Ste v. 310
TRST, v sredo 8. novembra 1911
TeCaj XXXVI
IZHAJA VSAK DAN
tsdf ob nfldeljab In praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. Posamične štev. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih tobakarnah v Trstu in okolici. Gorici, Kranju, Št. Petni, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Dornbergu itd. Zastarele Stev. po 5 nvč. (10 stot.) 0«LA8! 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm. osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po »O st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, v.saka aadaljna vrsta k 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave »Edinostiu. — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Plačljivo in topljivo v Trstu.
£PINQST
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
„V edinosti je moč!"
NAROČNINA ZNAŠA
za celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece OK;m nm-
roČbe brez doposlane iiaročnine, se nprava ne oz' a. VaroonlDa na nedeljsko izdanje „EDINOSTI ' stase: u eelo leta Kron SCO, za pol leta Kron 2 OO.
Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko-vana pisma se ne •prejemajo in rokopisi se n« vračajo.
Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista.
UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Galatti 20 (Naredni doa). Izdajatelj in odgovomiurednikŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost", - Natisnila T:skarna „EU-nost", vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trsta, ulica
Giorgio Galatti štev. 20. Poitno-hranSIniinl račun Stev. 841-652. TELFFOn l\ 11-57
DRŽAVNI ZBOR
(Izvirno telefonično poročilo.)
DUNAJ 7. V parlamentu je bil današnji dan dan dela. Zbornica je imela plenarno sejo, a dopoldne in popoldne so se vršile seje nekaterih važnih odsekov. Posebno važne so bile razprave v odseku za drž. uslužbence.
Med došlimi dopisi je bilo tudi poročilo dragfnjskega odseka o uvozu mesa in znižanju sladkornih cen.
Vlada je predložila danes razne vladne predloge, med njimi predlogo o preuredbi zadružništva, zakon o ustanovitvi splošnega zadružnega kreditnega zavoda.
Čas hiti in nujno delo pritiska od vseh stjani. Pred Božičem mora biti rešeno dravinjsko vprašanje, uradniške predloge in proračunski provizorij. Pospešiti se namerava delo kol.kor le mogoče, stranke so se sporazumele, da se kolikor hitro mogoče konča prvo branje proračuna in da preide zbornica k draginjski razpravi. Tako bi bil v četrtek izročen proračunski provizorij proračunskemu odseku.
Zbornica je danes živahno razpravljala o programnem govoru ministerskega predsednika.
V	imenu Čehov je ostro kritiziral novo vlado posl. Massaryk in obžaloval, da novo ministerstvo ni v dobiček Slovanom, a prav tako tudi državi kot taki ne, ker se s to novo vlado nikakor ne zboljŠa naša gospodarska in kulturna politika, ki nas tira v pogubo.
V	imenu nemškega „Nationalverbanda" je izjavil posl. G r o s s za politično potrebo, da se pritegnejo Čehi k večini in da je sprava nujno potrebna vsaj glede najpotrebnejših točk. Izjavil je, da bo nemški „Natio-naiverband" podpiral novo vlado v njenem delu za vzpostavitev zbornične delazmož-nosti, da pa zahteva od vlade, da respektira nemško posestno stanje, in da bo energično zavračal morebitne napade na svobodo šole, kakor tudi vsa stremljenja za prevrat družabnega reda.
Posebno ostro je g D/oril voditelj nemških soc.-dem. dr. A d 1 e r, ki je poudarjal, da pomenja ustava nove vlade pomaknitev na klerikalno stran, in jt izrekel vladi naj-ostrejše nezaupanje.
Ko je Še posl. W robe k (polj.) govoril o razmerah malega kmeta v Galiciji, se je razprava prekinila in nadaljevala debata o nujnem predlogu posl. Habermanna.
H koncu seje je posl. B i a n k i n i v i-nenu dalmatinskih poslancev zahteval od predsednika, da naj pozove vlado, da nemudoma predloži parlamentu sklepe pred kratkim še vršeče skupne ministerske konference v zadevi bosanskih in dalmatinskih železnic.
Na koncu seje so podali Čehi ostro interpelacijo na ministerskega predsednika v zadevi znanih pogojev justičnega ministra Hochenburgerja. In erpelanti vprašajo, ali hoče ministerski predsednik pojasniti protislovja med njegovo lastno izjavo in časniš-kimi vestmi, specielno pa avtoritativno izjavo v „Neue Freie Presse", in ne splošno, temveč podrobno, določno in vsak dvom izključujoče zbornici vse te objave,
PODLISTEK.
ter ali je resnično, da je želel dr. pl. Ho-chenburger sam, da dokaže, da ni prilep-ljenec, obelodanjenje pogojev za svoj vstop v kabinet, četudi ne s podrobnostmi.
Seja je bila sicer mirna, le med govorom posl. dr. Adlerja je prišlo do ostrih medklicov z nemškonacionalne in socialno-demokratične strani.
Železničarsko vprašanje.
(Izvirno.)
DUNAJ 7. Odsek za državne uslužbence je imel danes svojo sejo. V tej seji je podal poslanec H e i n e, poročevaiec podod-seka za železničarje, poročilo o sklepih pododseka.
Poslanec H e i n e je predlagal:
1.	Dovoli naj se 38 milijonov kron za zvišanje prejemkov železniških uslužbencev.
2.	To zboljšanje naj ima vzratno veljavo od 1. oktobra 1911.
O teh predlogih se je razvila živahna debata. Poslanec Z e n k e r je izrazil željo, da naj bi se vlada čim prej izjavila o teh predlogih, ter smatra svoto 38 milijonov za sprejemljivo.
Poslanec Angermann (Poljak) je zadovoljen s svoto, je pa mnenja, da bi obsežna stanovanjskooskrbna akcija zalegla več kakor pa zvišanje stanarine.
Nato je govoril finančni minister.
Izjavil je, da je izvedba pododsekovih predlogov nemogoča Iz financlelnlh ozlrov. Predlogi, ki jih je stavil pododsek v zadevi železničarjev da zahtevajo 24 milijonov več, kakor pa je predlagala vlada in da popolnoma prekoračajo okvir financielne možnosti, in da spravljajo v nevarnost tudi vse ostale akcije za državne uradnike. Vlada bi živo želela, priti do ugodnega rezultata za vse strani, toda po predloženi podlagi pa da je tak rezultat nemogoče doseči. — Prosi odsek, da naj to vprašanje privede v tak tir, da bi bil vsestransko zaže-Ijeni rezultat olajšan in omogočen.
Posl. B u r i v a 1 se je ostro obračal proti izvajanjem finančnega ministra. Njegovo stališče je nerazumljivo. Posebno ostro je kritiziral oni del govora finančnega ministra, ko je ta rekel, da se vlada, ki uraduje šele par dni, ni še mogla pečati z železničarskim vprašanjem. To je le fraza in to tembolj, ko je vendar že ministerski predsednik grof Stiirgkh v svojem nastopnem govoru precej jasno preciziral stališče nove vlade napram uradniškemu vprašanju, stališče, ki se znatno razlikuje od stališča, ki ga je svoj čas zavzemal prejšnji ministerski predsednik baron Gautsch. In to je znamenje, da se je nova vlada tudi že pečala z železniškim vprašanjem.
V nadaljnem je posl. Buri val kritiziral vladno predlogo, kolikor zadene železničarje. Po tej predlogi bi se prejemki železničarjev zvišali tako-le: uradnikom za K 230-—, poduradnikom za K 76 —, služabnikom za K 54-— in delavcem za K 52'— na leto. To so zneski, ki ne pzmenjajo ni-kakega zboljšanja.
Pododsek za železničarje si je bil na jasnem, da se je pri stvari treba ozirati na
Jug.
Hlaterl&en
lomu. Spisal Prokop Oliocholoošek Poslovenil H. V
„Tiho, tiho !" je namignil kraljevič z obema rokama, „ne bodite kakor otroci, ki že v naprej izdajajo svoje namene.4*
„Ti premeteno skrivaš svoj namen," je prišlo Iliji poluglasno iz ust.
„Premeten in zvit je župan BelajskJ, radi tega rabimo ravno tako opreznost kakor hrabrost," je govoril dalje Tomašević, in je vsled njegovega karanja nastala skoro grobna tišina med vrstami, „in čas je že, da se napotimo k dejanju,"
Vzravnal se je, in je počasi, z zvočnim, poveljniškim glasom, da se je takoj poznalo, da to ni prvič, ko veleva vojščakom, nadaljeval : „Ogenj pogasite do zadnjega ogljička; vojščaki iz Modruše, potem oni Iz Travnika in Ključa naj se pomaknejo s tihim, lisičjim korakom do roba tabora pod Belajsko skalo, ostali narod naj čaka tukaj na prostoru, dokler mu ne naznačimo prostora, katerega jaz z vojvodo, svojim stricem, pregledam še enkrat! Ti Ilija,*4 se je obrnil k temu, „poznaš častni prostor kraljevske straže !"
Ne da bi odgovoril, se je obrnil Ilija južno od tabora in njemu so sledili ostali perjaniki. Vse se je vršilo po ukazu kraljeviča v največji tišini, ognji so se pogasili, in bila je tema, da ni bilo videti pedenj pred-se; korakali pa so vendar s sigurnim korakom določeni vojščaki skozi mešanico šotorov na naznačene prostore pod gradom Belajom; Ilija je s svojimi perjaniki že davno zginil v gluhi temi.
