniške stebre
- kanalske Jaške z mrežo
- peskolove
MOŽNOST ODLOŽENEGA PLAČILA PRI NAKUPU NAD 20.000 SIT
tel.: 061/735-408 od 8.-17. ure
NAREDIMO VAM IMENITNE TORTE ZA
KRST
ROJSTNI DAN OBHAJILO BIRMO ^ POROKO fy& OBLETNICO ^ SEDMINO POLEPŠAJTE SI DAN
ČAMOBM VMTEČEK
NOVITRG26b 1240 KAMNIK 061 817752
(Dr
RAČUNALNIŠKO IZOBRAŽEVALNI
CENTER    Ljubljanska 80 (SPB1), Domžale
2ACETNI TEČAJ (25 ur): WINDOWS 95, WORD FOR VVINDOVVS, EXCEL (20 ur)
VVINDOVVS 95 (5 ur)
713-660
INTERNET, UPORABA MODEMA (5 ur) AUTOCAD, CORELDRAVV, TANGO...
Tečaji potekajo v dopoldanskem In popoldanskem času! Studentom, dijakom in brezposelnim priznamo 20% popusta!
POHIŠTVO - UIZ KARANTANIA
IZREDNA PONUDBA KUHINJ
AKCIJSKE CENE DO 12. MAJA!
- KUHINJE v masivnem lesu ter v različnih kombinacijah - 46 modelov, 3 metre kuhinje komplet že za 84.700 SIT
- DNEVNE SOBE iz masivnega lesa - hrast, breza, jelša, smreka
- SEDEŽNE GARNITURE iz usnja in blaga
- SPALNICE in OTROŠKE SOBE Pohištvo je narejeno po vaših merah.
V času akcije nudimo brezplačno projektiranje in prevoz.
VSE TO V SALONU LIIZ KARANTANIA Domžale, Ul. Antona Skoka 2, tel.: 711-804 In LJUBLJANA Topniška 5, tel.: 302-689.
LADA C2>
PRODAJA VOZIL
AVTO DETR d.o.o.
ZORMAN MENGEŠ Slovenska c. 66
AKCIJA V APRILU: pri nakupu novega vozila vam podarimo obvezno zavarovanje in zeleno karto.
Pomagamo vam tudi z ugodnim kreditom _na 3 ali 4 leta._
TUPI STARO ZA NOVO!
tel. prodaja: 737 313, tel. servis: 737 041, fax: 737 313
Zabučale gore, zašumeli lesi. Oj, mladost ti moja, kam odšla si? Kje si?
ZAHVALA
V 84. letu življenja nas je zapustila draga mama, stara mama, teta in svakinja
MARA ANŽIČ
rojena HUDOBILNIK iz Kamnika
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, pogrebcem, osebju Doma upokojencev Kamnik in INCE Mengeš za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče, za mase ter za spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala tudi patru Ernestu za opravljen obred.
Vsi njeni
april 1997
/i. ■•}•■       a .v.    .v. .v. iv.    »•.■■;> tfr
■a
tličarna OTrt<ai^
Smarca (zraven Taberne), tel.: 814-376
CVETJE ZA OKRAS VAŠEGA OKNA IN BALKONA: bršljinkepo 180 SIT, surfinije, pelargonije, nageljni, okrasne trajnice...
- zemlja 990 SIT
- korito s podstavkom 510 SIT
- semena, lončnice, okrasni lonci, lonci za presajanje...
Nudimo vam tudi domiselne poročne šopke, avtošopke, konfete, darilne šopke in aranžmaje za posebne priložnosti, aranžiranje z naravnimi materiali. Odprto vsak dan, tudi ob sobotah, od 9. do 19. ure. Veselimo se vašega obiska!
-rt—,*i   rt rt—rt—i*i   rt   rt rt—rt—rt   rt   rt   rt_rt   rt   rt   rt   rt   rt   rt   rt_rt_rt_rt_u_rt_rt~
gorenje
Kamnik, Usnjarska 9, tel. 817-203
Izkoristite ugodno priložnost v aprilu -10% gotovinski popust ali plačilo na 10 enakih čekov brez obresti.
NOVO! NOVO!
