a i pogorele .,»»»»»»»»»»>■f-, M bdx 326 „., H Naša naloga: | probuja In na- j predek naroda! | VESTNIK S 3 ? S NATIONAL HERALD. IV 7S‘IS 7 — M Naš namen: V edinosti In slogi do cilja! v VPOŠTEVANJE. 1 sicer j e še dolgo časa do pred- tdniških volitev, ki se vrše me- r novembra druzega leta. ven- hr ' za nas Slovence je bas sedaj e čas, da se za nje pripravimo po Lje/V prvi vrsti je potreba, da [ oskrbimo državljanske papirje, L j e> da vsi isti, ki imajo že ta- Lvani prvi papir dve leti, se pri, asijo ob določenem času, m si idobijo drugi papir, s katerim kstanejo državljani Združenih r £av in s tem pridobijo vse pra¬ če in dolžnostij, ki jih imajo dr- jvljani te dežele. IPotreba je za nas, da se za to bbrigamo in da ob času, ko na- L c li nastopijo k predsedniškim vo [vam, pokažemo s svojimi gla- pA-i tudi mi, da nam je pri srcu hipna korist in da se brigamo i procvit dežele. Ker so volitve cvsaki deželi največje zažnosti ; ker je od tih odvisen napredek, raj tildi mi ne smemo zaostaja- i da bi se teh ne udeleževali in lipo mogli, da pridejo na krmilo tule taki možje, ki bodo pravič- t vladali, pri tem se pa tudi oži¬ li na to,'kar je najbolj treba — l delavski stan, za izboljšek iste- [, in da onemogočijo izkorišča - je delavskega stanu po kapitah- nu. . . Če pride do vlade mož, ki je de. 'vsk?prijatelj, takrat je gotovo, * se bode delavcu po malem, a »tovo zboljšalo. Gotovo je, da ide odvzeta kapitalizmu ista dč, s katero sedaj delavstvo iz- |na. izkorišča, da čimbolj tlači z. larji svoje že itak polne žepe. jsh pa samo to, da s svoji gla- i pripomoremo za dobro de¬ škega stanu, pač pa čimveč sov oddamo, timveč ugleda pri iimo lastnemu narodu in tem- j nas bodo upoštevali drugi odi pri važnih prilikah, lovenci, po raznih naselbinah, ištevajte to. Organizirajte se vočasno, oživite svoje politič- ldube že sedaj in podučujte kivn—(la--pridejo -č-i naprej e - do avljanskih pravic. Ne odlašati, ga skrbno se že sedaj priprav- mo za prihodnje volitve ob ka- ih pokažimo tudi mi po svoji :i, da nam je mar lastni napre- kakor tudi procvit in napre- dežele, ki smo si jo zbrali za go domovino. Zatoraj na delo pridobitev državljanstva! Ameriške vesti. MIROVNE POGODBE. entlemen: ongratulations on the new er Looks good and size is sur- ing.“ -— Tako nam je pismeno "očil sodnik tukajšnjega “pro- lega sodišča gospod S. W. )ins. Gotovo nam pridja taka vala, ki prihaja iz ust neroja- toraj nam tujega človeka, ob ii nas pa tudi vspodbuja in dušu j e k nadaljnemu delu. ojaki, današnjo izdajo smo ečali na Ki strani, ter kakor že >je omenjeno, razposlali neka- n nenaročnikom, katere ulju- vabimo, da se uverste v šte- naših naročnikov. List bode tajal od dne boljši in prinašal ake članke, ki bodo vspodbu- rojake k delovanju, ki bodo ili delavstvo iz spanja, ter ga puševali k napredku, mudil se bode nadalje, da pri¬ pre k izobrazbi, zaradi tega prinašal podučno čtivo o a- fšk' zgodovini in o postavah rženih držav. Z ozirom na to la naši farmerji in gospodinje ebujejo dobrih navodil, bode jbjavljal tudi te in se po mož- i trudil, da bode tudi v tem n prinašal rojakom in rojaki- n podučne članke, ozirom na to, da smo v da- K 1 .izdaji končali z romanom ■vrični ptič“, bodemo v priho- stevilki pričeli z drugim ,ro- !°m, ki bode zelo zanimiv in | ke z elo zanimal. [ljudno tora j. vabimo, da se ro_ I nenaročniki odzovejo našemu P n 111 da nas zveselijo z na- lno, ter nam tako pomagajo, , 1S izvršuje svojo težavno in [ovorno nalogo. Trije največji narodi na svetu so pretekli četrtek podpisali mi¬ rovno pogodbo in sicer Združene države, Velika Britanija in Fran¬ coska. Po teh jnogodbah se bode morala vsaka preporna točka med dvema državama obravnavati pred razsodiščem ter poravnati mirnim potom, ne pa z vojsko. fean Jules Jusserand, francoski poslanik v Združenih držav, ki se sedaj nahaja v Parizu je pod¬ pisal pogodbo, ki velja za Fran¬ cosko in Združene države. Po¬ zneje jo je podpisal državni tajnik Knox, tako kakor francosko tako tudi britsko pogodbo. Koncem jo je podpisal še britski poslanik Ja¬ mes Bryce. Prezident Taft je pri- sostoval podpisom kot-priča. S podpisom te pogodbe se je napravil nadaljni korak za omeji¬ tev oboroževanja in vsi so mne¬ nja, da je ravno od pogodb ime¬ novanih držav zasiguran svetovni mir. Ker pa je po določilih običajno, da se pogodba ne sme objaviti, ki so jo sklenile Združene države, dokler jo ne potrdi zvezini senat, tako ni mogoče povedati kako se glasi. Znano pa je, da glavna to¬ čka pravi, da se vse preporne za¬ deve med državama uredijo po¬ tom mednarodnega razsodišča, katerega namen je ublažiti polo¬ žaj in katerega stan bode Haag. Prej pa, ko zadeva pride pred i- menovano sodišče, ima preiskati celo zadevo za to nalašč postav¬ ljena komisija. Sklenitev mirov¬ nih pogodb se je izvršilo na pri- govaranje Tafta, ki je prilikom banketa ameriške razsodiščne dru žbe poudarjal potrebo istega. Ker so britski in francoski poslanik v imenu svoiih držav predlog pod¬ pirali; še j^Cet'aj -h; esničil. Ameriška vlada, namerava tudi drugim velesilam predlagati, da se pridružijo temu in do sedaj so se prijavile Nemčija. Nizozemska in Švedska, da pristopijo tej po¬ godbi in upa se, da Japonska tudi ne izostane. JAPONSKI ADMIRAL TOGO V AMERIKI. Na obisk v Združene države je prišel japonski admiral Togo s svojim spremstvom. Mudil se je po raznih mestih, posebno pa v stolici kjet ie bil gost predsedni¬ ka Tafta. .Ogledal si je, kjer je hodil, vse znamenitosti, posebno pa se je za nimal za mornarico. Pregledal je mornariške naprave, ladjedelnice in prisostoval vajam mornarjev. Kakor znano je admiral Togo za časa rusko-japonske vojske po¬ razil rusko bojijo brodovje in vsled tega ga smatrajo in slavijo kot junaka. (?) 