II.
Tamkaj proti severu na robu tabora še dogoreva ogenj; v naglici, s katero so na ukaz kraljeviča hiteli v boj, so pozabili ga pogasiti, in pri njegovem svitu je videti dva jezdeca, kako jahata iz tabora v dim. Pri ognju sta se vstavila; bila sta Tomašević s svojim stricem Radićem, jahala sta sama, niti en služabnik ju ni spremljal.
„Ta slabotni plamen bi mogel biti našim izdajico," je pripomnil Tomašević.
„Meniš, da daleč prodira njegov svit ?" je Radjć prikrčil rameni.
„Če tudi ne daleč," je rekel Tomašević, „nekdo bi vendar mogel opaziti, da je naša smer druga, nego pregledavanje tabora, in striče, bolje je bolje."
„Ti si jako previden, toda prav imaš," je pritrdil Radić; in ker ni bil človek, ki bi ljubil mnogo besed, je skočil s konja in je z nogo poteptal tleče oglje, da so odska-
državne finance in je le vsled tega reduciral svoj predldg na oni minimum 38 milijonov, ki pa je tudi najskrajnejši, ako naj se železničarjem sploh hoče pomagati.
Po pododsekovem predlogu bi se prejemki železničarjev zvišali sledeče: uradnikom za K 300*—, poduradnikom in služabnikom za K 170—, delavstvu pa za K 160'— na leto. Od teh zahtev ne odstopi niti za vinar. (Odobravanje!)
Posl. B u r i v a I je nato polemiziral s finančnim ministrom, ki je povdarjal, da vlada še ni imela prilike, da bi študirala finančni efekt, ki bi ga imelo tako zvišanje železničarskih prejemkov. Opozarjal je na dejstvo, da železničarske zahteve datirajo že od leta 1905 sem, da je imela vlada celih 6 let časa za studiranje. Tedanji železniški minister dr. Derschatta je že tedaj izjavil, da vlada pripravlja veliko akcijo, da se zakonito urede pogodbene in delavne razmere železniškega uslužbenstva. Toda to se do-sedaj še ni zgodilo.
Zato je tudi jalov izgovor, da vlada ni imela časa za študiranje tega vprašanja, kakor je tudi nekorektna trditev finančnega ministra, da bi znatno zboljšanje železničarskih prejemkov spravilo v nevarnost zboljšanje položaja ostalih državnih uslužbencev. Tako zamešavanje dveh nasprotujočih si stvari je treba zavrniti kar najostrejše.
Nato je železniški minister dr. F o r s t-n e r skušal ublažiti izvajanja finančnega ministra. Priznaval je težavni položaj železničarjev ter izrekel upanje, da se bo dal njihov položaj zboljšati in se jim bo dalo ustreči brez boja, ki bi bil škodljiv na vse strani.
Odsek naj pusti vladi še par dni časa, in vlada se bo resno potrudila, da ugodi železničarskim željam, kolikor le dopuščajo državna sredstva.
Nato je govorilo še več poslancev, med njimi posl. M a r e k, ki so se vsi izjavili v smislu izvajanj posl. B u r i v a I a, nakar se je prekinila dopoldanska seja.
Popoldne se je takoj po končani plenarni zbornični seji zopet sešel odsek in nadaljeval debato. Oglasilo se je veliko govornikov, ki so se vsi strinjali z izvajanji referentovimi in Buflvalovimi ter mestoma ostro obsojali izvajanja finančnega ministra dr. Mayerja. Med drugimi so govorili posl. Tomaschek, Schmekal, Gostinčar in zopet Bufival.
Končno se je soglasno sklenilo, vzeti po posl. Heinerju podani pododsekov referet za podlago specialne debate, ki se vrši v prihodnji odsekovi seji, v petek, dne 10. t. m. ob 9. dopoldne.
*
* *
Naš poročevalec je imel priliko danes popoldne govoriti s posl. Burivalom, ki je o vtisu današnje odsekov e seje izjavil sledeče :
Izjava finančnega ministra je napravila nemil oduren vtis. Čutil je to tudi železniški minister dr. Forstner, ki je očividno skušal ublažiti vtis govora svojega kolege. Dvoje pa je jasno:
1.	da kaže vlada resno voljo urediti železničarske razmere, in
2.	da je stališče nove vlade napram železničarskim zahtevam znatno ugodnejše od stališča bivše Gautscheve vlade. Dober vtis napravlja zlasti to, da je nova vlada
kovaJe iskre na daleč. „Tako!" je govoril pri tem, „Če naju kdo zagleda, poreče, kako da sva previdna, ker popravljava napake drugih."
Umolknil je in ko se je ozrl na Toma-ševića, je bruhnil v pritajen smeh rekši: „Kako si to dobro uvel, da si odstranil vse priče, in še pri tem pridobiš slavo za naju obadva, da lahko od nje živiva vse svoje življenje; resnično nisem verjel do sedaj, da se da ljudstvo tako lahko goljufati," je pristavil z zaničevanjem.
„Bojim se vojvoda, da vendar le ne vsakdo," je odgovoril Tomašević.
Tomašević je presenečeno vprl vanj svoj pogled, in je nogo, vzdignjeno nad i zadnjim slabotno tlečim oglom, spustil polčasi na tla.
„Kaj praviš?" je vprašal, vprŠi roke v i bok, „ti misliš torej, da nam je bil vendar-le kdo na sledi?"
„Da, gotovo vem to, striče," je pritrdil Tomašević, „če bi bil ves narod zavel s prave poti, enega vendar-le nisem."
„In ta je ?"
„Veš, da se izmed vseh perjanikov le na enega nisem naslonil; že moje matere ni ljubil, mene pa sovraži; povsod ml je stal na potu, tudi danes, ko sem šel v Šotor k očetu —" stresel se je pri tej besedi. „Ha, k očetu" — je šepetal z grozo.
(Pride še.)
uvidela, da so represalije le udarec v vodo, I da le Še povečujejo razburjenje, ne pa da bi j ga ublažile, In da to nikakor ne koristi avtoriteti vlade.
Če vlada resno hoče pomiriti železni-čarstvo, naj mu skoraj in kolikor mogoče hitro zboljša njegove prejemke v izdatni meri. Po vladi v to namenjenih 14 milijonov nikakor ne zadostuje, poleg tega pa je tudi nujno potrebno, da vlada trdno obljubi, da reši vsa ostala železničarska vprašanja v doglednem času. Le tedaj bo železničarstvo zadovoljno in le tako bo izginilo strašilo pasivne resistence.
Popoldne se je med člani odseka za državne uslužbence kolportirala vest, da je vlada pripravljena za železničarje namenjeno svoto 14 milijonov zvišati na 22 do 25 milijonov.
I
, Koalicija" in železničarsko vprašanje.
(Izvirno.)
DUNAJ 7. Danes zvečer se je o žclez-ničarskem vprašanju posvetovala konferenca železničarske „Koalicije". Slovenci se te konference niso udeležili in so bili zastopani po čeških kolegih. Z ozirom na to, da parlament še ni izrekel končne besede o stvari, niso tudi zastopniki železničarjev sklenili ničesar. Posvetovanje se je preneslo na poznejši čas.
Politični položaj.
(Izvirno.)
DUNAJ 7. Ministrski predsednik grof Stiirgkh je danes nadaljeval konference s posameznimi strankami. — Povabil je k sebi Poljake, krščanske scdalce In Jugoslovane.
V imenu „Hrvatsko-slovenskega kluba" 'je konferiral z ministrskim predsednikom posl. dr. Šusteršič nad eno uro in bo poročal jutri v plenarni klubovi seji o tem pogovoru. V krogih „Hrvat3ko-sIovenskega kluba", se povdarja, da današnja konferenca ni mogla razgnati globoke nejevolje, ki vlada v klubu proti vladi, kar mora imeti v najbližjem času najdalekosežnejše posledice. I Sploh je treba smatrati to izjavo, ki je za-: držana tudi v komunikeju, kot napoved, da „Hivatsko-slovenski klub" stopi proti vladi v ostro opozicijo.
Krščanski socialci so izdali komunike o konferenci z ministerskim predsednikom, v katerem se povdarja, da klub jemlje na znanje dobre namene vlade, da si pa v ostalem pridržuje politiko proste roke.
Parlamentarna komisija češkega enotnega kluba je imela sejo, v kateri se je razpravljalo o položaju. Mladočehi in agrarci kažejo sicer veliko nezadovoljnost, a vendar so mnenja, da bi bilo treba izrabiti situacijo ter podpirati stremljenje po ustanovitvi parlamentarne večine, dočim so pa radikalci in neodvisna skupina za ostro opozicijo in politiko proste roke._
Poljaki in uradniško vprašanje.
(Izvirno.)
DUNAJ 7. V poljskem klubu se je danes razvila živahna debata o uradniškem vprašanju. Govorilo je več govornikov in splošno se je povdarjalo, da je reformi uradniškega gospodarskega položaja nujno potrebno, da pa to, kar namerava ukreniti vlada, ne zadostuje za uradničke potrebe.
Urediti je treba prt d vsem stanovanjske in pa uradniške aprovizacijske razmere. Posl. Steinhaus je sprožil akcijo, da naj se za 1. 1911. provizorično zboljša položaj uradniŠtva s pomočjo primerne draginjske akcije, za prihodnje pa je treba obsežne akcije za splošno reformo uradniškega gospodarskega položaja.
