izhajajo vsako jutro.
Veljajo do konca leta 1918 20 K. Za četrt leta K 10-—. MesečnoflK“3-50. ’ ^ ;
Posamezna številka 20 v.
Oglasi po dogovoru.
r
Št. 99.
Uredništvo in upravništvo je v „Zadružni tiskarni“, Dunajska cesta št. 7.
Telefona št. 180.
Uredništvo je strankam na razpolago od 6—7. ure zvečer.
Ljubljana, v soboto 26. oktobra 1918.
Leto I.
Nova velika laška ofenziva.
Romunija zopet vstaja! — SCrvoprelitie na dvoru v Pešti. Odstop barona Hussareka. — Ministrstvo Lammasdi._________________
Podunavske Zedinjene države.
Zedinjenim državam, ki bi stopile na mesto dosedajne podunavske habsburške monarhije, naj bi pripadale Jugoslavija, Nemška Avstrija, Čeho-slovaška, Poljska, Ukrajina, Romunija in Mažar-skarska. V mislih imamo celo Poljsko, celo Ukrajino in celo Romunijo.
Te posamezne države se najpreje ustanove kot samostojne neodvisne in suv. države. One si dajo vsaka svojo vlado in izbero svobodno svojo državno obliko, bodisi kot rebublike ali kot monarhije. — Potem šele stopijo med seboj v stik, da se, v varstvo vitalnih skupnih interesev strnejo v veliko, četudi v rahlo državno zvezo kot „Zedinjene države“.
Skupne zadeve naj bi vodil Zvezni svet, sestavljen iz odposlancev Zveznih držav. Skupne zadeve bi bile v prvi vrsti gospodarskega značaja v toliko, da bi Zjedinjene države — kakor n. pr. Švica ali Amerika — tvorile na zunaj enotno gospodarsko ozemlje, z enotno carinsko mejo in enotnim denarjem. V slednjem oziru bi bilo najbolje, sprejeti frank (dinar ali lev).
Skupna naj bi bila tudi vnanja politika, tedaj skupno — zvezino zastopstvo v inozemstvu, brezkvarno pravici vsake posamezne države, imeti tudi svoja lastna poslanstva in konzulate v vsaki zvezni in vnanji državi. Vojaštvo ne bi bila skupna zadeva, ker pride po vojski razoroženje in se ustanovi liga narodov z obveznim razsodiščem.
Vojska bo tedaj, po človeški pameti soditi, vsaj za sto let izključena.
Vojaštva bo vsaka zvezina država sama vzdrževala le toliko, kolikor je potrebno, da se varuje notranji mir in red. Zveza kot taka pa vojaštva ne potrebuje, kvečjem kako malo „Zvezino stražo*.	v
Stvar „Zvezinih držav“ samih bo, da sporazumno določijo, kateri predmeti da so smatrati bolj skupne zadeve.
Državna oblika posamezne zvezine države je pri tem nerelevantna. Vsaka si vredi to, kakor sam narod hoče. So lahko same republike ali Same monarhije in ima tudi lahko vsako drugo dinastijo. To je v razmerju do zveze brez pomena.
Ugotoviti je tudi že v naprej, da vsaka zvezina država, če hoče, lahko vsak hip izstopi iz Zveze. V tem slučaju seveda bo izgubila vse udobnosti zvezinega razmerja.
Kar ni sporazumno v Zvezini ustavi, s pri-trdilom vseh državnih ljudskih zastopov, določeno kot „skupna zadeva“, pripada izključni kompetenci vsake posamezne dežele in nima v teh stvareh Zvezina oblast nobene besede.
Taka zveza bi bila za Jugoslavijo izredno ugodna; pa tudi za Cehoslovaško in druge zvez: e države. — Ta zveza bi Jugoslaviji šele omogočala, izrabiti v polni meri vsej svoje gospodarske sile, in zlasti na pomorsko lego, ki je sama zase najdragocenejši zaklad. Razvila bi se na tej podlagi bogata duševna in gmotna kultura v najkrajšem času in narodno revščino bi nadomestilo nezaslišano bogastvo.
Čehosiovaška, sicer obkoljena od sovražnega nemškega življa, bi v organični zvezi z Jugoslavijo našla, udejstvovala in uživala celo moč svojega bogato obdarjenega, že danes visoko stoječega naroda.
V narodnem oziru pa bi taka zveza rodila se to nemalo udobnost, da bi odvrnila avstrijske Nemce od priklopitve k Nemčiji. Če se izolirajo, uiorajo prej ali slej k Nemčiji, ker drugam ne morejo. Če pa so priklopljeni interesom sosednih slovanskih držav, se bo neizogibno izvršil »Rti proces, kakor pri nemških Švicarjih, ki so, v nerazrušljivi interesni skupnosti z romanskimi so-mzavljanimi, veseli1 in zadovoljni, da ne pripadajo — Nemčiji.
Predaleč bi vodilo, da bi podrobno razmo-trivali udobnost zveze za vsako posamezno zvez-»m državo. Zadostuje vsaj en stavek: Vsaka teh držav, sama zase, ne b® zadosti močna za konkurenčni boj v „prosti igri moči“ na svetovnem torišču, ki bo značilo novo svetovno dobo po wilsonovem receptu. Skupno pa bodo tvorila mo-kulh” ste^e.r’ Popraven za vsako tekmovanje na najn/v601 »u gospodarskem polju, enakovreden
nill držav1.8'!8"“!™, e“3/ ,N°S™.a "Zeditije-. v ne bo proteze katerekoli tuje sile,
na	Stala docela na lastnih nogah, oslonjena
hr> froho - brorize“ skupne zveze, nobeni ne m J„f VSkati tuie pomoči. - Telo in jnsa-VSe zdravo, čvrsto in čilo — sposobno bodel0' Samosvoie življenje pod solncem svo-
Zvezo bi vodil Zvezni svet. Predsedstvo Zve-zinega sveta in skupna reprezentativa pa naj bi kot sledno pravo pristojala habsburški dinastiji. S tem odpade enkrat za vselej vsaka konkurenca glede predsedstva, odpadejo nezdrave ambicije posameznih častihlepnežev.