50 DELAVCEV ZASUTIH. Blizo F,ast Liverpoola, Ohio, se je dne 4. avgusta pripetila velika nesreča. Podsulo je 50 delavcev, ki gradijo neki kanal. Do sedaj so spravili iz kanala dva mrtva in štiri ranjene delavce. Rešilci se trudijo, da pridejo še do drugih podsutih, kar pa je zelo težko, ker se je podsulo obilo zemlje. IZLET V STARO DOMO¬ VINO. POŽAR V NORIŠNICI. V Hamilton, Ont. je pogorela tamošnja norišnica v kateri je bi¬ lo okolo 800 blaznih. Trije blazni so skočili v gorečo poslopje. Vsih skupaj pogrešajo dvanajst seb, med tem ko so vse druge rešili. Pri rešitvi so se posebno po¬ gumno obnašale bolniške strežni¬ ce in neki ognjegasec, ki je iz pla menov prinesel in rešil pet oseb. JOHN DIETZNEVARNO BOLAN. Milvvaukee, Wis, 9. avg. John Dietz znan pod imenom “the de- fender of Cameron Danr“ se na¬ haja močno bolan v Waupun dr¬ žavni jetnišnici in sicer vsled za- strupljenja rane, ki jo je dobil v boju s šerifi meseca oktobra. Dietz je bil obstreljen s .tako zva¬ li im “dunidum" strelom, ki se mu je telesu razgnal in ni bilo mo¬ goče odstraniti razstreljene o- stanke. Vsled teh je Dietz zastru¬ pljen iri težko ga bode ohraniti pri življenju. Dietzova rodbina se je nameni¬ la obiskati Dietza v ječi. STAVKA POCESTNIH ŽE¬ LEZNIČARJEV. Des Moines, Iowa, 7. avgusta. Točno ob peti uri v nedeljo po¬ poldne so pričeli s prometom po¬ cestne železnice in stavka, ki je iz bruhnila v soboto zjutraj in trpe¬ la le 40 ur, je končana. Prvič v zgodovini ameriških stavk je pričelo v stavki postopati sodišče in napravilo boju konec. Obe stranki, delavci in delodaja¬ lec so se takgj odzvali ukrepu so¬ dišča in sedaj ima isto, celo zade¬ vo v rokah. Pri otvoritvi prometa je obilo občinstvo burno pozdravljalo štrajkujoče . Odvetnik, ki zastopa družbo ie izjavil, da se bode družba klonila sodniškim odredbam. Izvolili si bodejo tudi razsodišče, ki bode u. krenilo vse potrebno. OBČUTNA, A ZASLUŽENA KAZEN. Postopanje vlade proti trustu žičnih tovarnarjev, katere posle¬ dica je. da je bilo že več tovarnar¬ jev kaznovanih, je doseglo v pe¬ tek prizvezinemokrajnem sodišču v New Yorku svoj vrhunec? ko so odvetnika Edwin Jacksona, ki je bil stvaritelj tega trusta, kazno¬ vali v globo $45.000. To je najvi¬ šja kazen, ki se mora odmeriti po postavi. Jacksona so obsodili in krivini spoznali v devetih slučajih in za vsak prestopek so mu naložili ka¬ zni $5000, razven tega pa še stro¬ škov $2600. Državni pravdnik je pri raz¬ pravi dognal, da je Jackson leta 1908 protipostavno zaslužil $211- 000 leta 1909 pa $107.000, razven tega je pa še skozi dvajset let pre¬ ziral postave. 1LAVEC, PRISTOPAJ K GANIZACIJAM IN POKA- I SE, DA SE ZAVEDAŠ! Avstro-amerikanska prekomor¬ ska družba, nam je poslala slede¬ če obvestilo: Parnik ‘Martha Wa- shington‘ je dne 29. julija odplul iz New Yorka v Trst z 208 (dve sto in osem) Slovenci. Kot zastopnik družbe, se je od¬ peljal Slovenec g. Ivan Agnič iz Eveletha, Minn.. ki spremlja izlet¬ nike do Ljubljane. Z ‘Martho Washington‘ se ie Odpeljalo 1206 potnikov in sicer v prvem razredu 62, v drugem 118, v tretjem in kabinah tretjega razreda pa 1026 potnikov. IZ STOLICE. Poročilo, da so se pričeli na Kubi ponavljati neiri, je tukajšne kroge zelo vznemirilo. Govorilo se je sicer že dalj časa, da se ne- Kubi ponavljati nemiri j e tukajšne to niso obračali potrebne pozor¬ nosti. ker niso mislili, da gibanje zna postati resnega značaja. — Meksikanska vlada je obve¬ stila vlado v Washingtonu, da je pripravljena varovati last in kori sti Amerikancev, ki so ogroženi vsled. štrajka v rudniškem distrik- tu El Doro. Meksikanska vlada je to odredila vsled intervencije naše vlade. — Imenovan je kapitan Rod- gers, ki je bil do sedaj poveljnik bojne ladij e “Georgia”, preziden- tom mornariške vojne šole, kot naslednik admirala Raymonda Rodgers, ki ostavi svojo službo to jesen. Califomia. — Ker ni mogla napraviti iz svojega moža pravega človeka, je 191etna Ana Langley v San Fran¬ cisco usmrtila svojega moža s ka¬ terim je bila poročena le 15 mese¬ cev. Pri svoji aretaciji je izjavila, da je bil njen mož delomržen in pijanec in da ga je mogla ona pre- živ j ati. Vsi poskusi napraviti iz njega dobrega človeka so bili brezuspešni. Pri tem se ji je zdelo najbolje, da spravi človeka iz sve¬ ta, ki ni za človeško družbo. — Požar, ki divja v gojzdovih San Bernardino se je tako razširil in divja s tako silo, da ga ni mo¬ goče več pogasiti. Močan veter zanaša plamen in na tisoče akrov gojzda je v plamenih. Do sedaj je uničenega 15 kva- dvratnih milj gojzda. Odposlali bodo na ogrožena mesta močne čete vojaštva. Colorado. Sloveči “Golden Age‘“ rudnik v Juntownu, iz katerega so prido¬ bili že za tri milijone dolarjev zla ta, in v katerem se je zadnje čase delalo le po malem in so imeli de¬ lavci le pičel zaslužek, pričel je s 'svojim delom zelo napredovati in se dela sedaj noč in dan s pomno¬ ženim številom rudarjev. — Iz Criple Creek okraja so iz¬ vozili v mesecu juliju rude v vred nosti $1,391.646. toraj za $50.000 več, kakor prejšnji mesec. Illinois. Blizo Elgin, 111. je našel neki E. Jacobs v Fox reki biser, ki ga ce¬ nijo na $1000. Prodal ga še ni. Tudi železniški sprevodnik Lan¬ ge, je našel pred dnevi biser, za katerega so mu ponujali $500. V Elginu so ustanovili neko družbo ki išče v reki bisernice. —Sadje po celem Illinois obe¬ ta najboljšo letino. Že sedaj izva¬ žajo na trg breskve in jabolka v ji kanskih' množinah^M: zlo-vre¬ me spomladi je vgonobilo vso za¬ lego mrčesa, ki je druga leta sa¬ dju toliko škodoval. Posebno bo¬ do jabolk pridelali v velikanski množini. —- V Chicagi