Premestitev vojaštva.
i DUNAJ 7. (Izv.) Prihodnjo spomlad v 1 mesecu marcu, se izvrše obsežne premestitve j vojaštva, pri čemur je opažati očividno stremljenje, da se ojačajo južne garnizije in to zlasti ob italijanski meji in v Bosni. — Dva oddelka strojnih pušk 36. polka in Ipešpolk št. 19. pride z Dunaja v Tolmin in Sežano; štab, trije batalijoni in 1 oddelek strojnih pušk 32. pešpolka z Dunaja v Trst; oddelki 47. pešpolka iz Kormina v Kojsko in Biljano; pešpolk št. 97., se premesti iz Trsta v Belovar in Karlovac na Hrvatskem ; 20. lovski batalijon pride iz Tolmina in Sv. Lucije v Kormin; gorska baterija št. 3. gorskega topniškega polka št. 3. pride iz Beljaka v Tolmin; 5. stotnija 12. pionirskega batalijona iz Gyula-Fehervar v Pulo.
Škofijske konference na Dunaju.
DUNAJ 7. Listi poročajo: Danes ob 9. uri predpoludne so se sestali tukaj zbrani škofje na škofijsko konferenco, ki utegne
Srrar II.
>EunsOST\ št. 310
V fran, 8 novembra 191
Jrajati teden dni. Razun kneza nadškcfa dr. Nagla in dragih so aošli knezonadškof goriški dr. Frančišek Sedej, knezoškof ljubljanski dr. Jeglič, knezoškof graški dr. Schu-ster, nadalje škof tržaški dr. Karlin in škof celovški dr. Kaltner.
Nemško-francoska pogodba glede Maroka.
PARIZ 7. „ Ag. Havas" poroča : Maroški sultan je sporočil, da privoljuje v francosko nemško pogodbo.
Vihar.
KlEL 6. Z zapadne obale pokrajine Šiesvik-Holstein prihajajo poročila o velikih Škodah, ki jih je provzročil vihar. — Iz Brcdstadta javljajo, da je valovje tamkaj odneslo dva kilometra dolgi nasip v visokosti 2—3 metre.
WESTERLAND 6. Silen vihar in močna plima sta v minolinoči razdejala zdraviliško hišo, vse nasade ob obali elektrarno in telefonsko zvezo s kopnem.
Revolucija na Kitajskem.
LONDON 7. „Reuterjev biro javlja iz Pekinga pod današnjim ob 2. uri zjutraj: Princa Tsai-ksena, brata regenta, že tri dni ni bilo videti. Dozdeva se, da je pobegnil, To poročilo je utegnilo biti povod za govorico, razširjeno v Šanghaju, da je Peking padel in dvor bežal. „ Kakor se govori, je bilo iz Hong'ionga vŠangaj odposlanih 250 angleških vojakov, 200 ruskih vojakov odide v Tientsin. _
Dunaj 7. Danes je bila v navzočnosti ministrov za uk in bogačatje in javnih del, namestnika in drugih ličnosti otvor-jena razstava za avstrijsko umetniško obrt.
Budimpešta 7. Najviše sodišče je razveljavilo sodbo Bekeš-Gyulaškega sodnega dvora, s katero sta bila oproščena brata Andrej in Gabriel Csilinsky, ki sta bila obtožena, da sta umorila poslanca Achima, Najviše sodišče je zaukazalo novo postopanje.
Dunaj 7. Skupni stroški mestne občine dunajske za leto 1912 znašajo 232 milijonov kron, 12 milijonov kron več nego lani.
London 7. Glasom Lloydsu došle brezžične brzojavke s holandskega parnika „Grotlu*" iz Bolteada se je v minoli noči v kanalu La Manche potopil grški parnik „Lord Byron", ki je bil iz Teodozije namenjen v Antverpen. Od posadke je utonilo 22 mož. — Tri može je rešil parnik wGrotius".
Reka 6. Včeraj je s parnikom „Tisza" dospelo semkaj iz Marsilje 264 Turkov (med temi 140 žensk). Med njimi se nahajata dva generala, tripolitanski podguverner in več drugih uglednih oseb.
italijansko - turška vojna.
Italijanska grozodejstva v Tripolisu.
Obupni položaj italijanskih čet.
Poseben dopisnik berolinskega „Lokal-anzeigerja" javlja iz Malte: Italijansko vrhovno poveljstvo v Tripolisu zatrjuje napram očitanjem, da se je del italijanskih čet dalo zavesti do nečlovečnosti, da se je to zgodilo Še le potem, ko so domačini pohabili več italijanskih vojakov. Resničnosti teh trditev pa prigovarjajo očividci, ki zatrjujejo, da se je dostikrat streljalo Ijjdi kar v kupih. Italijani so lovili Arabce in smrtne obsodbe so izrekali in izvrševali kar navadni vojaki. General Caneva razpolaga sedaj z devetimi polki pehote. Sodi se, da bodo zadoščali za odrambo mesta, vendar pa še obstoja možnost, da se Italijane potisne v morje, ker jih 2000 jezdecev iz puščave s štirimi topovi s stalnimi napadi polagoma, a stalno potiskajo nazaj.
Italijanske izgube znašajo do minulega četrtka 1600 mrtvih, 30 ujetih, 50 se jih pogreša. Na koleri je umrlo v sredo 20, v četrtek 31 oseb. Epidemija se tudi med prebivalstvom zelo hitro razširja. Cele ulice so okužene.
Isti list javlja dalje: Italijansko levo krilo se je med bojem minule sobote umaknilo za dva do tri kilometre. Italijani so se v raznih oddelkih zavarovali za okopi. V zidove hiš in vrtnih zidov se je napravilo luknje za streljanje. Tudi terase streh so bile utrjene. Na fortu Hemi plapola že en teden turška zastava. Vsa prizadevanja Italijanov za zopetno pridobitev istega so zaman. Turki vznemirjajo Italijane neprestano. Italijanske Čete so neizrečeno utrujene. Že teden dni niso prišle iz obleke ter nimajo nobene noči miru. Oskrbovanje je pomanjkljivo, ker se nihče ne spozna skozi zmešnjavo oaz. Vojaki pravijo sami, da jim ni možno držati se na nogah. Tu ne gre za vprašanje, če pridejo Italijani naprej, ampak gre za to, če ne bodo popolnoma pregnani. Izgube morajo bili zelo velike, ker so vse tu zgrajene bolnišnice prenapolnjene. Sanitetna služba ne zadošča več.
Velik italijanski poraz.
CARIGRAD 7. Italijani so baje doživeli pri Benghasl velik poraz. Arabci so jih napadli od dveh strani, ubili 150 Italijanov, ter uplenili 400 pušk in 2 topa. Radi močnega viharja Iadlje niso mogle poseči vmes in tudi ne sprejeti na krov bežečih čet. Poskus Italijanov, da bi izkrcali čete pri Suvari, je ponesrečil. Italijani so pri tem imeli velike izgube.
Novi boji pri Tripolisu.
CARIGRAD 6. Polkovnik Nešad javlja iz Tripolisa dne 4. t. m.: Včeraj proti štirim popoludne smo začeli naskok na mesto, ki je bil morilen in ki je izpal neugodno za Italijane. Izgubili so preko petsto mrtvih in 150 ranjenih. VeČina njih je bilo zadetih od mečev in sulic Arabcev. Videli smo tudi, da se je odneslo več častnikov mrtvih in ranjenih. Ker so nas Štiri vojne ladije, ki niso zapustile pristanišča, bombardirale, smo se umaknili. Municija in živila, ki smo jih dobili v vojašnicah, so nam izvrstno služila. Tudi Turki so imeli precejšnje zgube. V posesti vseh pozicij ponovimo napad.
Italijani so prinesli v Tripolis kolero in lakoto.
PARIZ 6. „Ag. Havas" poroča iz Malte: Poročita iz Tripolisa pravijo, da so se zdravstvene razmere tamkaj poslabšale. Včeraj so našli na ulicah okolu 50 trupel domačinov, ki so umrli za kolero ali za lakoto. — Iz palmovih gajev, ki so še vedno napolnjeni z mrliči, prihaja smrad do mesta.
Italija ne potrebuje posojila.
RIM 7. „Agenzia Štefani" javlja: Neki list je objavil neko, baje mu iz inozemstva došlo vest, da misli Italija najeti posojilo zbog vojne. Ta vest je popolnoma kriva. Redni dohodki državnega zaklada zadoščajo za pokrivanje vojnih troškov, tudi ko bi vojna trajala eno leto. (Bahati se in lagati pa znajo ti Italijani! Ur.) Medparlamentarna zveza za posredovanje za mir.
LONDON 7. Medparlamentariška zveza je danes po posebnem odposlanstvu mi-nisterskemu predsedniku Asqvithu, ki se je nahajal v družbi ministra zunanjih stvari Greya, izročila resolucijo, v kateri priporoča, naj Anglija v zvezi z drugimi velelastmi ponudi posredovanje za mir med Italijo in Turčijo. Oba ministra sta rekla, da bode Anglija prvo priliko, ki se ponudi, porabila v korist miru.
PARIZ 1. „Ag. Havas* poroča iz Malte: Ameriški križar „Chester" je sinoči na nujno povelje odplul v Tripolis.
Javen shod
političnega društva „Edinost".
(Dalje.)