VSAK PRVI PONEDELJEK V MESECU
NUDIMO UPOKOJENCEM
ŠE DODATNI 5% GOTOVINSKI POPUST!
• BTV Gorenje, 51 cm, TTX 44.990 SIT
• SUŠILEC PERILA 3a700 SIT
• SESALEC Gorenje 13.840 SIT Cene veljajo za gotovinsko plačilo.
Na zalogi celoten program Gorenja.
Brezplačna dostava.
Obiščite nas vsak dan od 9. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 13. ure
JANEZ VRECEK
Zgornji Brnik 143, tel. (064) 421-015
Izdeluje za cem
'Ijam peči rnje na trda
Megla pade na ravnine, meni žalost na srce, megla iz ravnine izgine, žalost iz srca ne gre. (Simon Gregorčič)
ZAHVALA
V 90. letu nas je zapustil naS dragi mož, oče, stari ata, bral in stric
FRANC HOMŠAK
iz Motnika 52
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, se posebej Mihu in Marici Poljanšek, za vso pomoč, izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in za maSc ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala g. župniku, pevcem iz Trojan in g. Jožetu Semprimožniku za besede slovesa.
Žalujoči vsi njegovi
marec I997
Šele v pokoju lihem hladne hiše. ki pelje vanjo temna pot pogreba, počije. smrt mu čela pol obriše.
(Prešeren)
ZAHVALA
Ob slovesu dragega moža. očeta, starega očeta, brata in strica
TONETA TROBEVSKA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste se z dobro mislijo, cvetjem, svečami, lepo pesmijo in toplimi besedami poslovili od njega. Hvala tudi za pomoč, ustna in pisna sožalja ter tiho molitev.
Žalujoči: žena Tončka, hčerka Ivi in sin Franko ter brat Lojze z družinami
marec 1997
Mali oglasi:
Instruiram matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Tel.: 738-662.
Palovče - prodamo več nezazidljivih parcel. Asfaltni dovoz, sončna lega. Cena po dogovoru. Tel.: 832-263.
Kombiniran otroški voziček Inglesina prodam. Telefon: 817-289.
AV SERVIS RTV in TRGOVINA KONCILIA
Vrhpolje 41, Kamnik (v gasilskem domu) tel.: 831-383
Odprto od 9. do 12. in od 15. do 18. ure,
ob sobotah
od 10. do 12. ure.
VODIM POSLOVNE KNJIGE za mala podjetja In samostojne podjetnike.
Tel.: (061) 737-649, popoldan.
ir- lt"~r „)lj
CEMENTMNARSTVO AVBELJ
Spodnje Loke 8, Lukovica tel.: 0609-624-215
Izdelujemo:
- vse vrste betonskih blokov
- vogalnike
- tlakovce
- strešno opeko v različnih barvah
Možnost dostave na dom.
STEKLARSTVO
HOMEC, VIII. ul. 9/a tel.: 727-089, 715-717 Delovni čas:
pon., tor., čet. in pet. od 7h do 15h sreda od 7" do 17h
Velika izbira barvnih stekel in ogledal, izdelava steklenih vitrin, termopan stekla, zasteklitev z okrasnimi letvicami, oprema lokalov, kaljeno steklo...
Bolečina da se skriti,
tudi solze zatajili.
a kako srce boli,
ko tebe več med nami ni.
ZAHVALA
Nenadoma nas je v 39. letu življenja mnogo prezgodaj zapustil nas dragi sin, brat, oče in stric
DARKO OSOLNIK
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in sodelavcem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče, za drugo pomoč in spremstvo na njegovi prerani zadnji poti. Hvala tudi župniku, pevcem, gasilcem in g. Vidmarju za poslovilne besede.
Žalujoči: mama, brat z družino in hčerka
Duplica, marec 1997
ZAHVALA
V 83. letu življenja nas je zapustila naša draga mama
t|   ANA BRLEČ
i> Cahtetova mama z Lok
v Tuhinjski dolini
Iskrena zahvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče ter številno spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna hvala patronažni sestri Darji Vrtačnik za požrtvovalno pomoč, Zvezi združenja borcev in govornikom za poslovilne besede. Prav tako hvala pevcem, trobentaču in praproščakom.