se je na čuden na¬ čin ponesrečil neki John Bartonek ki je opravljal razna dela na pro¬ gi nadcestne železnice. S svojo kopalnico je prišel v dotiko z elek tričnim vodom. Naenkrat je bil Bartonek v plavkastih plamenih in vrglo ga je iz proge na ulico, kjer je ostal mrtev. Prepeljali so ga s policijsko ambulanco v mr¬ tvašnico. Indiana. — Neki črnec je v Indianapolis zasledoval gospodično Ano Sheri- dan iz 2456 Martindale Ave. V begu pred njim je ona padla, ter si zlomila roko. Došli zdravnik, jo je obvezal in policija, ki je bila obveščena o tem dogodku, je pri¬ čela zasledovati črnca ki ga pa ni našla. — Vlomilci so obiskali gostilno Lorene Leperta na West Mary- land ulici v Indianapolis. Odnesli so v gotovini $108. Policija, ki je došla na lice mesta, ni mogla za¬ slediti zločincov. Iowa. — V Clintonu je prišel pod vlak železniški delavec Juri Mostorvič. Izogniti se je hotel tovornemu vlaku in pri tem prišel pod kolesa nasproti prihajajočemu osobne- rnu vlaku. Drugi delavec Josip Samic je bil pa toliko uren, da se je še umaknil in da je dobil le lah¬ ke poškodbe. Med tem ko so spra¬ vili trujrlo mrtvega Mostorviča v mrtvašnico, so spravili Samiča v bolnico. Minnesota. — Norhtern Navigation družba v-Duluthu, Richelieu v Ontario. Inland Transportation Co, Niaga¬ ra Navigation Co, Plamilton Ste- anibot Co. v Toronto' so se po več letnem, pogajanju združile in bo¬ do oskrbovale promet po Erie, Superior, Michigan, Ontario in 'Huron jezeru s 50 velikimi parni¬ ki. Omenjene družbe lastujejo glavnico 20 milijonov dolarjev. — Pri Le Sueur so našli na progi ležati mrtvo truplo nekega neznanega farmerskega delavca. Iznašli so, da so ga roparji ubili, oropali ter truplo zavlekli na tir, da mu je vlak odtrgal glavo. Po storilcih ni ne duha, ne sluha. Missouri. — Izvestje porok v Kansas Ci- ty, kaže tla se je tekom pol leta izvršilo 1900 porok, in v istem ča¬ su 600 razporok. Pred letom dnij, pa je prišlo na vsake štiri poroke, ena razporoka. —• Avijatik Kearney iz New Yorka se je v St. Louis ponesreči! in je padel iz svojega letalnika, ter se hudo pobil. Do sedaj se iz omedlevice e ni prebudil. Montana. — Trije maskirani banditi so u- drli v neko gostilno v Meaderville kjer so ravno našli igralce, ki so igrali za visok denar. Pobrali so jim denar, okolo $600, nekega Si¬ miča pa, ki se je hotel ustavljati, so ga tako obstrelili da bode težko ostal pri življenju. Pennsylvania. — V Somerset, je neki Italijan Antonio Sicilian, zabodel milijo¬ narja Daniela Zimmermanna in mu prizadjal več ran. Če Zim¬ mermann ostane pri življenju se ima zahvaliti le listinam, ki jih je imel v žepu in ki so zabranile smr tonosne ubodlaje. — Tisoč premogarjev Great Lake Coal družbe v Kaylor je u- stavilo delo, ker so se uradniki družbe protivili zopet k delu spre jeti dva odslovljena strojnika ki sta se branila delati s pokvarjeni¬ mi stroji. Preniogarji pravijo na¬ dalje, da je rudnik zelo nevaren, ker ni nikakih varnostnih odredb. Wisconsin. Martina Trush iz Ashlanda, ki je pred 12 leti umorila svojega so¬ proga, je bila pomiloščena in, od¬ pustili so jo v Chicagi, 111. Žena, ki je 12 let bivala, za zidovi, se je tako privadila, du .r.i mogla na prostem ostati, pač pa je napro¬ sila oblasti, da so jo zopet spre¬ jele v zapor. Želji so ji ustregli in nastavili so jo v zajtoru za kuharico. VSEBINA DANAŠNJEGA LISTA. Svetovne novice. Uredniški članki. O bratskih organizacijah. O vladi Združenih držav. Zgodovina Združenih držav. Položaj v Franciji. Raznoterosti. Slovenske naselbine s slikami. Dopisi. Roman. Ameriške postave. Iz stare domovine. Naravna zdravila. Lokalne novice. O K. S. K. Jednoti. Poljedelstvo. Povest. Vspodbuja k državljanstvu in marsikateri drugi članki kot vspodbuja k splošni izobrazbi. Rojaki naj članke pridno in ve¬ stno preberejo, naj o njih sodijo in spoznali bodo, da naš list dela za blagor naroda. Iz Evrope. AVSTRIJA. Pretepi pri slavlju. V Zmainu na Moravskem so sc vršili hudi pretepi med češkimi socijalisti in tamošnjimi Nemci, ki so ravno praznovali svoj na¬ rodni praznik. Nemški listi piše¬ jo, da so socijalisti brez uzroka na padli Nemce, pričeli so jim motiti slovesnost in naenkrat so se spopadli. Nastala je pravcata bitka v kateri je poteklo obilo kr¬ vi. Ko je končala se je dognalo, da je na obeh straneh bilo več kakor sto ranjencev. Kolera se širi. Kolera v Trstu ki je pričela že pojemati se zopet razširja. V pon- deljek je za njo obolelo devet seb. Zdravstvena oblast se trudi na vse mogoče načine, da bi bo¬ lezen zatrla, in je odredila naj¬ strožje odredbe, da bi se nadalje na razširila. GROZOVIT POŽAR V CARI¬ GRADU. Poroča se, da je zgorelo 40 oseb in da j.e ranjenih 400 policistov. Veliko oseb pogrešajo. Vsled po¬ žara je oslepelo 100 oseb zblazne¬ lo pa 20. Sultan je vsled požara ves obu¬ pan in je obolel. NOVA STAVKA. Mesna trgovina na Angleškem je zelo ogrožena vsled stavke ki bode izbruhnila med delavci, ka terih je 12.000 ki so vposljeni v londonskih skladiščih. Delavci za¬ trjujejo da so jim obljubili delo¬ dajalci povišati plače s 1. avgu¬ stom, kar se pa ni zgodilo. Delav¬ ci in delodajalci so imeli vsak svoje posvetovanje, da se pogovo¬ rijo o položaju. Dvajset parnikov naloženih ? mesom ne moreio sprazniti in več drugih ladij, ki so na potu v to luko, ne bodo mogle razpečati svojega blaga, ker skla¬ diščni delavci nočejo prijeti za de¬ lo Štrajkujoči so mirno šli od la- dije do ladije, kjer so pregovorili druge delavce, da so se pridružili stavki. * PAPEŽEVO STANJE. Zadnje čase se je o papeževem zdravstvenem stanju dosti govo¬ rilo in poudarjalo, da je bolan. Najnovejša vest pa pravi, da so zdravniki papeža preiskali