Pravice zvezinega predsednika bi bile iste, kakor one švicarskega zvezinega predsednika in angleškega kralja. Razume se, da bi se glede natančne določitve in odmere teh pravic, ki bi bile zajamčene v zvezini ustavi, morale vse posamezne države sporazumeti. Tako bi se najkrajšim potom rešila vsa dinastična vprašanja, ki bodo brez dvoma tudi na mirovnem kongresu igrala svojo vlogo.
Po tej poti nobena država ne žrtvuje niti pičice svoje suverenitete, samostojnosti ali neodvisnosti.
Vsaka si vredi svoje življenje^ po lastnem okusu, po volji naroda. V ožjo državno zvezo stopi le po prosti volji v varstvo vitalnih interesov, breztvarno svobodni ločitvi.
Na čelu Zveze, kot vidim izraz njene veličine, pomenljivosti in ugleda pred svetom, pa bi stal potomec najstarejše evropske dinastije da vtelesi v sebi in vredno zastopa pred celim svetom voljo sedmero svobodnih narodov.
Exodus iz c. kr. deželnega šolskega sveta.
kaj je to? Kje stoji ta pojem ugotovljen? Op. ured ) odpravile že prošlo leto. Vse prošnje za povrnitev v domovino so bile rešene od namestništev v Inomostu in Trstu. Inomcško namestništvo je ugodilo prošnjam v 42 odstotkih, primorsko pa v 70 odstotkih vseh slučajav.
Dunaj, 25. oktobra. V današnji seji je stavil poslanec dr. Grandi nujno vprašanje na min. pred. Hussareka glede repatiiranja interniranih in konfiniranih Italijanov. Izrazil se je zelo ogorčeno o odredbah proti svojim rojakom.
Posl. Čonci je v imenu Fascio nazionale (narodna zveza) izjavil, da je smatrati italijanske pokrajine v Avstriji glasom Wilsonovih točk kot iz avstrijske države izločene. Zato se italijanski poslanci ne marajo več pogajati niti z drugimi narodi. Zato pa se Italijani tudi zavarujejo proti posebnemu stališču, ki bi ga naj zavzemal Trst.
Dr. Gentili se pritožuje, da je na Tirolskem sedaj vsaka svoboda ukinjena. Pritožuje se o ravnanju s knezoškofom tridentskim.
Pittoni upa, da se izločitev zvrši čisto b ez krvoprolitja in izjavlja, da so socialni demokratje zadovoljni s posebnim stališčem Trsta, če so podane za njegovo samostojnost mednarodne garancije. — Narod pa naj odloči po sklepu mira z glasovanjem.
Poslanec Bugatto zahteva za Furlane pravico, da glasujejo o svojem bodočem državnem pripadništvu.
Bugatto govori o tržaškem narodnem odboru, ki se ima pomeniti z drugimi narodnostmi.
V današnji seji c. kr. deželnega 'šolskega sveta je dr. Pegan zahteval, da naj tistim članom, uradnikom c. kr. deželnega šolskega sveta, ki so slovenščine zmožni, bo prosto, da referirajo v slovenskem jeziku. C. kr. deželni predsednik grof Attems je ižjavil, da je običaj, da vladni organi referirajo nemški, že našel, ko je prišel sem, da ne ve, ali temelji to na kakih višjih odredbah, da pa nobenemu uradniku neče braniti, da ne bi govoril slovenski. Nato je c. kr. deželni šolski nadzornik dr. Bezjak prvič poročal slovensko.
Dr. Lampe je zahteval nato pojasnila v zadevi odstavljenega realčnega ravnatejja Gora. Dr. Lampe je omenil, da je iz razgovora z učnim ministrom Madejskim spoznal, da je minister bil krivo informiran. Ker je minister bil pač odvisen od informacij, ki jih je dobil iz Ljubljane, zahteva, da se predloži gremiju deželnega šolskega sveta korespondenca med deželnim predsednikom in med ministrom. Deželni predsednik izjavi, da tega ne stori. Izpove pa, da je informiral ministra v tem smislu da je Čara strankar, ki se je zavezal politični stranki, da bo ljubljansko realko poslovenil. Dalje Cora nima takta, je samolastno vpej-jal molitev pred poukom in je izkopal staro že pozabljeno zadevo Samassovega pogreba, pri katerem so nastopili realci v kroju nemškega telovadnega društva.
Dr. Lampe odgovarja na to, da so vsi ukrepi Coraovi stvarno utemljeni, kar najbolje dokazuje to, da so od ministrstva potrjeni. Kot kažnjivo strankarstvo se očita Corau, da je predlagal utrak-vizacijo realke, a ministrstvo samo je ta predlog kot umesten sprejelo. Šolsko molitev je ravnatelj Schrey odpravil, in Cora jo je z ravno tisto pravico zopet vpeljal. Da je Cora zopet spravil na dnevni red afero telovadskih krajev pri Samasso vem pogrebu, je bila pa njegova dolžnost, ko je bil opozorjen, da je bil svoj čas c. kr. deželni šolski svet z neresničnim uradnim poročilom ravnateljstva zapeljan.