Nemci so očitali Čehom separatizem, da niso internacionalni, a Čehi so jim odgovarjali, da so internacionalni, da hočejo sodelovati pri vsakem mezdnem gibanju, toda če nočejo biti sužnji kapitala, tudi nočejo biti hlapci nemških sodrugov, ki so internacionalni na jeziku, v resnici pa nacionalni, kakor nemški nacionalci sami.
Prišlo je do ločitve strokovnih organizacij in Čehi so ustanovili centralo v Pragi. Toda ni še ostalo pri tem.
Do letos so bili socialni demokrati vsaj edini v političnem oziru, a letos je prišlo do ločitve tudi na političnem polju. Prišlo je namreč v parlamentu do glasovanja o predlogu češkega agrarca Staneka o čeških manjšinskih šolah, in tu se je pokazala in-ternacijonala v pravi luči: slovanski socialni demokratje so glasovali vsi za predlog, nemški pa vsi proti. (Klici: fej!) To je dalo povod popolni ločitvi Čehov od Nemcev, in češki socialni demokrati so si ustanovili svojo lastno češkoslovansko socialnodemo-kratično stranko, in prišlo je tako daleč, da so češki socialni demokrati postavili pri volitvah svoje kandidate proti nemškim socialnim demokratom.
V Trstu so socialni demokrati vedno poudarjali, da je vseeno, ali je kandidat Lah ali Slovenec, samo da je socialni demokrat, tam gori pa so prišli do prepričanja, da to ni vseeno. Saj se je zgodilo, da je v Mostah, po volilni reformi v nemškem volilnem okraju, prišel v ožjo volitev z nemškim na-cionalcem češki socialni demokrat, ne pa nemški.
To je pač dokaz, da je pred vsem treba rešiti narodnostno vprašanje, da se mora prej zagotoviti vsakemu narodu njegova ekzistenca, potem šele pride drugo na vrsto. In dandanes uvidevajo tudi že nemški socialni demokrati, da so jo zavozili, ko so nacionalnim poslancem očitali narodni šovinizem.
Okolnost, da narodnostno vprašanje v Avstriji ni rešeno, je razlog, da ne deluje naš parlament Iz istega razloga ni deloval kurijski parlament, niti prvi ljudski parlament, niti sedanji. Dokler se ne reši narodnostno vprašanje, ne pomaga niti Beck niti Bienerth niti Gautscb, naj pride baron ali grof ali knez, parlament ne bo deloval; le tedaj, če se omogoči vsem narodom, da bodo pošteno živeli, potem šele je pričakovati vspešnega parlamentarnega dela! (Odobravanje !).
Glavna naloga parlamenta pač ni, da bi se le kričalo. To nI delo! Treba bi bilo nasprotno ustvariti zakone, ki bi reformirali celo naše pravno in socialno življenje, ki bi odpomogli bedi, revščini in draginji, ki bi uredili razmerje med delavcem in delodajalcem, treba bi bilo velikih reform, ki so tako nujno potrebne, saj je Avstrija za-( ostala na vseh poljih in pricaplja za drugimi državami komaj v 10, 20, 50 aH celo 100 letih.	1
In ni mogoče pomagati, Če se Še bolj	DOlTIclče VGSti.
obžaluje vse to. So pač v Avstriji faktorji,!	^ , „ ... . A „„„amUr* 10,n
ki bi mogli pomagati, ki pa nočejo nič ve-	Poroka. V ponedeljek 6 novembra 1910
deti o tem, in to zato ne, ker je boljše	se je v Trnovem v Ljubljani poročil gospod
zanje tako. Če bi morala vlada izvrševati	Vatroslav Hol z z gospodično Marjeto Po-
voljo parlamenta, če bi bila odvisna od	to č n i k o v o iz spoštovane rodbine Potoč-
parlamenta, potem bi ne vladala tako. Tako	nik-Kržišnik v Selcih na Gorenjskem. Poročil
pa se vlada pač požvižga na parlament, ako	ju je velečastiti župnik Ivan Vrhovnik, za
ji parlament ne parira, in potem stopi v	P"či pa sta jima bila gg Alojz Gonup vele-
veljavo § 14, ki znači absolutizem v naši	tržeč s Prošeka in Srečko Magolič shkar.
konstituciji	Mi našemu nekdanjemu „Samoskoku" Cesti-
Je pa'tudi to, da je pri nas v Avstriji	tamo na zopetni ustanovitvi domačega ognji-
narod, ki se čuti poklicanega, da vlada nad	šia, ob katerem naj nadaljuje v našem
vsemi drugimi, in to so Nemci, katerim pa	listu I. 1892. začete ,Spomine na znamenite
še prav radi pomagajo Lahi, in, žal, tudi	može slovenske-.
Poljaki niso dosti boljši. Nemci hočejo le j	Umrl je včeraj zjutraj ob 7. uri in pol
zatirati druge narode, priznati jim nočejo	g. Ernest H v a s t j a, star 24 let, usluzbe-
nikakih pravic, oni hočejo vladati, vsi drugi	nec v mestni bolnišnici pri sv. Mariji Mag-
pa naj bi imeli edino le dolžnost plačevati	daleni, sin našega starega rodoljuba gospoda
davke in dajati vojsko.
Drugi narodi so se naveličali te nemške nadvlade. Prej je to bilo mogoče, dokler narodi niso izpregledali, dokler n. pr. mi Jugoslovani nismo imeli razun par kapelanov nobenega učenega človeka, dokler smo bili sami kmetje. Danes, je to nemogoče, pa naj
Ivana Hvastje. Naše iskreno sožalje!
Iz sanitarnih ozirov, ker je bil umrli nameščen v oddelku za nalezljive bolezni, se še ni mogel natančnejše določiti pogreb, in objavimo čas pogreba v jutršnji številki. Pritožba proti upravi južne želez-j niče. Zopet se moram oglasiti s tožbami
u""-<jVa	J-	..v., Illtc. tupci 3C IUUIUHI	~	--------
Nemci še tako napenjajo vse svoje sile, naj proti južni železnici. Dan na dan čitamo jim gre vlada še tako na roko, in prav \ graje o postopanju uprave železnice. Na-
tako tudi drugi višji faktorji, ki vzdržujejo to nadvlado — naj si pustijo to reči tudi tam zunaj — danes je to nemogoče.
Vemo, da je parlament nekaj dobrega, vemo, da je konstitucija potrebna, da je potrebno, da so davkoplačevalci zastopani tam, kjer se odločuje o zakonih in davkih, in zato bomo tudi branili parlament; toda če bi pa naj bil parlament le sredstvo, da bi nas zatirali Še bolj, nego dosedaj, potem pa tudi ne bomo jokali, če gre ta parlament na kose. Ne pustimo se vladati od absolutistične vlade, ravno tako pa tudi ne od konstitucijonalne, ki podpira nadvlado gotovih narodnosti. Kako nas morejo potem poživljati, da naj rešimo parlament, menda zato, da bodo Nemci tudi še nadalje nad-vladovali druge narode, kakor oni hočejo! Mi smo za pravice parlamenta, toda tudi mi moramo odločevati, tudi mi moramo priti do svojih pravic.
Po sedanji konstelaciji pa je to nemogoče, kajti mi nismo poslanci slovenskega naroda, temveč le poslanci tega ali onega okraja, mi nimamo pravice nastopati kot zastopniki slovenskega naroda, temveč le kot zastopniki svojih volilcev. Zato je tudi nemogoče, da bi priborili kaj, posebno še, dokler je od naših nasprotnikov odvisno, ali dobimo kako šolo ali ne, k^ko službo ali ne, ko nam oni ne dajo tega, ker bi bilo to proti njihovim koristim. Lahi nam lahko odgovarjajo: ne damo vam, ker bi to bilo nam v škodo ; mi branimo svoj narod s tem, da zatiramo vašega!
In temu ni kriv takoimenovani sistem, način vladanja, državne uprave, ne; ta ostane pač tak, kakor je, dokler bomo imeli take zakone. Dokler bomo v naših narednih potrebah odvisni od naših narodnih nasprotnikov, dokler ne bomo sami toliko močni, da bomo sami odločevali o svojih potrebah, toliko časa ostane tako, kakor je sedaj.
Dokler ne pride do take ureditve razmer, da bodo narodi skrbeli vsak sam za-se, dokler ne pride do narodne avtonomije, se ne bodo izpremenile te razmere. Od parlamenta ne moremo pričakovati ničesar.
Sedaj imamo novo vlado, namesto barona je prišel grof, toda s tem ni nič pomagano in tudi ne bo, če pride knez. Tudi tu se vidi nemška naklada, saj so znani pogoji justičnega ministra Hochenburgerja, da se nihče ne sme vtikati v njegove stvari, da imenuje sodne uradnike, kakor sam hoče.
Nemci pač hočejo perpetuirati to stanje, da so oni zgoraj, mi pa spodaj. To je tudi razlog, da se ne moremo navduševati za novo vlado, da ostanemo proti njej v opoziciji. Smo za parlament, zahtevamo pa, da se vsakemu narodu v Avstriji omogoči poštena ekzistenca. Če bi bilo v ta namen potrebno, da vstopimo v vlado, bi storili to in bi jo podpirali, ker bi vedeli, da se vlada po naši volji. Dokler pa le plačujemo, a ne dobimo nič, se požvižgamo na tako vlado.
Boljša bodočnost se ne obeta. Ostanemo v boju, a ne obupujmo, če tudi pri-dajo še hujši časi; saj smo jih skusili že dosti, pa smo le ostali, se še celo pomnožili in napredovali, vkljub nasprotnim vladam in našim narodnim nasprotnikom, in to zlasti ml primorski Slovenci.