in pri njem našli le nekaj srčne hibe, ki pa ne daja povoda se bati za nje¬ govo življenje. DULUTH SOUTH SHORE IN NEMČIJA. ATLANTIC ŽELEZNICA. Tako strašnega požara, kakršen je bil zadnji carigrajski požar, tu¬ di glavno mesto Turčije še ni kmalu videlo, dasi ni v Carigradu požar nič nenavadnega. Požar je izbruhnil v najobljudenejšem mestnem delu Stambula. Gašenje je bilo zelo težavno, ker je pri- manjkalo vode. Uradno se poroča, da je zgorelo 2224 hiš in 300 prodajalen. Poli¬ cija poroča, da je ogenj povzročil Perzijanec Mehmed, ker je v svo¬ ji neprevidnosti pustil v stanova¬ nju goreč premog. Do sedaj je brez strehe 100.000 oseb in prenočujejo pod milim ne¬ bom. Škoda znaša 40 milijonov frankov. Potniki iz Minnesote in druzih zapadnih držav kakor Dakota, Montana, Washington, Oregon in zapadne Kanade, so že dolgo spoznali veliko udobnost te želez¬ nice, zatoraj se pridno poslužuje- ri jim jamči splošno zadovolj¬ nost. Naš vlak zapusti Duluth ob 6.15 vsako večer proti New Yor- ku in vzhodu, kateri je popolno¬ ma preskrbljen z vsemi potreb¬ ščinami. Naša proga ima direktno ^zve¬ zo z vsemi drugimi, tako da se ne rabite prevažati iz postaje na po¬ stajo nikjer, vozove premenite sa¬ mo, dvakrat do New Yorka in to samo na tisti postaji na katero pridete. Kadar pridete v New York, vas spremi naš oseben zastopnik, ka¬ teri preskrbi, da dobite čedna prenočišča po primerni ceni in vas tudi odpremi na ladijo, sploh mi skrbimo da je vaša pot kolikor mogoče prijetna. Kadar pridete v Duluth, obrni¬ te se na naš urad, ako pa kupite listke na severozapadu ali od dru¬ zih agentov, zahtevajte, da vam železniški listek čita preko Du¬ luth, South Shore & Atlantic Ry. do Nev; Torka. “NARODNI VESTNIK 1 National Herald. Slovenic Weekly. Ovvned and published by the Slovenien Printing & Publistilng Co. a Corporation. Geo. L. Brozich, president. Joseph Geržin, V. president. Joseph Mantel, secretary. John B. Smrekar, treasurer. Anton Hrast, director. Raymund Feigel, editor. Plače ot Business: Duluth, Minn. Christie Bldg. National Herald Isued every Thursday; subscription yearly $2.00 The best Advertising medium among Sloveniens in the Northwest. Bates on application. „Entered as second-class matter May 11.1911 at the post Otlice Duiutti, Minn., under the Act March 3, 1879.“ »NARODNI VESTNIK 4 * izdala Slovenska tiskovna družba Duiutti, Minn. Izhaja vsaki četrtek zvečer na 12 strani ali vec. Naročnina stane Za Ameriko in Canado za celo leto .... $2.00 za pol leta .... $1.00 Za Evropo za celo leto .$3.00 Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne sprejemalo. Denarne posiljatve se naj pošiljalo na tajnika: Joseph ^Mantel, sec’y, DULUTH, Minn. Dopisi se naj pošiljajo na urednika Raymund Feigel, Duluth, Minn. Oba na naslov CHRISTIE BUILDING, second tloor. Telephon: Melrose 2244. Obnovitev programa. Ko smo stopili s prvo našo iz¬ dajo v javnost, začrtali smo naš pot po katerej hočemo stopati ter objavili naš program katerega se hočemo držati. Vestno smo se držali te poti, vestno se je do sedaj izpolnjevalo in izvršilo to, kar smo obljubili. Dramili smo narod vzpodbujali de lavca k napredku in naše besede niso padla na peščena tla, pač pa na rodovitno polje in smelo lahko trdimo, da smo prav zadovoljni na gibanje, ki se opazuje med vr- stamu naših čitateljev in čitate- ljic. To gibanje ni Bog ve koliko, vendar velikega pomena. Saj nam daje zatrdilo, da ne bode pre nehalo, da se ne bode opustilo za¬ četi, pač pa, da se bode šlo naprej z vso onemo, z vso požrtvovalno¬ stjo. Vsakdo mora pripoznati, da na¬ šemu narodu treba izobrazbe. Da, treba jo je in še mnogo. S kom naj jo dosežemo. Edino le s časo¬ pisjem, s podučnimi članki in bo¬ drilom. Naš list si je v prvi vrsti nadel to nalogo, spoznal je nujno potrebo dvigniti svoj narod k na¬ predku, uvidel da je le izobraže¬ nemu narodu mogoča eksistenca zaradi tega postopil se je te težav ne naloge, tega težkega posla, ne v lastni prid, pač pa v prid svoj¬ cev. In izvršuje ga. Omenili smo neko gibanje, ki se jo opazuje. Na morju nastane majhen val, postaja vedno večji in večji, na¬ enkrat pa nastane valovje, ki po¬ dira skale in hribe. Tudi mi smo dosegli, da se je pričelo valovje v našem napredku valoviti, a hoče¬ mo še nadalje, iz malega vala naj nastane valovje. Uvideli smo nadalje, da treba delavca dramiti, naučiti smo ga hoteli, da, če hoče doseči svoj cilj, ga doseže če je edin in organizi¬ ran. Vsak delavec pripoznava, da je organizacija prepotrebna. Ven¬ dar, da bi se jc oprijel, tega pa no če storiti in odganja od sebe isto, kar bi mu gotovo le koristilo in prav nič ne škodovalo. Organiza¬ cija je velesila, organizacija je e- dina obramba delavcu proti izko- riščevanju kapitalizma. Kam bi prišlo delavstvo, če bi ne bilo or¬ ganizirano. Da v okovali bi ga gnali k delu, ter mu izsesavali po¬ slednjo moč. Delavstvo drugih narodov je še precej dobro organi zirano, pri našem se pa kaj tacega ne opaža. Zakaj ne? Tudi tu tre¬ ba delavca izobraziti, treba mu dokazati kaj je zanj koristno. Narodni Vestnik je o tem dosti pisal, dosti se je do sedaj trudil za delavstvo posvečeval mu je svo je moči ter ga bodril in vspodbu- jal k skupnemu delovanju. Ven¬ dar težko, zelo težko je v tem o- ziru kaj doseči, a kljub temu naš list ne bode od tega prav nič od¬ nehal in delavstvo še nadalje bu¬ dil iz mlačnosti k živemu delova¬ nju za delavsko korist. Da dragi trpin, potreben si po- boljška svojega stanu, potreben si, da se za te žrtvujemo in. za te poganjamo. Toraj vidiš, naša na¬ loga je tebi posvečena, je v tvoje dobro. Ne prezri nasvetov, ki jih daje¬ mo, ne zavrzi navkov, ki jih do¬ biš v vrsticah našega lista. In