Žalujoči vsi njeni
April 1997
DNEVU STAVBNEGA POHIŠTVA
V trgovini Kurivo, Masljeva 4, Domžale,
telefon 721-330
NAPREDEK od 10. 04. do 14. 04. 1997
jjejo proizvajalci, svetovali bodo od 10. do 17. ure ob naslednjih dnevih:
Inles dne 10. 04. (okna, stavbno pohištvo) Liko dne 11. 04. (vrata) Barotehna dne 10. in 11. 04. (purpeni, kiti)
LIKO
INLES
pri
\
svetovanje
- ugodne cene
- 5% gotovinski popust za predstavljene izdelke
- brezplačna dostava stavbnega pohištva
1
pil
Ugodne cene:
- vseh vrst pranih plošč
- teraco plošč
- tlakovcev
- Bekaert vrtnega programa
		
		
		
	pl	
		
		
- vrtne mreže
- mreže za tenis igrišča
- napenjalne žice
- stebri in podporniki
- možnost izposoje pribora za montažo
BAROTEHNA
■
Napredek - dobro ime med trgovci
/ff/SA
d.o.o.
AVT0SAL0N-TRGOVINA Korenova pot 3, Kamnik, tel: 815-057
NOVO ~ CHRYSLER - JEEP ~ NOVO
Ameriške lepotce - vozila CHRYSLER - JEEP
lahko od sedaj kupujete tudi v Kamniku
CHRYSLER Neon od 34.400 DEM CHRYSLER Stratus od 46.622 DEM CHRYSLER Voyager od 44.990 DEM JEEP Cherokee od 46.882 DEM JEEP Wrangler od 48.332 DEM
POSEBNA PONUDBA: CHRYSLER Neon 1. 95 z vso dodatno opremo, 8.500 km, garancija do junija 98; cena 25.000 DEM
SPOMLADANSKI POPUSTI za vozila SUZUKI:
ALTO od 12.990 DEM VITARA od 31.990 DEM
NOVO - VITARA Diesel 2.0 - promocijska cena 39.999 DEM
NUDIMO UGODNE KREDITE IN LEASING.
Sto
Marjan Kotnik
Kamnik, Šmarca, Kamniška c. 24, tel.: (061) 811-246
Ob četrtkih in sobotah vozimo na Madžarsko, v Italijo - Palmanova, kasneje tudi v Gardaland. Po potrebi vozimo na Kurešček, v razne toplice, na morje in vse druge enodnevne izlete ter prevoze po domovini in tujini po konkurenčnih cenah.
Vse informacije osebno ali po tel. 811-246. I__________________I
Obiščite nas na Ljubljanski 90 v Domžalah (pri Kurivu) vsak dan od 9. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 12.30
KNJIGARNA IN
PAPIRNICA
©817-321
BOGATA PONUDBA PISARNIŠKEGA MATERIALA, TISKOVIN, ...
BREZPLAČNA DOSTAVA V PODJETJE
KDOR VARČNO	POSLUJE,	V FORUMU KUPUJE!
		
J
AHAČIČ Domžale, SERVIS  Prešernova 1/a TRGOVINA tel. 722-107
gorenje
AKCIJSKA PRODAJA
• HLADILNIKOV in
• sušilci perila 38.452 SIT
• pralni stroji od 52.500 SIT naprej
• barvni TV Gorenje od 40.185 SIT naprej
• sesalci od 13.600 SIT naprej
Cene veljajo za gotovinsko plačilo.
Ugodno: hladilniki, zamrzovalne skrinje in omare, štedilniki, pomivalni stroji, pomivalna korita, kuhinjske nape, likalniki, posoda in...
12% gotovinski popust ali možnost nakupa na 5 čekov brez obresti. Na zalogi celoten program Gorenje! Brezplačna dostava.
Odprto od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure
PRAVI NASLOV ZA NAKUP APARATOV GORENJE!
Asfaltiramo in tlakujemo dvorišča, ceste in parkirišča.
Opravljamo zidarska dela celotnih objektov in adaptacije.
S. BOR, d.o.o., Kamnik tel.: 813-870, Rastoder