Nato izjavi dr. Lampe, da v takih razmerah, ko se predsedstvo ne čuti vezano po sklepih deželnega šolskega sveta, ampak preko njega pošilja tajna poročila na ministrstvo, v katera se nam vpogled zabranjuje, ni mogoče zastopnikom dežele več sodelovati in nositi soodgovornosti v c. kr. deželnem šolskem svetu.
Dr. Pegan zahteva pojasnita, zakaj je bil od vodstva realke v Idriji odstavljen dr. Lončar. Ker na to vprašanje ne dobi pojasnila, zapuste zastopniki deželnega odbora sejno dvorano. Njim se pridruži zastopnik učiteljstva. Mestna občina pri seji ni bila zastopana, a bo brez dvoma stala tudi na istem stališču, kakor zastopniki dežele.
Državni zbor.
Italijanski dan.
Dunaj, 25. oktobra. Poslanska zbornica je danes razpravljala najprej o internacijah in kon-finacijah Italijanov med vojsko. Minister notranjih zadev Gayer je odgovarjal, da so se konfinacije in internacije^ katere so bile izrečene na podlagi vojnega obrambnćga prava (Kriegsnotrecht —
Grof Barbo za Kočevarje.
Grof Barbo ugovarja trditvi, da bi bile ne-nemške narodnosti zatirane. Za Kočevce zahteva pravico, da se pridružijo državi svojega naroda, ker so autohtoni (torej že „od nekdaj“ tam doma! Op. ur.) in ker žive skupno na zaključenem ozemlju. Narodnostna ideja je premagala državno ; zato nam ni treba več gledati-v drugih narodih svojih sovražnikov. Apelira na zbornico, naj omogoči narodom miren razhod.
Prihodnja seja v torek.
Ministrstvo Lammasdi.
Dunaj, 25. oktobra. Baron Hussarek je odpotoval v Budimpešto, kjer ga je cesar sprejel v avdijenci. Ta je v zvezi s Hussarekovo demisijo.
Dunaj, 25. oktobra. Ministrski predsednik i baron Hussarek.je podal danes demisijo. Dvor-j nemu svetniku profesorju Lamaschu je poverjena i sestava kabineta. On ss je danes razgovarjal z j voditelji strank in je prosil, da bi ga pri njemu ! namenjeni nalogi podpirali. Nemški nacijonalci in I krščanski socijalci odklanjajo sodejstvovanje.
; Lammasch hoče torej sestaviti samo prehodno i ministrstvo.	*
Posvetoval se je s Čehi in Ukrajinci. Vsi j so mu zelo naklonjeni. Tušar je izjavil, da se j Čehi sicer ne smatrajo več za Avstrijce, da pa ■ nočejo ovirati vlade pri prehrani in upravi.
Avtoritativno pa šele odgovore, ko pridejo j njih odposlanci iz Švice.
Tudi Ukrajinci so Lamascha zelo ugodno ; sprejeli. On namerava pridržati resortne ministre ; in razširiti ministrstvo z novimi možmi.*
Vstopil bi naj Redlich kot finančni minister, 1 s Stölzlom kot justičnim ministrom pa Nemci niso \ zadovoljni.
Dunaj, 25. oktobra. V političnih krogih go-I vore, da je dvorni svetnik Lammasch pri svojih j konferencah s političnimi strankami predpoldne zasledoval cilj, da pregovori stranke, da bi poslale svoje zastopnike v kabinet. S takim kabinetom je hotel reševati narodnostni problem. Sedaj pa si samo prizadeva, da sestavi mirovni ka-I binet. Pa tudi to se mu že zdi nemogoče.
Krvoprelitje na dvoru v Pešti.
i
Budimpešta, 25. oktobra. Na peštanskem j dvoru je prišlo darfes do demonstracij, pri kate-j rih je tekla kri. Več sto oseb, med njimi večina univerzitetnih dijakov, je prišla na kraljevi dvor manifestirat. Pri tem je govoril neki dijak, ki je izjavil, da je cesar kralj pobegnil med Ogre, ker se na Avstrijskem ni čutil varnega. Nastal je hrušč in zmeda. Prišlo je do pretepa. Sledil je spopad vojaštva z dijaki, pri katerem je bilo mnogo oseb, vojaštva in civilistov, ranjenih. Na licu mesta je ostalo tudi nekaj mrtvih.
Poziv kmetovalcem.
V slovenskih pokrajinah in v Istri so zaloge živil jako pičle; tudi ne moremo pričakovati dovoza od zunaj. Romunija in Ukrajina nočeta več dovažati in v ogrskem državnem zboru se zahteva, da se ne sme izvoziti niti najmanjša množina živeža iz Ogrske. Pripraviti se je torej treba, da bo slovenski kmet sam prehranjeval naše ljudstvo, dokler ne pride pomoč iz inozemstva:
Vse polno tujcev prihaja sedaj iz neslovenskih krajev v naše rodovitne pokrajine ter odnašajo živež. Sedaj v teh hudih časih moramo pa skrbeti v prvi vrsti za naše otroke, da ne umrjejo lakote.
Da otmemo naše ljudstvo preteči lakoti, je sklenil Narodni svet pozvati slovenske kmete, posebno na Štajerskem, da ne prodajo nič živeža tujcem, pač pa naj pomagajo našemu prebivalstvu.
Naš kmet naj shrani in prihrani toliko živil, da bo takrat, ko bo potreba huda in ko ga pozove Narodni Svet, mogel nuditi iz svojih zalog domačemu prebivalstvu vsaj toliko, da ga reši lakote.