če bodeš to izvršil, kar od tebe zah¬ tevamo, bodeš tudi dosegal svoj cilj. Olajšaj nam delo s tem, da se držiš navodil, ne klubuj, ker bi kluboval le v lastno pogubo. Še nadalje te bodemo dramili, še na¬ dalje vspodbujali. Ženstvo, šibko si, vendar moč¬ no. Mi se nazivi jemo močni spol, vendar proti tebi o ženstvo, smo le šibki. Narava nas je že tako o- mamila ,da se ženstvu klanjamo in prilizujemo. In kaj žena lahko ne napravi iz moža? — Vse! — Hudodelca ali poštenjaka, na¬ prednjaka ali nazadnjaka. Vidi¬ mo toraj kako velikansko dušev¬ no moč ima ženstvo, kako lahko čez možke vlada, kako hitro ga zasužnji. In vse to naj bi spregledali? — Ne! Pač pa vporabimo ta ženska svojstva v dobro celote. Zaradi tega pa bodemo obračali svojo pozornost tudi na naše že¬ ne in dekleta, ter tudi nje bodrili, da iz svojih mož, iz svojih fantov napravijo to, kar bi bilo dobro. Žena ozri se na svojega moža. Ti veš in spoznala si kaj mu tre¬ ba, ti veš da z nazadnjaštvom ne pride nikamor, tudi ti veš, da tvo¬ jemu možu delavcu je potrebna organizacija. Zatoraj bodri ga k temu, napeljuj ga, da se z organi¬ zacijo osamosvoji, ter s tem po¬ boljša svoj obstanek. Dekle, ti imaš svojega fanta po polnoma v roki. Pleše ti, kakor mu ti žvižgaš. Tudi ti ne zamu¬ di prilike. Napeljuj ga k dobremu, odvadi ga, da bi bil vedno pri bari, pač pa privadi ga, da se izobražuje, da dosti čita in na ta način bodeš napravila, da tvoj fant, tvoj pri¬ hodnji drug postane vreden član človeške družbe. Matere, tudi ve imate težavno, a sveto nalogo pri vzgoji svojih otrok. Ravno v zadnjem našem listu smo pisali “vpogibaj mladi¬ ko za časa, da bode drevo ravno." — Oziraj se na ta pregovor' pri vzgoji svojih otrok, a naš list te bode vedno skušal bodriti in ti ob enem pomagati, da bodeš v po¬ znejših letih ponosna na svoj za¬ rod. S tem smo ponovili naš pro¬ gram in vse svoje moči bodem posvetili, da ga tudi izvršujemo. Da se nam pa delo olajša, obra¬ čamo se s prav prisrčno prošnjo na vse, da nas v našem blagem podjetju po svoji moči podpirajo. -O- Rojakom! Uljudno vas opozarjamo, na današnjo izdajo našega lista, ki obsega 16 strani. Res je naš list še mlad, vendar dosegel je že do¬ sti, posebno v svojem okrožju, da so se pričeli rojaki nekoliko bolj zavedati. Tudi nadalje bode za stavilo uredništvo svoje moči, da bode kolikor toliko kos svoji te¬ žavni nalogi. List bode tudi na¬ dalje prinašal poduči j ive in izo¬ braževalne članke, še nadalje se bode brigal za povzdigo naroda, za njegov procvit, napredek in izo brazbo. Z današnjo izdajo smo pričeli prinašati članke o postavah in zgodovini Združenih držav. Uvi¬ delo se je namreč, da naši rojaki morajo biti tudi v tem podučeni, če hočejo napredovati vsestran¬ sko in vsak rojak, kateremu je na¬ predek in izobrazba količkaj pri srcu, bode zanimive članke zasle¬ doval in si jih zapomnil. Sedanji čas — je čas napredka, in če se hočemo prištevati med izo bražene, moramo tudi nekaj ve¬ deti, nekaj se naučiti, kar se naj- ložje doseže z dobrim čtivom. Vsak, ki se zanima za dobro čtivo, dobi z njim najprimernej¬ šo podlago izobrazbi in ravno naš narod potrebuje izobrazbe, zaradi tega pa‘ smo to izdajo razposlali tudi nekaterim nenaročnikom, da iz lista posnamejo, da je naš na¬ men edino ta, da se narod dvigne do vrhunca. Poleg podučnih člankov, poleg drugih, k izobrazbi potrebnih na¬ vodil. bode naš list prinašal zelo podučne vsebine o zgodovini. Najprej se bode obravnavala zgo¬ dovina ameriških držav, pozneje pa ono drugih. Tudi je vsakemu dobro vedeti kaj velijo postave, zaradi tega bodemo tudi o teh prinašali iz¬ vlečke v kolikor je potreba vede¬ ti vsakemu, ki biva v tej deželi. Nadalje članki o kmettijstvu, gospodinjstvu, zdravništvu itcb, bodo vsakemu dobro došli. Naš načrt je zelo dalekosežen in ker je potreba, da se narod izobrazi vsestransko, bode N. V. skušal vsaj nekoliko k temu pripomoči, da narod z izobrazbo napreduje. Kakor omenjeno, smo poslali današnjo izdajo nekaterim nena¬ ročnikom. Uljudno prosimo iste, Podpirajte naš list! da list pregledajo in mnenja smo, da se bode vsakemu dopadal, po¬ sebno ker nepristransko stremi, da spravi narod do višine. Seveda, da list izvršuje svojo nalogo, mora imeti tudi pomoči in ker se dragi rojaki nahaja rav¬ no ta pomoč v vaših rokah, pro¬ simo, da jo nam ne odrečete, pač pa da je nam daste v polni meri. Kar list potrebuje je to, da se množe njegovi pristaši in naroč¬ niki in upamo, da se tudi med na¬ šimi rojaki dobijo požrtvovalni možje, ki nas podpirajo s tem, da postanejo naši zvesti naročniki in nas vsaj s tem materijalno pod¬ pirajo. Zatoraj vsi nenaročniki, ki do¬ bijo našo današnjo izdajo na o- gled, naj smatrajo to, kakor u- ljudno vabilo na naročilo. Upa¬ mo, da bode imelo to vabilo obi¬ lo uspeha, ter da si s to številko pridobimo veliko število prijate¬ ljev in naročnikov. Podpirajte nas pri našem po¬ djetju, ki je posvečeno edino le našemu narodu. -O- Odgoditev konvencije K. S. K J. Enajsto glavno zborovanje K. j S. K. Jednote, ki bi ise imelo pri¬ četi dne 14. avgusta, po zahtevi glavnega predsednika Nemanicha je zopet prestavljeno, oziroma o- dloženo na dne 2 oktobra tega le¬ ta. Tako javlja glasilo Jednote in tako je predsednik uradno na¬ znanil delegatom. Nas sicer ne briga kje in kedaj bode to zboro¬ vanje, in ne bi govorili o tej stva¬ ri, če bi ne smatrali K. S. K. Jed- noto za narodno podjetje, o kate¬ rej vsak list, kateremu je narodni napredek pri srcu, mora veselje izraziti če napreduje, ravno tako pa tudi kritizirati če pomisli, da je kritika potrebna. Da je zdrava kritika potrebna, nam ne more nikdo oporekati, ker ravno z zdra vo kritiko, je svet dosegel