Da pa bo Šlo tudi tako dalje, je treba dela, kričanja je bilo itak že dovolj. Treba je utrditi še bolj sedanje pozicije in pridobiti si novih i na narodnem, šolskem, pa tudi političnem in gospodarskem polju. Zlasti gospodarsko se moramo okrepiti tako, da nam ne bo mogel škodovati niti laški niti nemški kapital. Z gospodarsko organizacijo moramo prepresti ves Trst in okolico in če bo trden naš gospodarski razvoj, naj pride potem, kdor hoče, naj bo ministerski predsednik ta ali oni, naj bo vlada, kakšna hoče, če smo gospodarsko, politično in na-cijonalno močni, in kar je glavno, tudi edini, potem je bodočnost naša! (Viharno odobravanje!)
(Konec jutri).
mesto pa, da bi se izvestni njeni organi izpametovali, postopajo dan za dnem drz-nejši.
Minule praznike smo se hoteli peljati v Nabrežino in čakali smo 10 minut pred odhodom vlaka pred blagajno. Čakali smo na listke, kakor lačen na kruh. Gospića pa se ni ozirala na to in je čisto neženirano konverzirala z zalim vojakom in elegantnim civilistom. Ko smo se naveličali tega „zaba-vanja", smo prosili gospico, da bi nam vendar izdala listke. Ali niti slišati nas ni hotela. Tedaj pa je tudi nas minola potrpežljivost in protestirali smo energično.
Sedaj pa je izjavila gospica cinično, da ne more izdati listkov, ker da je vlak... ž e odšel. — Kazali smo na uro. Trmoglavosti gospice ni bilo mogoče zmagati. In ko je sprevodnik klical svoj blaženi „Abfahrt", nam je povedala porogljivo še enkrat, da listkov ne dobimo! Ni nam pre-ostajalo druzega, nego da smo vstopili brez listka in plačali kazen.
To bi bila ena. Druga je pa, da so nas, vozeče se iz Nabrežine, natlačili v vozove kakor sardele v škatlje, tako, da smo morali stati. Protesti niso hasnili. „Ce se nočete peljati, ostanite tukaj!- —se je glasil odgovor. Človek plača in vendar nima pravice, da bi sedel.
Kaj naj rečem k vsemu temu? Ali naj se zaletim v vlak kakor Aškerčev bik ? Pregovor pravi sicer: „Der Kliigere gibt nach !w, toda nikjer ni zapisano, razun v koranu, da se mora človek brezpogojno udati v svojo usodo! In ali naj nemško „Nachzahlung", ki ml jo moli sprevodnik in ki ima na robu zapisano „Deutsch" (kar izrecno pravi, da so tudi slovenske tiskovine v zalogi), raztržem ali zavrnem ? — Vedno protestiramo in nikdar ne dosežemo nič.
Tako brezobzirno postopanje železniške uprave mora ogorčati vsakogar! In vse to na toliko pritožeb. — Kje je zlo, ki ovira pravično rešitev?	—X-
Dne 7. decembra 1911 se bo vršil v Trstu I. velik dobrodelen koncert na korist našemu „Dijaškemu podpornemu društvu", za katerega se že marljivo vrše vse priprave. Odlična imena na glasbenem polju poznanih oseb nam pričajo, da bo ta koncert jedna najlepših prireditev letošnjega leta. Vse podrobnosti slede v kratkem.
Slovenskim krčmarjem v Trstu. — Zopet dokaz, kaj rodi naša nesloga. Tovarnarji pokalic in sodavice so nam zvišali cene svojih izdelkov na tak način, da smo prisiljeni razpredajati brez vsake koristi. To je manever tovarnarjev, ki hočejo zadati hud udarec nam slovanskim gostilničarjem, kajti onim, ki dišijo po Kalabriji, dajajo procente in postrežbo, tako, da so le malo ali nič oškodovani. Nam Slovanom pa ne dajajo nič in ob najhuji vročini, ko je čas za razprodajo pokalic in sodavic, nas puščajo na cedilu. Primerilo se je večkrat, da sem bil v soboto, nedeljo in ponedeljek brez ene same pokalice, Četudi je med tem časom, voz, obložen s pokalicami, po parkrat drdral mimo moje gostilne. Slične pritožbe sem slišal tudi od več druzih. In kaj to pomenja, bo umel vsak slovenski krčmar.
Tovariši ! Laški tovarnarji so se združili v kartel, da nam diktirajo cene svojih izdelkov, da se poljubno norčujejo iz nas in naše zadruge. — Oni imajo svoj kartel, a mi imamo svojo dobro vspevajočo zadrugo. Torej bi jim lahko odgovorili, kakor ni odgovoril še nikdar noben konsutnent svojemu producentu v Trstu. Vpišite se vsi, kakor en mož, v našo slovensko gostilni-čarsko zadrugo, in predno bo prihodnje pomladi zopet ugodnejši čas za razprodajo pokalic in sodavice, jih bomo že lahko razprodajah iz svoje lastne tovarne in to z veliko večjim dobičkom nego od sedanjih laških tovarnarjev, tlačiteljev naš*h. To bo odgovor na njihov kartel. Tovariši! Pregovor pravi: Sloga jači, nesloga tlači.
Fr. St.
Pomanjkanje varnostnih naredb v poštni palači. Proti uzmovičem v poštni palači bi bilo pač že zdavnaj potreba napraviti pred raznimi blagajnami ograje, nekako take, kakor so v navadi na postajah pri že-
V Trsta 8 novembra
JEDINOST* St. 310
ii
lezniških blagajnah. Sedaj je v pcšini palači gotovo premalo blagajn in posledica temu je, da je pred temi vedno prava gnječa ljudstva, kar daja dostikrat povoda do mučnih prizorov, in tudi uzmovičem lepo priliko za vršitev njih nepoštene obrti. Ako bi se pa postavile omenjene ograje, bi se dohod in odhod ljudstva, ki ima posla pred blagajnami, gotovo v boljšem redu vršil in tudi tatovom bi bilo delo oteŽKOČeno, ker bi take ograje preprečale vsako gnječo ljudstva pred blagajnami.
Na adreso c. kr. poštne uprave. V
podaljšani ulici Commerciale, t. j. Pendice di Scorcola, je nastal skoraj čisto nov okraj, katerega c. kr. poštna uprava gotovo še ni videla, kajti drugače bi ona že prišla do prepričanja, da je nujna potreba, da se v tem okraju na pripravnem mestu postavi pisemski nabiralnik. Upamo pa, da se temu nedostatku kmalu odpomore.
Več interesentov.
Sokolski družabni večer. Opozarjamo slov. občinstvo, da bo na sobotnem sokol-skem družabnem — in Martinovem večeru sodeloval s tremi solospevi Tržačanom do-broznani solist g. Štefan Šink iz Ajdovščine, katerega bo na glasovirju spremljal gospod prof. Mirk.
Režiser našega gledališča, gosp. Dragu-tinović, je priredil temu večeru primerno ša-loigro, sokolski pevski zbor bo po daljšem presledku zopet prepeval naše lepe narodne pesmice in vojaška godba bo svirala izbrane skladbe.
Nikdo, kdor ljubi prisrčno in neprisiljeno zabavo, naj ne zamudi prihiteti v soboto na I. letošnji sokolski družabni večer.
Martinov večer z raznovrstnim šaljivim vsporedom, petjem, krščenjem vina, licitiranjem „Martinove" goM itd. priredi, prihodnjo soboto 11. t. m. St. Jakobska Čitalnica v Konsumnem društvu pri sv. Jakobu (nasproti cerkve.) Opozarjamo posebno St. jakobčane, naj ne zamude te domače zabave. Vstopnine ni nikake. Začetek ob 9. uri zvečer.
Vabimo gg. pevke in pevce, naj pridejo jutri v četrtek ob 8. in pol zvečer v „Čitalnico" k vaji za sobotni nastop. Agitirajte, da nihče ne izostane.
Glasbena šola St. Jakobske Čitalnice vabi vse vpisane gojence in one, ki se žele vpisati, naj pridejo jutri v četrtek ob 7. in pol zvečer v Čitalnico, da se z gg. učitelji določi urnik pouka.
Ruski kružok opozarja na II. češki tečaj, ki se otvori danes zvečer ob l/3 8. uri v šoli na Acquedottu 20, III.
„Klub slovenskih farmacevtov akad. društva „Ilirija" v Pragi je pričel ta teden z rednimi strokovnimi predavanji. Prvo predavanje je bilo v ponedeljek, dne 6. t. m. v društvenih prostorih „Jugoslavije", Taborska ulica 14. Predaval je tov. Hugo M u ž i n a : „O antikoncepcionelnih sredstvih". Prihodnji ponedetjek bo predaval tov. F e -dor Gradišnik: „Iz spolnega življenja rastlin". — V kratkem priredi klub tudi poučne izlete v češke tovarne. Na vse te prireditve so vabljeni vsi prijatelji kluba.