Dr. Anton Korošec t. č. predsednik Narodnega Sveta.
Poziv Narodni straži.
Bližajo se burni časi, ki zahtevajo, da je vsakdo na svojem mestu in da izvršuje nalogo svojega poklica. Tudi za naše telovadce je prišel sedaj čas, da ščitijo narod.
Klateži, dezerterji in zlikovci se pojavlja po deželi, ki ogrožajo javni mir in red.
Da bodo mogli postaviti naši telovadci močno narodno stražo ter ščititi otroke in imetje našega naroda, poživljamo zastopnike Sokolov in Orlov, da pridejo prihodnji pondeljek, dne 28- oktobra ob 3. popoldne v Ljubljano, kjer se bo vršilo na magistratu zborovanje, da se bo
sklepalo o ustanovitvi Narodne straže.
i
Dr. Anton Korošec • t. č. predsednik Narodnega Sveta.
Avstrijsko volno poročilo.
Zadnja velika italijanska ofenziva.
Boji v Srbiji, Sandžaku in v Albaniji.
Dunaj, 25. oktobra. (K. u.) Uradno: Italijansko bojišče.
Mirovna ponudba osrednjih sil naših sovražnikov na jugozahodu ni ovirata naprtati našim in svojim armadam nove krvne žrtve.
Najsilovitejši topniški ogenj je uvedel predvčeraj med kotlino Assa in Adrijo napad, ki je zadivjal včeraj zjutraj ita beneški gorski fronti in na prostoru južno Montelia. V običajni hrabrosti, zvesti dolžnosti in možati disciplini so naše vrle čete naval odbile.
Na visoki planoti Sedmih občin je bilo ozemlje jugozahodno Asiaga, Monte Sisemol in ozemlje Monte di Val bella pozorišče srditih bojev. Sovražniku se je posrečilo, mestoma vdreti v naše jarke, a je bil povsod vržen nazaj in je ponoči zopet moral izprazniti tudi Sisemol, ki ga je najdlje držal. Sekelci pešpolkov št. 82 in 131 ter honvedna polka št. 9 in 30 imajo glavni delež teh uspehov.
Do še večje silovitosti se je stopnjevala borba v gorovju severovzhodno Brente. Tudi tu je mogel sovražnik mimogredoč doseči krajevne uspehe. Ustalil se je za hip. na Caprile, Osolone, Monte Perlica in Solarolo v naših najsprednejših jarkih, a se je moral prav kmalu zopet umakniti s starim elanom izvajanim protinapadom naših junakov. Petkrat so zaman navalili Italijani proti Spinuccia.
Pešpolk št. 9 (Stryj), ki je zopet osvojil Asolone z neustrašenim protinapadom, polki št. 73 (Heb), št. 99 (Znajm), mladi južnoogrski polk št. 129, ki je branil Spinuccia, strelski polki št. 14 (Brno) in 24 (Dunaj) so se ovenčali s slavo. Naša vrla artiljerija se je izkazala vzhodno in zahodno Brente kakor vedno kot zvesta pomočnica v boju pehote.
Sunek angleške divizije na piavski otok Papadopoli je mogel nekoliko potisniti nazaj le severno krilo naših sprednjih čet. južno krilo otoka smo popolnoma držali.
Balkansko bojišče.
V severni Albaniji nadaljnji boji zadnjih čet in četašev.
V	Sandžaku Novem pazarju so došli antantni oddelki, ojačeni s četaši, do Nove Varoši.
Južno Kragujevca, na obeh straneh Morave in na Zlatovski planini so avstro-ogrske in nemške čete uspešno zavrnile pritiskajoče sovražne bataljone.
Šef generalnega štaba.
*
Iz nemškega vojnega poročila.
Jugovzhodno bojišče.
Sovražni napadi na obeh straneh Morave. Zahodno reke so nas v gorovju južno Kruševca potisnili nekoliko nazaj, vzhodno reke v pokrajini Paračina pa so bili zavrnjeni.
Zahodno bojišče.
V	včerajšnjih bojih je pridobil sovražnik v celoti 800 do 1000 m globoko na ozemlju. Večjih uspehov tudi včeraj ni imel kljub izredni porabi moči j.
* * •
*
Nemci- so izpustili belgijske talce.
Ženeva, 24. oktobra. Belgijci od 14 do 41 leta, ki so jih nedavno odvedli Nemci kot talce, so vsi izpuščeni in odpravljeni v svoja bivališča.
Vsi nemški podmorski čolni odpeljani iz Brügge.
Kodanj, 24. oktobra. Bmggeški korespon-dent lista „Der Standard“ javlja: Nemške mornariške oblasti so razdejale vse U-čolne in po železnici transportirale nazaj v Nemčijo. Vsied te odredbe ni prišel niti eden podmorski čoln, ki je bil pred Brügge, v roke sovražnikov.
Vojni posvet v Parizu.
Kodanj, 25. oktobra. „Daily Telegraph“ je baje izvedel, da se bo vršil prihodnje dni v Parizu vojni svet, ki se ga udeležita tudi Lloyd George in Haig. Foch bo referirah predsedoval bo Clemenceau. Konference Balfourja z veleposlaniki Francije, Italije in Grčije služijo predpripravi za ta vojni svet.
Angleži še ne govore o miru.
London, 24. oktobra. V poslanski zbornici je izjavil Bonar Law, da bi bilo zaenkrat še prezgodaj, če bi Angleži objavili svoje mirovne pogoje.
Mirovne demonstracije.
Stockholm, 24. oktobra. Kakor poroča „Russkij Golos“, so se vršile v Moskvi velike mirovne demonstracije. Demonstranti so živahno pozdravljali preobrat v Nemčiji in Avstro-Ogrski in zahtevali, da se konča državljanska vojska v Rusiji.