to sto¬ pinjo, na katerej se danes nahaja. Ni tolike važnosti samo na se¬ bi, keclaj se zborovanje začne, to¬ da z ozirom na pravila Jednote, je pa največje važnosti, ker pra¬ vila, ki jih ima Jednota, se mora¬ jo držati v vseh rečeh enako ve¬ ljavne. Zborovanje je bilo sklica¬ no protipravilno in je jako dvom¬ ljivo, če ima predsednik zadosten vzrok preminjati kraj zborovanja. Čudno se nam pa vidi, da ni pred¬ sednik malo poprej pogledal v pravila Jednote in se poučil kaj mu te elevajo, ali pa branijo sto¬ riti, toda če smemo soditi po pro- šlem gospodarstvu, merodajne o- sebe pri tej Jednoti ne marajo ve¬ liko za pravila, čeravno so baje ista narejena po njih želji in vo¬ lji. Nehote nam tukaj pride na misel čas ko se je začel delati Jednotin dom, tudi tačas se je de¬ lalo po svoji glavi in se ni oziralo na pravila Jednote. Potreba je bi la, da so točas, kakor tudi sedaj morali drugi člani opozoriti pred¬ sednika na njegovo nepostavno delovanje. Mi si lahko mislimo zakaj je predsednik moral zborovanje pre¬ ložiti, in to že sedaj zadnji treno- tek, ko mu je že voda tekla v gr¬ lo. Toda čujte člani K. S. K. Jed¬ note, kak vzrok vam navaja glav¬ ni predsednik Nemanič? On pra¬ vi, da je moral zborovanje prelo¬ žiti zato, ker ni mogla država Illi¬ nois pregladati stanja Jednote gospodarijo s premoženjem, ka- stanje Jednote? Čemu pa? Ali se ne pripravlja sedaj za konvencijo, kjer bodejo delegati sami lahko zahtevali tak pregled kakoršnega se bode njim zdelo potrebno? Za¬ kaj delati še te stroške Jednoti? Nam se dozdeva, da iz tega od¬ seva vse kaj druzega. In čeravno je tako pregledovanje od države sedaj potrebno ,ali se sme priča¬ kovati, da se bode tem pregledo¬ valcem povedalo vse, kar se je pre grešilo zoper pravila Jednote? Delegati sami so najboljši sodni¬ ki tistim, ki so jih postavili, da gospodarijo s premoženjem, ka¬ terega je priprosti narod skupaj spravljal. Mi smo radovedni kako dolgo bodejo člani Jednote trpeli tako samovlastno postopanje svojega predsednika in pa take otročje zmešnjave kakor jih ravno prire¬ ja Nemanich. Tukaj se res vres- ničuje pregovor ki pravi, da ka¬ dar pride človek v stara leta, pri¬ de na otročje lastnosti in dozdeva se nam, da je Nemanich že pre¬ star, zatoraj mu ni toliko zameri¬ ti, če vleče na otročje. Da mu je pa še nekaj korajže ostalo, nam kažejo njegove lastne vrstice ner kje zapisane, v kateri preti, da bo¬ de še zaropotal tako da bode treš¬ čilo, Mislimo pa, da ne bode pred¬ sednikovo ropotanje in treskanje pri pametnih delegatih nič izda¬ lo ker na zborovanju so delegati gospodarji, in če so možaki ka- koršni bi morali biti, se ne bodejo ozirali na nobeno ropotanje, sploh pa taki izrazi od predsedni¬ ka največje in najmočnejše slo¬ venske organizacije v Ameriki so tako nizki, da jih najstrožje ob¬ sojamo. — Zadnji “Amerikanski Slove¬ nec”. kot glavno glasilo K. S. K. J. , prinaša sledečo objavo, ki jo ponatisnemo doslovno: “Iz urada gl. predsednika K. S. K. Jednote. — Članom in delega¬ tom Kranjsko-Slovenske Katoli¬ ške Jednote naznanjam sledeče: Vsled dejstva, da je zavarovalne¬ mu departementu države Illinois nemogoče izvršiti preiskavo polo¬ žaja K. S. K. Jednote pred dnem 14. avgusta t. L, ker so preisko¬ valci zavarovalnega departemen- ta države Illinois sedaj po svojih opravkih v Toronto, Canada, in v svrho, da bode poročilo preisko¬ valcev pripravljeno za enajsto glavno zborovanje K. S. K. J.: se bode omenjeno gl. zborovanje pričelo dne 2. oktobra 1911. — Delegatje, izvoljeni za gl. zboro¬ vanje nameravano v avgustu, o- stanejo isti za enajsto gl. zboro¬ vanje v mesecu oktobru t. 1. — Anton Nemanich, glavni predsed¬ nik K. S. K. J. Kaj je k temu reči? Gospod Nemanich, kot predsed nik Jednote je s tem zopet poka¬ zal kako samovlastno pašuje v Jednoti, ter z njo pometa kakor se mu poljubi. To beganje druš¬ tev, delegatov in članov je pod vso kritiko in predsednik ne za¬ služi drugega kot izobčenje. In kako zvito zna predsednik zago¬ varjati svoje ustreljene kozle. Se¬ daj je zvrgel krivdo na državni zavarovalni oddelek, češ da iste¬ mu ni mogoče izvršiti preiskave K. S. K. J. Zakaj potrebuje Jed¬ nota ravno sedaj državne kontro¬ le. Znabiti išče predsednik zašči¬ te pod njegovim okriljem to je, da bi se na dan ne spravilo isto, kar se mora spraviti ob konven¬ ciji. Ali predsednik namerava kaj druzega ? Znabiti hoče ta od dr¬ žavne oblasti, kateri notranji po¬ ložaj v Jednoti ni znan, da bi do¬ bil od nje isto, kar bi potem proti delegatom uporabil kot pesek v oči. Da skrajni čas je, da odmar- šira isti, ki je Jednoti za njen na¬ predek naj večja ovira. Poljubilo se je milosti predsed nikovi, da je (oziroma bil je pri¬ moran) odredil zborovanje. Na¬ znanilo o tem milostnem ukrepu Vzvišenega poglavarja K. S. K. J. pa je gotovo nekaterim delega¬ tom, posebno oddaljenim, došlo prepozno, in ne bode se čuditi, če se kak delegat prestavi Njega mi¬ losti za 14. dan avgusta. Če bode to, kdo bode trpel dotične stro¬ ške, ker bode moral oditi delegat domov in se zopet pripravljati za drugo konvencijo? Znabiti bode šlo to iz žepa mogočnega paša. Najprej da ne, pač pa bode mo¬ ralo članstvo zopet poplačati, da so prišli nekateri delegati v Joliet na “špancir". Vendar dragi člani K. S. K. Jednote Vaš čestiti gospod pred¬ sednik, ni le vam in delegatom zagodel, pač pa je tudi nam. Spi¬ sali, in objavili smo nekaj član¬ kov, katere smo priredili z ozirom na zborovanje. Ker pa zborova¬ nja ne bo, smo bili z našim izde¬ lanim gradivom nekoliko v zadre¬ gi. Kljub temu pa, da gospod predsednik “noče imeti sedaj kon vencije", vse dotične članke pri¬ občimo in cenjeni delegati in čla¬ ni, naj jih pazljivo preberejo in uporabijo v So. Chicago dne 2. oktobra, ko bode dan obračuna. Koncem tega se pa še usmeli- mo prašati gospoda Nemanicha. Od kedaj imajo preiskovalci za¬ varovalnega oddelka za državo Illinois opraviti v Canadi in od kedaj so še uradniki Združenih Držav upravljali svoje posle v tu¬ jih državah? Radi bi slišati odgo¬ vor na vprašanje, in radi bi tudi vedeli, kako bode Nemanich zvil to trto. E. P. Dahi FOTOGRAF CHISHOLM, MINN. Second Ave. IZDELUJE NAJFINEJŠE SLIKE IN FOTOGRAFIJE. POSEBNO SE PRIPOROČAM ZA ŽENITOVANJSKE SLIKE. Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi HiKifi /fi š viT ‘ n< \P v» u jr* ifUf 'KfP til' m m Matere, ki delajo dober kruh $ * * Hi Hi upoštevajo, da je najbolji iz Duluth Univesal moke. One znajo, da se iz dobre moke dobi tečno hrano. l-rink 0 . » Duluth Unjversal moka $ v ce Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Mi rabimo za njo cisto žito, da iz nje dobimo pristno, nepopačeno blago. •„ v eckr 3t Duluth Universal mlinarska družba. iStfO Najboljša moka za kuhinjo in pecivo. Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi !Ji P aS0 "L,v k vecl ; G- ' ZS* da tem po{)" . držav« FRANK ČERČEI iio h W P t b ;crc j, priprosto - & p®®' - >' 'tadates R e slovenski brivec ; '“4®; ELY, Minnesota, 1 morajo ost Priporoča se rojakom v obilen obisk, p«’”' v , B DOStSVnO brv- električnim strojem čisti in lepša obr odpravlja iz obraza mozole iz las nadležf’ Jaima sat posamezr.: prhulje. V zalogi ima najbolše tonike, carstvo: : : krepijo rast lasi. mm od vea: Jamči se za Izvrstno dr m ?entr S uradniki lo in postrežbo, ■ k tiste Hi HFiHi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi HR Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi^j Mike VVeinzierl ELY, Minn. trgovec s zlatnino In urar. 1 glavnih Hi Hi Hi Hi Hi Hi Priporoča Slovencem svojo prodajalno. - Po- tf ic ir | pravi j a ure zanesljivo. ^ Posedajte mojo trgovino. \ Hi K I ' 1 Jitoio Hi a* Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Htf JC'? 3 .. . —mt Joe Seliškar slovenski gostilničar ELY, MINN. j Predaja pristno domače, otiijsko vino, rudeCe in bali po $1.50 do $2.50 galona. Whiskey od $2.50 do $4.00 galona. Potuiočim rojakom nudim čedno prenočišče. Sveže pivo, dobre smodke. ADOLPH C. DE WILDE, Trgovina s žganjem in likerji na debel* 874 ISLAND AVENIJE, Milwaukee, Wis. se priporoča slovenskim gostilničarjem za naročijo finejšega zganja, brinovca tropinovca in slivovke, fej Cene solidne, postrežba zajamčena. II 1 ■' V" Bogata zaloga kalifornijskih vin in ogrskega grenkd vina Rostopsin. I Gospodarstvo Jednot. S Ker se bode letos vršilo glav- 1}; „o zborovanje najstarejše m naj- 3 v „če slovenske organizacije v $ Am eriki K. S. K. Jednote, zato- $ : a ; se nam vidil umestno, da neko iko spregovorimo o gospodar¬ ji , tvti pri Jednotah. Že sama be¬ li eda "bratstvo" nam daje zado- i ten povod misliti kedo prav za 5 n rav mora gospodariti v takih S L-anizacijah in pomen bratstva A , e & ne more uresničiti ce m vod- V=tvo takih organizacij v rokah ti- Vstih ki tvorijo družbo, to je od \ elanov samih. . .. , ! Bile so že take organizacije ka Sj ter e so delovale sicer pod lme- Blnoni bratstva, a v resnici je bilo J vodsvto popolnoma v rokah posa- ■Ijfineznikov, da niso take organi¬ zacije vspevale, je samo ob sebi -loki |i muevuv, •* . v 1 , • L 0 re trajno obstati ce deluje pro lastnemu principu. Mogoče je žba. vo. V<* s . | umeV no, kajti nobena družba ne 1 %iore tra Ji lastne , . ... I e katera Jednota, ki sicer delu |e pod krinko bratsva, a v res- 1 Jiici je vodstvo v rokah le )n£l Siekaterih ki se ne ozirajo na _ko- listi večine in ki večine nočejo poslušati, da celo ji nasprotuje- ‘biitio jo. t Vodstvo m gospodarstvo pri ieč Jednotah, katere niso delova¬ le po svojem stavljenem princi- L, je že večkrat prišlo pod nad¬ zorstvo državne oblasti, tako po- fostoma so se prezirali principi, la so se v veliko slučajih morale šržave same potegniti za pravi¬ lo, da so na tak način obvarova- iSftlCllN' večino članov pred polomom zgubo, da tako daleč je že pri- Ili na tem polju, da se dandanes jkoraj vse države v Ameriki ve- ^jiko brigajo za nadzorstvo takih iružb v"katere stavi svoje zaupa je priprosto ljudstvo, in to po sej pravici. i brivec Dandanes ne more dobiti pra¬ vice poslovanja nobena Jednota 1 n RCfV' nobeni državi če se ne ravna 'Bo principu bratstva, to je, da so h morajo ostati gospodarji taki V Obilen Olfrtfžbi 'člani sami, in to kar veči¬ ni; j. . , a postavno sklene, se ima vpo- 4 '™%vati povsod, ne mislimo s tem !Ole iz las l#i> da ima pravico gospodariti . „ak posamezni član, ne, ampak najbolše lllspodarstvo ima biti v rokah u- IS\ US\ dnikov ki so postavljeni v svo- urade od večine zastopanih čla- l7VP«fnfl[ v n ' a §‘ eneralnfc zborovanjih, liviauro t i uradniki imajo povsod vpo- »trežbo. h ati le tisto, kar jim naloži tiha članov, oziroma delega¬ ta na glavnih zborovanjih. Ako čajno delegati sklenejo kaj •fctipostavnega, ali kar vtegne .ravnost škodovati organizaci¬ ji tedaj je še le dolžnost glavnih [ 1 adnikov, delovati po lastnem fepričanju za blagor Jednote, cakor pa ne brez vednosti čla- v in družtev, katerim mora bi *, vse delo glavnih uradnikov ik čas odkrito. Pofdi se popolnoma zavedamo ike odgovornosti katero nosi- glavni uradniki vsake Jedno- vemo tudi, da je veliko urad¬ ov takih organizacij, kateri se dijo in trudijo, da bi vestno jili svojo nalogo kakor jim je dpisana, pa vendar ne morejo lovoljevati svojih članov in "'jižtev, edina rešitev takim ti¬ lnikom je, da svoje stališče na čno pojasnijo svojim druž¬ ni in članom, ter na ta način jelejo do sporazuma. Če so ti¬ lniki