Klub slovenskih farmacevtov akad društva „Ilirije" v Pragi se tem potom najiskreneje zahvaljuje vsem gg. lekarnarjem in stanovskim tovarišem, ki so se odzvali orošnji za podporo ter se obrača opetovano Se do ostalih gospodov, do katerih smo se drznili priti s prošnjo in jih še enkrat vljudno prosimo, da bi se spomnili prve stanovske organizacije slov. farmacevtov. Doslej so b agovoliii poslati podporo sledeči gg.: Mr. Ph. Koželj, lekarnar, Kamnik 10 K. Mr. Ph. Sušnik Rikard, lekarnar, Ljubljana, 20 kron, asp. Pharm. Pirkmaier Anton, Vrhnika 5 K, skupaj: 70 K. Ker si namerava klub nabaviti strokovno knjižnico, ki je neobhodno potrebna za vsestransko izobrazbo njegovih članov, upamo, da ne bo nobenega slovenskega lekarnarja in asistenta, ki ne bi bil dobrotnik našega kluba. Vsak dar se hvaležno sprejema in objavi v časopisju.
Klub slovenskih farmacevtov akad. društva „Ilirije" v Pragi.
Dobava za vojaštvo. Vojna uprava nakupi po trgovinskih uzancah za Gradec 6700 q ovsa; za Celovec 1650 q rži in 5200 q ovsa ; za Beljak 500 q iži in 4740 q ovsa; za Ljubljano 6700 q ovsa; za Gorico 8656 q ovsa; za Trst 2500 q ovsa; za Pulo 1400 q ovsa. Razprava v zagotovitev teh dobav se bo vršila dne 16. novembra 1911 pri c. in k. intendanci 3. voja v Gradcu. Kolekovane prodajne ponudbe morajo dospeti najkasneje do 9. ure predpo-ludne intendanci 3. voja, kjer tudi leže na vpogled pogoji. Podrobneje se more izvedeti tudi na voj. oskrbovalnih magazinih v Gradcu, Mariboru, Celovcu, Ljubljani, Gorici, Trstu in Puli.	_
Tržaška mala kronika.
Surovost soproga provzročila smrt
žene. Neki Fran Farder je stanoval v ulici delle Mura Štev. 5 v prvem nadstropju skupaj z ženo Marijo, staro 40 let in neko Gl-zelo Machar, ki je stanovala pri zakonskih Farder kakor podnajemnica, v resnici pa je bila Farderjeva ljubica. Resnici na ljubo treba povedati, da je Farderjeva žena rada pila, kar je bržkone njenega soproga odvračalo od nje.
Dne 29. m. m. zv. je bil Farder skupaj s soprogo v neki gostilni, kjer se je ona natrkala. Ko sta se vračala domov, sta se
soproga spričkala na hišnih stoDnj»cah, kar ni bilo sicer nič nenavadnega. Farder je ves razkačen sunil svojo boljšo polovico s tako silo, da je ona zdrknila po stopnicah in je obležala šele na hodniku. Soprog se ni za njo ni zmenil, šel je v stanovanje in zapri vrata za seboj. Nesrečnica je vso noč ležala tam, kamor je padla. Šele zjutraj so nekatere ženske našle Farderjevo in jo nesle brez-zavestno v njeno stanovanje. Poklicali so tudi zdravniško pomoč z „Igeea. Bilo je tedaj 11. ura predpoludne. Zdravnik dr. Mac-chioro je prišel in konstatiral, da je bila ženska že mrtva, ne da bi mogel ugotoviti vzroka smrti. Pač pa je konstatiral, da je bilo lice vse pobito in opraskano. Vprašal je Farderja, ki je trdil nasproti zdravniku, da se je njegova soproga vračala pi[ana domov ia da se je sama pobila po stopnicah.
Policijska oblast, ki je izvedela o tej stvari, je uvedla natančno preiskavo in je ugotovila, da je soprog sam zakrivil smrt svoje žene. Sosedje menijo, da je tudi ljubica Farderjeva sokriva. Truplo pokojnice izkopljejo na pokopališču pri sv. Ani in je raztelesijo. Toliko Farder, kakor tudi njegova ljubica sti bila aretirana.
Regnikolo ukradel rojaku 3500 kron jn — soprogo. Pred nekaj meseci je stavbeni podjetnik EmH Gastaldon iz Italije, prevzel v Karvinu v Šleziji izkopavanje materijala in je v to svrho najel več delavcev, ki so bili večinoma regnikoli. Med temi je bil tudi 30-letni podajač Alfonz Chiodini iz bo-lonjske okolice. Le-ta se je zaljubil v jako postavno soprogo Gastaldonovo, Ido. Njegovo dvorjenje ni ostalo brez vspeha. Lahkomiselna ženska je sklenila pobegniti skupaj s Chiodinijem. Ker pa nista pri vsej vroči ljubezni pozabila na praktično stran, sta oba skupaj pred begom ukradla soprogu lepo svotico 3500 K. Podala sta se v Italijo.
Obupani soprog, ki je imel svojo ženo rad, je takoj, čim je izvedel o begu, odpotoval za njima. Zasledoval ju je po raznih mestih. Slednjič je v nekem malem mestecu našel parček, ki je veselo živel od ukradenega denarja. S pomočjo policije je prisilil ženo, da mu sledi, kar je storila, seveda ne preveč rada. Chiodini pa je imel še drzno čelo, da je zagrozil soprogu, da mu razpara trebuh, ako mu ne prepusti svoje žene. Gastaldon, ki ni nikak pogumnež, se je grozno zbal in je hitro zapustil Italijo s svojo golobico. Sedaj pa je začel beg narobe. Chiodini je sedaj zasledoval zakoniti parček. Na Dunaju pa je izgubil sled. Jezen se je tedaj, pričakuje ugodneje prilike, podal v refugium peccatorum vseh regnikolov — v Trst.
Gastaldon, ki je medtem prišel nazaj v Karvin, je ovadil Chiodinija radi ugrabljenja soproge, tatvine in javnega nasilja. Tukajšnja policija ga je kmalu iztakniia in spravila pod ključ, ter gi dan pozneje pod dobro eskorto poslala v Karvin na Šlezijsko, kjer ga bodo sodili. — Zanimivo je še, da je romantični Chiodini oženjen in oče več otrok.
Goljufiv komisijonar. Dne 3. m. m. se je raznim družinam v Starem mestu predstavljal še nepoznan trgovski agent, ki je sprejemal komisije za miniaturne fotografije z zlatim okvirjem. Vsak komad je veljal K 7 60. Razni ljudje so naroČili, a tvrdka jim ni poslala nič zlatega, marveč le kovi-nasi okvir. Ker je blago prišlo po poštnem povzetju, so bili vsi lahkoverneži okanjeni. Tvrdke pa ne zadev Ije nikaka krivda, ker v podpisanih naročilih ni bilo nič pisano o zlatem okvirju, marveč je le agent to na-tvezal svojim žrtvam. Goljuf je še nepoznan.
Regnikolske stvar;. — Anton Bertok, delavec, stanujoč v ul. Media št. 4, je že sedem let ločen od svoje žene Tereze, ki živi skupaj z Adelindom Beltrame, starim 29 let iz Vidma. Dne 28. m. m. je Bertok šel mimo hiše, kjer stanuje njegova bivša žena. Ta je zagledala svojega soproga z okna in poklicala je takoj k oknu svojega ljubčka, rekoč mu: Zdaj pride moj mož, da te naklesti! Te besede so zadostovale, da se je Beltrame razkačil proti nedolžnemu soprogu. Oborožil se je s palico in stopil dol na ulico, planil na Bertoka in ga vdaril s palico. Na to je junak zbežal. Včeraj pa je bil aretiran.
Koledar in vreme. — Danes: Bogomir sp. — Jutri: Božidar muč.
Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne 17 ° Cels. — Vreme včeraj: dež in veter.
Vremenska napoved za Primorsko: Motno, semtertja dež, temperatura pade, lokalni vetrovi. _
Društveno vesti.
Trgovsko-izobraževalno društvo ima
danes v sredo redno cdborovo sejo ob navadni uri zvečer.
Kmetijska družba za Trst in okolico bo imela dne 10. novembra ob 4. popoludne redno odborovo sejo. Vabljeni so vsi gg. odborniki, da se iste gotovo udeleže. Na dnevnem redu so važne točke, katere je treba razpravljati in rešiti.
Dr. Josip Mandit
□
— je otvoril —
: PISARNO:
kazenskega zagovornika

«TRSTU -ulico Zonto M 9
I. nadstropje. : TELEFON ŠTEV. 1766. :
t£PE
A
i i Prodajaln, ur in dragocenosti
G. BUCHE1
(ex drug Dragotina Vekjeta)
Trst SasM® Corso šleu.36
Bogati izbor zlatanine, arel>rnine, dragocenosti in žepnih ur. Kupuje in menja staro rlato in tudi srebro z novimi predmeti. — Sprejema naročbe in popravlja vsakovrstne srebrnine, zlatanine, kakor tudi žepne ure
DELO SOLIDNO. CENE ZMERNE.
»[{P
Vfif uri Mula! Trst* Pi&EZA Ponterosso tu. inuicj 6t. 5 Trgovina jestvin in kolonijal. Zaloga sveč, mila in čistila v prid družbi bv. Ciri'a in Metoda. Priporoča ge Ivan Bidovc
___
Trst, Corso 2. Telef. 1071.
Linoleum Haas
Pristni linoleum......K 2 50 m1
Podolgaste preproge 67 cm. . » 180 met. Preproge v vseh velikostih z varnostnimi ogli iz kovine 150/200 K 7 90 200/300 K 15 — itd. Gospodarski predpasniki iz voSčcnega
platna............K 2 50
namizni prti 85/115 cm....... 2 80
„ 65/150 cm......1-80
Površniki Iz Ma od K ZO dalje.