Čehoslovaška.
Češka republika.
Berolln, 25. oktobra. „Vorwärts“ javlja iz Ženeve, da je češki zastopnik v Rimu, Borsky, rekel, da more biti Češka edinole republika. Domače dinastije ni, tuja pa ni potrebna. Ustanovitev samostojne češke države je tudi sicer samo zasluga demokracije.
Slpvanski delegatje v Švici.
Praga, 25. oktobra. Češki delegatje, ki so odšli v Švico, nimajo samo političnih, ampak tudi gospodarske naloge.
Klofač pri cesarju.
Praga, 25. oktobra. Pred odhodom na Ogrsko je cesar na meidlinškem kolodvoru na Dunaju sprejel poslanca Klofača v dvornem vozu. Na-pram Klofaču je cesar izjavil, da je zadovoljen z razvojem razmer na Češkem; on le prosi, da bi Čehi vplivali, da se ohrani mir in red.
Staročeška stranka — bila!
Praga, 25. oktobra. Širši odbor staročeške stranke je sklical sejo, v kateri svetuje vsem svojim somišljenikom, naj vstopijo v državnopravno demokratsko stranko. Staročeška stranka je torej nehala.
Češko uradovanje v Pragi.
Praga, 25. oktobra. Mestni svet je sklenil, da bo odslej uradoval tudi z vojaško oblastjo samo v češkem jeziku.
Češka državna banka.
Dunaj, 25. oktobÄ V finančnih krogih govore, da hočejo Čehi ustanoviti državno banko. Bankovce naj bi izdajala Zemska ali pa Živno-stenska banka.
Wilson in Evropa.
Ameriški senat in Wilsonove točke.
Berlin, 25. oktobra. „Neue Züricher Ztg.“ javlja, da zahteva senat novo redakcijo Wilsono-vih točk.
Pogoji za premirje.
Milan, 25. oktobra. „Corriere della sera“ javlja: Iz Londona poročajo, da se pogajata francoska in angleška vlada z Wilsonom radi mirovnih pogajanj. Angleži zahtevajo osem milijonov ton ladijske prostornine kakor tudi da se razorože in predajo nemški podmorski čolni. Francozi pa terjajo, da Nemci opuste Alzacijo-Loreno.
London, 25. oktobra. Na vprašanje Dillo-novo je Bonnar Law izjavil v spodnji zbornici, da bi bila velika bedastoča, ■ če bi se sedaj v angleški spodnji zbornici razpravljalo o mirovnih pogojih.
Nemška vlada ne odgovori.
Berolin, 25. oktobra. „Berliner Tageblatt“ javlja, da se je včeraj zbral vojni odsek, da se posvetuje o novi Wilsonovi noti. Pravijo, da vlada ne bo odgovorila, ampak da bo počakala, kaj bodo rekli aliiranci k vprašanju premirja. Pač pa bo vlada v državnem zboru pojasnila svoje stališče.
Berolln, 25. oktobra. Rajhstag je danes sklenil, da se ne bavi z razgovorom o zadnji Wilsonovi noti.
Junkerji hočejo vojno do skrajnosti.
Beroiin, 25. oktobra. Nemška konservativna stranka je izročila včeraj kanclerju spomenico, kjer pravijo, da pogojev kapitulacije, odstranitve cesarjeve in vojaških poveljnikov in brezpogojne kapitulacije nemški narod ne more in ne sme sprejeti.
Demokratizacija nemške uprave.
Berolln, 25. oktobra. Kakor poročajo, bodo predložene državnemu zboru nove predloge, ki bodo »urejevale razmerje med vojaško in civilno oblastjo.
Cesar Viljem odstopi.
Berolin, 25. oktobra. Tukaj trdijo, da v kratkem odstopi Viljem II. na korist svojemu vnuku.
Dnevna politika.
Jugoslovanski kadri se vrnejo. Kakor poročajo, je vojna uprava že ukazala, da se pre-meste kadri jugoslovanskih polkov v domo^no. Vojna uprava se kljub tej obljubi izgovarja, da se to ne bo moglo tako hitro izvršiti, ker ni na razpolago dovolj prevoznih sredstev.
Četaštvo v Bosni. Vsied umikanja naših čet iz Srbije in Albanije se je zelo hitro razširilo in se še vedno bolj širi četaštvo, posebno v mejnih krajih Črnegore in Sandžaka. Četaši so izvrstno oboroženi. Ob hrvatskobosanski meji obvladujejo ceste in prometna pota v večjih razdaljah. Rop in plen sta na dnevnem redu. V več okrajih je razglašen nagli sod.
Predsankcija personalne unije. Cesar je dal predsankcijo zakonskemu načrtu vlade Wekerle glede personalne unije.
Slovaški Narodni svet. V smislu odločitve jugoslovaškega Narodnega vybora, v katerem so zastopane vse slovaške politične stranke, se je ustanovil eksekutivni odbor, kateremu načeluje slovaški voditelj Dula.
Naš odgovor Wilsonu. Budimpeštanskemu poročevalcu „Neue Freie Presse“ je izjavil novi zunanji minister grof Julij Andrassy, da šele on sam odgovori na Wilsonovo noto.
Wilson in osrednje velesile. „Echo de Paris“, ki je navadno dobro poučen, sodi, da so diskusije med Wilsonom in osrednjima velesilama končale in da bodo sledili konkretni koraki.
Radoslavov v Berolinu. Bivši bolgarski ministrski predsednik dr. Radoslavov je prišel v Berolin in se nastanil pri svojem zetu dr. Ana-stasovu. Bolgarskemu državniku se je posrečilo uiti svojim bolgarskim zasledovalcem.
Zastopnik gaiiškega veleposestva poklican v Varšavo. Kot poročajo listi iz Varšave, je poljski regentski svet brzojavno poklical v Varšavo kneza Czartoryskega, ki je odpotoval s svojega posestva v Sieniawi v Galiciji že v Varšavo. Z njegovim vpoklicom se namerava dobiti informacij o zadržanju gaiiškega veleposestva v agrarnem vprašanju.
Zahteve po odstopu Viljema II. Socialistična „Fränkische Tagespost“ piše: „Kjer stojimo danes, smo stali takoj po izbruhu vojske. Vsak dan stane na tisoče življenj, ker nima nihče poguma izpolniti onega pogoja za premirje, kateri mora biti izpolnjen. Če hočemo premirja, Viljem II. ne sme biti več nemški cesar. Ali res ni nikogar v Nemčiji, ki bi povedal cesarju, kaj mora storiti? Kje je tisti Hindenburg, ki bi povedal vladarju, kaj je njegova dolžnost? Če kancler nima tega poguma, naj mu pove Scheidemann, da ljudstvo ne želi ničesar bolj, kakor da pokliče cesarja na odgovor za človeška življenja, katera ima na vesti. Petdesete mesecev so nam razlagali, da je najvišja dolžnost za domovino umreti; nihče ni imel več besed za to kakor Viljem II. Za domovino jih je dovolj umrlo; drugi pa hočejo za domovino živeti. Da bo to mogoče, mora Viljem II. nehati biti vsenemški cesar in pruski kralj.“
Armada svetovne revolucije. „K stružnicam !“ Pod tem naslovom priobčuje „Krasnaja Gazeta“ članek in piše: „Vojne tvornice pričenjajo s povečano produkcijo. Z naraščanjem armade rastejo tudi njeni cilji. Za naše bitke z najemniki, kapitalisti in posestniki je zadostovalo naše staro orožje. Zdaj pa se spreminja naša fronta v splošno evropsko bojišče. Naše armade bodo kmalu morale korakati tjakaj, kjer se danes še mesarita obe tekmujoči imperijalistični skupini. Naše silno delo je tedaj v tem, preskrbeti armado svetovne revolucije z vojnim materijalom!“
*
Avdijence.
Budimpešta, 25. oktobra. Cesar je danes sprejel v avdijenci Hussareka in ogrskega poljedelskega ministra grofa Serenyja.
Prehrana.
Dunaj, 25. oktobra. Načelnik prehranjevalnega urada generll Landwehr je imel daljši posvet s Stanekom, Klofačem in dr. Korošcem. Rekel je, da ima vtis, da bodo vsi činitelji sodelovali pri rešitvi težavnega vprašanja prehrane.
Nemški narodni zbor.
Dunaj, 25. oktobra. Nemški narodni izvršilni odbor hoče že v najbližnjih dneh ukiniti preventivno cenzuro.
Sklepu izvršilnega odbora radi samostojne vlade bodo sledili tudi čehoslovaški, jugoslovanski in ukrajinski narodni sveti. Ukrajinci so že sklenili, da prihodnji tedeg sestavijo vlado za Iztočno Galicijo.
‘Dunaj, 25. oktobra. Izvršilni odbor nemško-narodnega zbora je ugotovil besedilo note kot odgovor Wilsonu glede premirja in mira.
Zborovanje nemških manjšin.
Dunaj, 25. oktobra. Nemško-avstrijski Narodni Svet je sklenil sklicati za 31. oktober in 1. november zborovanje nemških manjšin iz su-
detskih in alpskih dežel, da se posvetujejo o varstvih, ki bi se dala doseči za nemške manjšine na slovanskem ozemlju.
Štajerski namestnik odstopi.
Gradec, 25. oktobra. C- kr. namestnik grof Clary-Aldringen odstopi. Ta svoj namen je že večkrat izrazil, politični dogodki so pa sklep pospešili.
Gradec, 25. oktobra. Odbor za dobrobit na Štajerskem je imenoval dva komisarja, ki naj za odstopivšim namestnikom nekako prevzameta njegove agende.
Zlato iz Ogrske.
Budimpešta, 25. oktobra. Pravijo, da so na iztočnem kolodvoru zadržali 19 zabojev zlata, ki je bilo namenjeno za vojno ministrstvo. Druga govorica pa pravi, da so v Brucku ob Litvi zaplenili zlata za poldrugi milijon ki on.
Dogodki na Reki.
Dunaj, 25 oktobra. Z ozirom na dogodke na Reki se uradno opozarja, da se je dvignil samo mal oddelek, ki je bil namenjen za na bojišče. Polk sam pa stoji vedno hrabro na jugozapadni fronti.
Romunija vstaja!
Frankfurt, 25. oktobra. „Frankfurter Zeitung“ javlja, da narašča nasprotstvo proti Mar-ghilomanu vedno bolj. Ideja Velike Romunije, ki bi združevala Besarabijo, Bukovino in Zalesje z Romunijo, dobiva vedno več tal.
* -Da Wilsonu ne bo hudo.
Budimpešta, 25. oktobra. „A Nap“ javlja, da bo skušal grof Andrassy kolikor mogoče hitro skleniti mir.
Budimpešta, 25. oktobra. Grof Andrassy bo odgovoril na Wilsonovo noto.
Po domovini.
„Novice“ bodo izhajale naprej. Lojalno bomo podpirali izjavo „Narodnega Vieča“ z iskreno željo, da se v Jugoslaviji združijo prav vsi obmejni bratje ter jim zasije solnce narodne ,svobode.