Podrjuhe.........po 70 stot.
Ovratniki iz kavčuka .... »50 „
Manšeie iz kavčuka..... „ 60 „
- Pošilja se tudi na deželo.-136
Pozor Slovenci!
Nov veliki dohod moških, deških in otroških oble* za poletje. Velikanski izbor blaga za obleke po meri po cenah brez konkurenca v dobroznani trgovini
»ALLA CITTA' Dl TRIESTE"
rrst ulica Giosne Carlicct it. 40 (prej Tomnte)
Obleke za moške iz blaga od K 13—48 Obleke „ „ „ platna „ „ 4—18 Obleke za dečke iz blaga od K 10—28 Obleke „ „ „ platua * „ 6—12 Velik izbor oblek za otroke od K 2* 14—14. Zaloga hlač, srajc, delavskih srajc itd. itd.
ALLA CITTA' DI TRIESTE a
Trst ulica Giosne Cardncci iter. 40 (prej Torrente)
Čistilo za snaženje čevljev
Zastopstva in zaloga:
čugen Jr cev, Crst. ulica /Icqaedotto l\. 9.
TELEFO ST 276 XV.
Grenčica Aususto
- Edini preparat iz zdravilnih rastlin.
Tovarna: Trst, ul. Farneto 36.
Upliva ugodno na živčevje; učinkuje proti težkemu prebavljanju, bolečinam in žganju v želortcu itd.
Ta grenčica je analizovana od c. k. instituta v Gradcu, odlikovana na razstavah v Rimu in Parizu z zlato kolajno in zasl. križcem. Vprašajte po vseh lokalih samo po grenčici Augusto Dell' Agnolo in pazite skrbno na buteljko, da lahko protestujete proti vsaki prevari in ponarejenju. Ne pustite se pregovoriti, da bi kupili druge, ker obvaruje samo EreflČica /I10StO Dell* ARIlOlO pred kolero.
Čevljarska zadruga V Mirnu pri Gorici.
Prodajalna čevljev v Trstu, ul. Barriera vecchia 38.
Ima vedno v svoji zalogi bogato izbero vsakovrstnih čevljev lastnega izdelka za vsaki stan. Toplo se priporoča posebno Slovencem v mestu in okolici, da se pridno poslužujejo domačih izdelkov nase zadruge. —- S v REJE ISA J O SE TUDI POPRAVE. -—
Odlikovana krojačnlca
Avgust Štular
~ TRST - Via delle Poste štev. 12, I. nad. - TRST
izvršuje civilne obleke in vsakovrstne uniforme.
Cene zmerne.
Delo solidno.
n
Dobroznana tvrdka manufakturnega blaga
Trst, ul. Nuova 36-38 vogal ul. S. Lazzaro X1
M. A I T K
Trst, ul. Nuova 36-38 vogal ul S. Lazzaro
fran j o Vogrič
c. kr. davčni asistent
Jllarica $ote
poročena.
Trst-Eojan, 8. novembra 1911.
opozarja in prijateljsko priporoča svojim cenjenim odjemalcem in slavnemu občinstvu, naj nihče, ki ima nakupiti manufakturnega blaga v svojo lastno korist ne opuste prilike ter obiščejo velikanske zaloge od goraj imenovane tvrdke; kjer se dobiva vedno največja izbera vsakovrstnih manufaktur, za jesen in zimo, in sicer: Blago (štofe) za ženske in moške obleke, barhenta (fuštanja) belega in barvanega, volnene odeje, odeje lastnega izdelka, preproge, zagrinjala (zavese), posteljna pogrinjala, spodnje jopice, kakor tudi vsako drugo telesno perilo. — Vsake vrste in vseh širinah belega platna
bombaževine itd. itd.
Vse blago je iz prvih tovarn, najboljše vrste in po najnižjih cenah, taho, da prehosi vsako največjo konkurenco.
Pevsko društvo „Trst" naznanja svojim pevcem, da radi sodelovanja zbora v slovenskem gledališču v petek ne bo običajne pevske vaje. Prihodnja pevska vaja se vrši v torek 13. t. m. Vaje se bodo vršile odslej naprej vsak torek (ne petek) v prostorih „Del. podp. društva", ulica Gicrgio Galatti št. 20, I. nadstr.
Tržaška podružnica Slov. planinskega društva vabi vse gg. odbornike k seji, ki se vrši v petek dne 10. t. m. ob 8. in pol zvečer v društveni sobi.
Mar. dol. organizacija.
Zidarji člani NDO imajo nocoj ob 6. uri zvečer sestanek v prostorih NDO (ulica Sv. Frančiška 2, I)
Danes v sredo, kakor običajno od 8. do 10. ure zvečer plesna vaja. Začetniki naj pridejo ob 7. uri.
Naše gledališče.
Prva opereta v tej sezoni pojde preko našega odra jutri v četrtek dne 9. t. m. ob 8. in četrt zvečer. Gledališko vodstvo si je za prvo opereto izbralo najpopularnejši komad iz starejšega repertoarja Zellerjevo opereto
„PTIČAR".
ki že dolgo let ni bila vprizorjena v Trstu. Opereta, ki se odlikuje po svojih melodioznih arijah in zabavnem libretu, zabeljenim s pristnim humorjem, bo gotovo ugajala našemu občinstvu. Gledališko vodstvo se je potrudilo vprizoriti to prvo opereto ukusno in decentno. Sodeloval bo popolen vojaški orkester pod vodstvom kapelnika g. Polica. Glavne vloge so v rokah g.e Dragutinovi-ćeve, g.ic Janove in Hučeve ter gg. Dragutinovima, Pany-ja, Rajner-ja, Ljubica itd.
Predstava bo tudi v toliko zanimiva, v kolikor je prva medtedenska predstava sploh v našem gledališču.
DAROVL
Vprid slovenski šoli pri svv Jakobu v Trstu so darovali v plavžih pod Skednjem: (Dalje). Kranjc Ignac 3 K, Žigon Anton 2 K, Vareško Josip, Kristančič Josip, Lorger Štefan, Kosanič Ivan, Žgavc Josip, Bogataj Anton, Loverčič Andrej, Hvala Fran, Prah Florjan, Mauri Ivan, Mladovan Fran vsak po 1 K; skupaj 16 K.
Prej izročenih je bilo 111 K 80 stot, sedaj 16 K ; s k u p a j 127 K 80 st.
—	Za stavbo slovenske Šole so darovali : Srbin Stevo----5 K, udeležniki shoda
v nedeljo 5. t. m. v Narodnem domu K 22 72. Srčna hvala!
—	Tovarna kirurgičnih potrebščin in obvezil Bratfi Čižkove nost. v Pragi je podelila „Klubu slov. farmacevtov" v Pragi podporo v znesku K 30, za katero svoto se isti najsrčneje zahvaljuje, priporočajoč to solidno slovansko tvrdko vsem slovenskim gg. lekarnarjem.
Vesti iz Goriške.
Odbor Goriške podružnice „društva slov. profesorjev" se je sestavil za poslovno leto 1911—1912 sledeče. Predsednik: KoŠnik Ivan, podpredsednik: Mastnak Martin, tajnik: dr. Pretnar Janko, blagajnik : Povšič Fran, odbornik: dr. Pirjevec Kari (Trst), namestnik: Varzar Ludovik, preglednika : ravnatelj Bežek Viktor, Ipavec Andrej.
Iz Gorice. „Sokol" v Gorici priredi svoj prvi zabavni večer na Martinovo. Vspored tega večera bo tak, da ne bo žal nikomur, ki se udeleži te prireditve. Ta večer pa bo tudi nekaka kontrola, nekako merilo, koliko prijateljev in^ sobojevnikov ima Goriški Sokol v mestu. Število udeležencev pokaže, ali sme računati društvo pri svojem sokolskem delu na zaslombo vsega zavednega Goriškega občinstva. Do sedaj, posebno v zadnjih letih st je marsikdo odtegoval prireditvam vseh naših društev. Vedno je posečalo prireditve le eno in isto občinstvo, ki pa je na vse zadnje tudi lahko opravičeno godrnjalo, češ, zakaj bi vedno le mi morali podpirati slovensko stvar v Gorici, drugi pa, ki bi to ložje storili, pa lepo čepe doma, ne meneč se za javno življenje Goriških Slovencev. Vem, da je to samo komodnost in nič druzega in prepričan sem, da se da tudi to odstraniti. Če dotičniki pridejo na prireditev, če se bodo le enkrat čutili domače med svojimi in videli marljivost, s katero skuša društvo dosezati svoj cilj, potem izgine tudi njihova komodnost in prihajali bodo tudi drugič in tretjič. Prilika za ta korak se jim nudi sedaj pri prvem družabnem večeru Sokola, ki bode za posameznika spojen le z majhnimi stroški. Premišljeval sem tudi o vzrokih, zakaj v Gorici 10.000 Slovencev ne živi med seboj družabnejŠe ? Ali je vzrok temu preslab, neagilni narodni sovražnik Italijan, ali pa je vzrok kak pravosodni ali naučni minister, ali pa res nasprotujejo medsebojne osebnosti? Po mnenju občinstva vlada tudi baje v Gorici nekako kastovstvo, ki ga pa faktično ni opaziti in je to mnenje popolnoma neopravičeno. Vsakdo, U se hoče prepričati, da je kastovstvo v Gorici le
predsodek nekaternikov, naj stopi malo bližje narodnemu življenju, ki se tudi zrcali v društvenih prireditvah in videl bo, da je dobrodošel vsakdo, naj si bo doktor, sodnik, profesor, trgovec, obrtnik ali delavec. Tako je načelo Goriškega Sokola, za katero se bojuje že 25 let. Pustimo enkrat te predsodke in takozvane osebnosti. Poboljšajmo se in morda nas bodo v Gorici kmalu bolj upoštevali ne le Italijani, temveč tudi Nemci, ki izkoriščajo na vse pretege nazadovanje italijanstva, kakor tudi nesložnost in mlač-nost slovensko.