Narodni svet je pozval člane aprovizacij-skega odseka za danes k posvetovanju. Ker se bodo razpravljala v tej seji jako važna vprašanja o prehranitvi našega ozemlja, naj se člani zanesljivo udeležijo te seje.
Brez cenzure. Zveza ogrskih žurnalistov je imela zborovanje, na katerem se je razpravljalo o cenzuri in sklenilo, da ogrski listi ne priznavajo nad seboj nikake cenzurne oblasti.
„Globoko ginjen se klanjam pred grobovi . V Galiciji so v prvem letu vojske vojaška sodišča naglo sodila, zelo naglo! Zaradi neke take nagle obsodbe, ki je obsodila 11 obtožencev na smrt, so rusinski poslanci interpeli rali domobranskega ministra, ki je odgovoril na interpelacijo sledeče: „Čast mi je odgovoriti, da je bilo pri vzklicni obravnavi, katero je odredilo vojno ministrstvo, 11 oseb obtožbe oproščenih. Globoko ginjen se klanjam pred grobovi nesreč-inh žrtev te strašne justične zmote . . .“ — Ko-likrat bi se moral domobranski minister globoko ginjen klanjati pred grobovi, če bi se vsi vojni procesi revidirali!
Posredovalnica za goriške begunce v Ljubljani zaključuje svoje delovanje in se v kratkem preseli v Gorico, dasi je po drugih deželah, posebno na Kranjskem, vse polno beguncev.
Iz srednješolske službe. Profesor na državni gimnaziji s slovenskim učnim jezikom v Gorici Andrej Ipavec je imenovan ravnateljem tega zavoda in profesor na državni realki v Go rici Jakob Zupančič ravnateljem realke-
Nadučiteljem na Viču je imenovan bivši okrajni šolski nadzornik I. Štrukelj, za učiteljico istotam gdč. Levstik.
Podaljšani dopusti. Vsem vojakom, razven častnikom in gažistom, ki so dobili dopust od armade na bojišču in ki se morajo vrniti do 30. oktobra, je podaljšan dopust, če bivajo na Tirolskem, Koroškem, Kanjskem, Benečanskem, v Istri, na Goriškem in Gradiščanskem ter na Primorskem, pet dni; deset dni pa, če bivajo na Solnograškem, Zgornjem in Spodnjem Avstrijskem, Štajerskem, Češkem in na Moravskem.
Pohvala orožnikom. Deželno orožniško poveljstvo v Gorici je odlikovalo s pohvalnim spričevalom okrajnega stražmojstra Ivana Bern-harda in stražmojstra Franc Hribernika in Bernarda Kovača ptujskega oddelka 8; ker so izsledili ter prijeli večjo tolpo tatov.
Oddaja usnja čevljarskim mojstrom. Čevljarski mojstri v Ljubljani, ki si hočejo kupiti usnje, preskrbljeno po trgovski in obrtniški zbornici, naj se zglase zaradi tiskovin za potrdila o prejemu usnja pri zadružnem načelniku g. Karlu Kordeliču v Ljubljani, Rimska cesta št. 5. Čevljarji iz sodnega okraja ljubljanska okolica pa pri g. Ivanu Kranjcu v Spodnji Šiški št. 4 (tik cerkve). Potrdila bodo izdana le onim, ki se bodo z obrtnim listom izkazali kot upravičeni čevljarski mojstri. Usnje se bo prodajalo od ponedeljka, dne 28. oktobra 1918 naprej.
Kolkovanje vlog za dobavo premoga. C. kr. ministrstvo za javna dela je z razpisom z dne 8. septembra 1918, št. 56.949, K A 1., sporočilo, da veljajo v zmislu naredbe c. kr. finančnega ministrstva z dne 25. maja 1918, št. 42.827, glede kolkovanja vlog za dobavo premoga naslednja določila: Vloge onih podjetij, ki so po zakonu o vojnih dajatvah primorana, da vrše svoj obrat, so v zmislu § 35. zakona z dne 26. decembra 1912 drž. zak. št. 236 proste pristojbin, ako se nanašajo na dobavo kuriva, potrebnega za obratovanje. Vloge drugih trgovin in obratov glede dobave kuriva so v zmislu T. B. 44 lit. r pristojbinskega zakona pristojbine proste takrat, če je premog za nadaljevanje obrata neobhodno potreben. Za vloge drugih strank glede dobave premoga ni dana nikaka kolkovna prostost, raz-
ven če uživa dotična stranka že prej po zakonu pridobljeno prostost kolkovnih pristojbin.
Za člane Kmetijske družbe kranjske. C. kr. kmetijska družba naznanja, da je naročila za svoje člane jari semenski ječmen, katerega upa dobiti. Vsak reflektant mora količino posetve primerno utemeljiti ter ječmena sploh ne dobi čez 50 kg. Vsa dosedaj prijavljena naročila so se črtala, novi naj se pa priglase pri gospodarskem uradu mestnega magistrata, kjer so na razpolago tozadevne tiskovine. Vsa naročila odpošlje mestni magistrat po zaključku skupno kmetijski družbi.
Poroka. Danes se poroči na Zgornji Polskavi g. dr. Avg. Reisman, odvetniški koncip. v Slov. Bistrici in delaven organizator okolice z gdč. Angelo Sabatijevo, učiteljico na Spod. Polskavi.
Sekcljski svetnik Mikesch v cesarski kabinetni pisarni si je vsied nervoznosti prerezal vrat z britvijo.
Umrli so: V Trstu kapitan Anton Luciolli, vpok. generalni agent Loyda; v Smasti pri Kobaridu Frančiška Ivančič; v Vidmu Joško Jančar; v Planini Jožef Marc; pri Sv. Lovrencu Jani Doll-schagg; v Pijavi gorici Josip Jamnik; v Škofji Loki Gašper Kern; v Železnikih Jožef Luznar; v Volčji vasi Mici Primožič; v Ljubljani Frančiška Pretnar.
Španska hripa v Trstu. Mestni magistrat in tržaško namestništvo sta ukrenila že celo vrsto odredb, da se zabrani nadalnje širjenje španske epidemije in da se zagotovi redna zdravniška služba. Predvsem si je prizadevala občina pomnožiti zdravniško osobje. Četudi ni bilo mogoče z ozirom na vojaško sanitetno službo oprostiti več vojaških zdravnikov, je vendar dovolila vojaška oblast, da prevzamejo vojaški zdravniki tudi zdravniško oskrbo civilnih oseb. Pomorski okrajni poveljnik je dal na razpolago vodstvu Splošne bolnišnice 12 konj za transportne namene in da se omogoči hitrejša zdravniška pomožna služba. Namestništvo je v to svrhb odstopilo dva avtomobila.
Prijatelj transmisijskih jermenov. Orožniki so zaprli v Sp. Dravogradu čevljarja Florijana Wraunig, ker je bil osumljen tatvine transmisijskih jermenov. Pravijo, da je bil v zvezi s specijalisti od drugod.
Napad na Pulj iz zraka. Laško letalo je vrglo 23. t. m. 300 kg bomb na arzenal v Pulju. Dvoje sovražnih letai in en priklenjeni balon je bilo med bojem sestreljenih. Tretji aparat, zadet od naših obrambnih baterij, je goreč padel na zemljo.
Liudska prosveta.
XV. umetniška razstava v Jakopičevem paviljonu ob Lattermannovem drevoredu, ki je bila nedavno otvorjena, obsega skupno 105 del. V oceno posameznih umotvorov se ne moremo spuščati, ker nam je „papirnata“ centrala premalo naklonjena; sicer pa se menda vse centrale odlikujejo v tem, da ob njih usta lovitvi izgine blago. Om jiti se moramo vsied tega pač le na odličnejše umotvore. V prvi vrsti pride v poštev Vavpotič, ki je s portretom ge. dr. B. (št. 77) dokumentiral višek potretne umetnosti. Tudi ostala njegova dela — zlasti portretna — so umetniku v čast. — V Jakopičevi sliki „Zeleni pajčolan“ (št. 11) se „sluti“ tudi risba, v ubranosti tonov pa zasluži vse priznanje. — Jama ima razstavljenih 5 že znanih umotvorov, izmed katerih je najučinkovitejša št. 12. — Kambič ni individualen, a njegov „Ciganski troiistek“ (št. 17) je našel takoj —• kupca. — Klemenčič, ustvaritelj Žalostne matere božje, „Slovenska madona“ imenovane in trgovec z umetninami na debelo in drobno je
zastopan s tremi interijeri-:—. — Sternenov
„Model“ (št. 52) je virtuozno delo, ki zanima zlasti mlajše gospode. — Šantel je to pot neznaten. — Škofov „Slap“ ni slab, a tudi ostale tri slike je pohvalno omeniti. — Krizman (Hrvat) je razstavil 25 svojih del. V risbah, zlasti v izje-deninah v baker (eauforle), je izboren, manj nam ugaja njegov kolorit. — Dolinar edini zastopa naše kiparje, a poleg njegovih umotvorov lahko pogrešamo druge. V „Gubčevi“ glavi je izražena vsa bol in resignacija naroda-trpina — šestnajstega stoletja. — „Kurentarji“ absistirajo. Vse svoje duševne sile posvečajo kulturi „Kurenta“. — Razstava je prav dobro obiskovana in tudi mi priporočamo obisk.
Širom sveta.
Potres v Punami. Potres v Guatemali je zahteval 150 smrtnih žrtev in je napravil veliko stvarne škode.
Narodni mecen. Kot poroča „Glos Narodu“ je daroval poslanec baron pl. Götz pol milijona kron za poljski državni sklad.
Velika železniška tatvina. Pri nekem, v Prago dospelem železniškem transportu je bilo ukradeno sledeče blago: zaklana perutnina, vino, jajca, nogavice, rokavice, muzikalni instrumenti, konjak, likerji, tkanine, svileno blago, jabolka, bonboni, rž, grozdje, krompir, tobak, obleke, fo-tografični aparati in slivovka. Vrednost ukradenega blaga znaša nad 24.000 K.
Preložitev praške nemške univerze. Profesorski kolegij visokih šol se je posvetoval o bodočnosti nemške univerze, katero nameravajo preložiti v nemško ozemlje.
Evropska statistika knjig leta 1849. Na 100 prebivalcev je prišlo knjig na Danskem 412, na Bavarskem 339, na Pruskem 200, v Avstriji 167, na Francoskem 129, v Angliji 53, t. j. knjig zbranih v knjižnicah. V onem času je bila knjižnica britskega muzeja četrta največja evropska knjižnica.	v
97.350 kron je Izvabil knjigovodja Anton Koula iz Prage trgovcu Ignacu Leinerju v Ustju nad Labo pod pretvezo, da mu bo preskrbel 25 metrskih stotov krompirja in 6 stotov drugega blaga. Ker pa trgovec blaga ni sprejel, je goljufa ovadil, ki so ga zaprli. Pri njem so našli še 30337 K in mu jih konfiscirali.