Nasvidenje torej dne 12. novembra pri „Zlatem jelenu"! Na zdar!
Naznanjam
vsemu Blatnemu občinstvu, ženskam in muškim, ki ljubijo dobre prešiči-ve ocvirke, naj ne zamudiio priti Hanes zvečer v gostilno N. D. O, ulica Carradori 18. — Priporoči se Hinko Kcsič.	1943
RirHtpii zcanu^a -Diamant" s prostim tekom. DlUtivtsIJ dotro ohranjen te^ pra7 mcčen se proda to ceui. Via Campo Marzio 4. - 1971
llfinrlna prilika za gospe, ki želijo imeti zelo UyUUIIa dober Sirgerjev šivalni stroj s priu-klinami in triletnim jamstvom, stal je prej 120 K. proda se za 64 Najnovejši sistem tudi za vezenj* kron 110. S. CateriLa 7. drori^če.	1S69
Sedemnajstletna
šolo, zna slovensko, nemško in i aiijansk), datilo-grafijo, išČJ službo v trgovini Prija, ne ponudbe pod „Rojalia Srev. 1S97". Naslov pove tudi iDseratni od^T*k Ed-noMti	1997

Poktorica:: Klara Kukovec
ima SVOJ AMBULATORIJ
za ženske In otroške bolezni
v Trstu, Piazza della Borsa 7, II.
Ordinuje od 3—4Va ure pop. Stanuje pri Sv. Ivanu (Vrdela) št. 1049.
TELEFON 19-86.
n s ■ ■ ■
□ h a
W
Dobro jutro! Kam pa kam?
„Grem kupit par čevljev." — .Ako hočete biti dobro postrežen. Vam svetujem, da greste
v ulico Riborgo št. 31
(,A1 buon Opereto*)
tam dobite vsakovrstno obuva'o cd najfineiše do najnavadnejše vrste po nizki ceni." SVOJ J K SVOJIM! — Priporoča se lastnik
M. 1VANČIC.

|/EC|n z«»Je pi-ve vr*te 100 kg b.tto kron fVvHU 24'— 30 kg b.tto kroi 7 SO. Krastavce, ptHTO»e, itd v pošilja s povzetjem Anton K. Linek - Zoejmo (Čcsko).	8150
PfrriiS pe ja<o po ceni popolnoma nova oprava F I (ilicL Za prodajalno jestvin. Naslov: fckedenj Štev. 121.	1964
Slovanske igralne karte rffi-
knjigarna J. Gorenjec, ul. Caaerma 16-, Greg-or Zidai & C., Kocol 263, tcl-akarna Pegolin, uiiea Jnduatris (Sv. Jakob) in v Sežaui: Fran Stolfa, trgovec. \ Kozini: Ivan DeklevR.	1472
Dvonadstropna ^Lf meVid°$ „»
prometnem kraju. V nji se nahaja že nsd 30 let gostilna Pripravna je tudi za trgovnc ra debelo, ker ima prosto rno klet. Ceua kron 25.000. Naslov pove Inser cddelek El nosti.	1961
oocmboocooooocooo
Cesare Benedetlch
st nsoja naznaniti slav. občinstvu, kakor tudi svojim cenjenim odjemalcem, da 18 Odprl
Trst, ulica Caserma štev. i3
: MESNICO :
EX vd. CARLINA.
Na prodaj je najboljše goveje, telečje, ovčje in fcGŠtrunovo meso, perutnina, kakor tudi specijaliteta :	GRAŠKO MESO. 7M
Postrežba tudi na dom.
Telefon ste v. 57/1 V.
Guerrino Marcon
Trst, via Beluedere šf. 13. e&r Zaloga vsakovrstnega
oglja in premoga.
t iTi "iTMBttfB*
WST Zaloga obuvala
■■■■ in lastna delalnioa ■■■■
PAVEL VlSINTSM!
Trst ul. Giosue Corducel 31.
Velika izoera moških in ženskih čevljev. - Poprave ae izvršujejo točno in solidno
po imermh cenah
Poskusite FI- Calu+in" ki ie naj-GOVO KAVO »<3<UUlin finejS| in najzdravejši kavni pridatek. Dobiva se v vseh boljših prodajalnicah.
r
ii
TEODOR KORN ii
Trst, ul. Miramar štv. 65
Stavbeni in galanterijski klepar. — Pokrivač streh vsake vrste.
PREJEMI JO SE VSAKOVRSTNA == DELA IN POPRAVE = V PO NIZKIH CEI?AH. v
:: Delo dobro in zajamčeno. :: Telet. 25-26. □ Poslovodja: Franjo Jenko.
ttll	iS


POZOR!! 50.000 parcv čevljev!
4 pari čevljev za samo 7 k 50 st.
Rbdi plačilne zaosu»Io>ti več \elikih tvornosti mi ie bilo ponuđeno, naj rrodam veliko z»Iogo Čevljev glcboLo pod proizvajalno ceno. Zato p-odam vankoinur 2 para mo&kih in 2 para ženskih čevljev, usnje rujavo a.i Črno galonirano, s predniki in močno močnimi podp'ati, zelo efecanina, najnovejša fasona. \ eliko-t po številki. V&i 4 pari stanejo samo 7 K 50.
Pošiljate v po povzetju
H. SPIN6AR&, eksport čevljev
JSrskovo it. 240
Sme se zam njati in e« vrne dtcar.
ŠTIPAM MIMIOA
trgovini ialma'.iniiiiii v n
lastnega proizvoda iz Rogaznlce pri Omi»u
GOSTILNA v ulici set te Fontane
št. 2 (vogal Piazza Barriera) BUFFET v ulici Nuova štev. 5. GOSTILNA v ul. deli'Istri* šf. 14.
Tino na debelo In za družino v v seli
■ - gostilnah. - g
JCisie-giosksp
_	v Skednju — i .
0INPID9 nvn
izdelezateij in trgovec lesnega oglja izključni
liferant vzajemne zadruge privatnih uradnikov, z lastno žago in klalnico žgalnega lesa 7 Dobrempolju na Kranjskem, ponuja prve vrste lesa in lesnega, fosilnega oglja itd. itd v s svincem zaprtih vrečah, prosto na dom na vsako točko mesta po zelo nizkih cenah.
Podrobna rrodsja u ul- del Toro 4.
^isarna ulica del Toro št. 1, I. nadstropje - TELEFON 20—56. -
(F

\
Dr. Fran Korsano
Specijalist za sifliltične (n koine bolezni
Ima svoj	2249
AMBULATORIJ
v TRSTU, v Ulici San Nlcold Stev. 9 (nad Jadransko banko).
Sprejema od 12. do 1. in 5.1/1 do 6.Va pop

V novi trgovini
«!. Caric Jfcega 2 (bivša miro5i!n!ca)
je dospela :: partija porcelanaste
osode
po priležrestnih cenah.
za malo dni I
Samo
Žrtve alkoholizma
veliki pretresljiv drama.
Zdravljenje: krvi
Č. J „Tisočeri cvet" (Milleflorl)
Cisti kri ter Je irrrstno sred itro proti eni in bIuC jim, te p«-če t žploicu, kakor proti sUheuiu pretiaTijauja !n btmoroi lam. - Jeden omot ra zdravljenje stani 1 K ter se dobiva t odliko-ai.i lekarni
PRAXtf ARER - ..Al DUE MORI"
Trst (mestna hiSa) — Telefon 377
Poitne poiiljatve se lrvriujejo takoj In franko, ako se dojilje Kron 1 10.
Nova : čevljarska : delavnica
v
Ignac Ziberna
Piazza tS^nsOVillO 8 (na zgornjo Strur predora Montuzza)
Izdeluje in popravlja vsakovrstna obu* vala za moške, ženske in otroke; sprejema naročila po meri.
DELO SOLIDNO.	CENE ZMERNE
IT
I i
BARUCCA
MIZARSKI MOJSTER
Trst, ulica Ssa franccsco 5'^issisi 2„
Specijalist za popravljanje roulet na oknih.
Na željo se menjajo pasovi In zmetl. Jansčl za popolno dela io se ne boji konkureaa*.
TOVARNA GLASOVI RJE V
Fedasr & Saksida
v Trstu, ulica della Fornace št. 8.
Prodaja, popravlja in menjuje glasovirje, pi~ r janine, harmonije, orkestrijone itd. - Uglaše-Vanje izvrstno In točno po nizkih cenah.
Popolen repertoar! j | „Angelo" „Fonotypiau

Ceniki na zahtevo!
Prodaja na obroke!
| Pozor!	Opoldne in zvečer abonement, zelo ugodno, izborna kuhinja in budjejoviško pivo (nič glavobola). Zmerne cene.	1	Restavracija-Hotel Balkan (b™)