na pravem potu, se lahko favičijo, vsaj imamo med naši- : člani razumne rojake, kateri I klajo dopovedati, kadar se jim ar do cela pojasni in pove za- f se gre, edino s takim delo- ijenr se najhitreje pride do |razuma, kateri je tako potre- S vsaki organizaciji če hoče na jdovati in ohraniti slogo v svo I vrstah. Tukaj hočemo neko- P omeniti glavne vzroke vsled jeri se pogostokrat zaseje ne a in prepir v vrste članov te s**K!f lino. ***** (H za vca i* one Jednote, in ti so: Strankarstvo, kolikokrat se e pripetilo na zborovanjih te one Jednote, da so se delegati te ali one strani takorekoč za- a Ji> da morejo to doseči kar želijo ne glede ako je dotična ar koristna celoti ali ne, da je njih stranka zmagala. Taki de ati nimajo pravega pojma ncipu Jednotinega bratstva fne delajo svoje dolžnosti na- f m . Ce h organizaciji, če se ne iiajo na koristi vseh enako, bo » v tem ali onem delu Z jedi fnth Držav. Nepravilno zastopstvo, i i/, 1 nils .hrno reči, da se veliko ne -ftCp 4 - ov . ol J n °sti naredi v vrstah čla W J?’ Ce - Se ne da vsem enaka pri- |jV^ ’ a ^ ri S os P°darstvu, ta prilika i \V motri ca 1,_ . K Jednota za tako plačani denar, nič kedar zboruje Jednota, mora vsa ko družtvo plačati stroške svoje¬ ga delegata še posebej, ne glede na to, da so že enkrat plačali Jednoti ta denar, kateri bi se po vsej pravici moral rabiti za stro¬ ške delegatov, tako da bi dobilo vsako društvo priliko biti zasto¬ pano. Kakor je sedaj, so zasto¬ pana le močnejša in bližnja dru¬ štva, katera so finančno zmožna poslati polno število delegatov na zborovanje, a tista pa kate¬ rim ni usoda tako mila, morajo gledati in biti zadovoljni s tem kar močnejši naredijo. Ta točka v pravilih vsake Jednote se ne strinja s principom bratstva in ne skrbi za pravo slogo med čla¬ ni. Resnica je, da ako bi bila vsa društva zastopana, bi bili stroški veliki, toda vsaj člani sami pla¬ čajo te stroške, tisti $1.00 kate¬ rega plača vsaki član na leto mo¬ ra zadostovati pri vsaki Jednoti. da se plačajo redni stroški Jed¬ note in stroški delegatov na zbo¬ rovanjih vsake tri leta. Vsaka napredna organizacija dandanes plača stroške svojih delegatov, ter tako da priliko zastopstva najmanjšemu svojih društev, kar veliko pomore k večji slogi med člani. 3. Imenovanje uradnikov. Na¬ vadno se misli med člani Jednot da se vrše glavna zborovanja za to, da se pravila spopolnijo in vo lijo glavni uradniki, to bi sice: moralo biti res, kar pa žalibog ni povsod. Pri K. S. K. Jednoti je važen odbor, katerega nimajo pravice, po sedanjih pravilih Jednote, voliti delegati na zboro¬ vanju, ampak ta pravica je dana predsedniku samemu, to je naj¬ večja blamaža pri Jednoti. Vsi važni odbori pri Jednoti bi mo¬ rali biti voljeni od delegatav sa¬ mih, predsednik bi imel pravico imenovati samo začasne, ali iz- vanredne odbornike, nikakor pa ne trajnih, kateri morajo biti od¬ govorni celi organizaciji in ne sa mo predsedniku. Mi imamo v mi slih pravni in prizivni odbor pri K. S. K. Jednoti, ta odbor ima važno nalogo in sicer sestavljati pravila in razsojevati v vseh pri¬ tožbah. Kako more vršiti svojo nalogo nepristransko če je ta od¬ bor odvisen naravnost od pred¬ sednika samega? In to se lahko pripeti pri marsikateri Jednoti ali bi potem zamogel tak odbor nastopati nepristransko proti nje mu. Mislimo da bolj težko. Po¬ rotni odbor tora j mora imeti pro¬ ste roke in mora biti izvoljen od delegatov samih. Mi smo to napisali kot v zdra¬ vo kritiko ravno sedaj ko zboru¬ je največja in najstarejša sloven¬ ska Jednota v Ameriki, ker naša želja je, da bi ravno ta Jednota takorekoč kazala pot drugim ker ima že sama veliko skušnje na tem polju. Mi dobro vemo kako velike vrednosti so naše sloven¬ ske Jednote v Ameriki za naše rojake, zatoraj nočemo podirati, pač pa bi radi pripomogli, da bi enkrat naš narod prišel na višjo stopnjo napredka, pa naj potem pride potom te ali one organiza¬ cije, ali po tej ali oni poti. Nas Slovencev v Ameriki je premalo da bi se še bolj razkosali in da ne bi smeli pripoznati dobro delo tistega, kateri je že nekaj stori! za narod. K. S. K. Jednota je bi¬ la prva in mi želimo, da tudi za- naprej koraka svojo pot nepri stransko po principu, katerega so ji postavili nje začetniki. Mi želimo največ vspeha cenje mm delegatom zbranim na tem zborovanju K. S. K. Jednote, pri poročamo jim tudi v imenu na¬ predka naroda, storite kar je \ vaših močeh, da se pri tej najve¬ čji slovenski organizaciji v Arne riki uvede pravo bratsko gospo¬ darstvo, pazite da bodejo vse ve čje slovenske naselbine kakor Cleveland, Calumet, Minnesota Colorado, Pennsylvania in druga mesta in države zastopana, ka¬ dar se pride do delitve uradov pri Jednoti, (za Joliet se ne bo jimo, ker tam in tako vedno uja¬ mejo večino), edino le na ta na¬ čin boste dosegli slogo med čla ni, ker Jednota ne sme biti in ni bila namenjena samo za eno dr žavo, pač pa za vse Združene Države v Ameriki. Za prihodnje glavno zborova nje Jednote priporočamo Minne¬ soto. ta obstoji, ker v zadnjih šestih me secih so se zvršile premembe, ki so postavile Jednoto na eno naj¬ bolj trdnih podlag. Na zadnjem glavnem zborova- nju se je sklenilo, da se finančni sistem Jednote popolnoma preo- snuje, to se je tudi zgodilo pod spretnim vodstvom glavnega taj¬ nika, ki se je največ trudil za novi sistem dobro vedoč, da je reorga¬ nizacija neobhodno potrebna bila. če hoče Jednota misliti na trajno bodočnost. Novi sistem je takoi v prvih šestih mesecih pokazal, a bode rešitev za bodočnost Jed¬ note, kajti finančni napredek je bil jako ugoden. Jednota je napre¬ dovala, vpoštevši stroške, ki so na tali pri premembi, nad dvanajst tisoč dolarjev v šestih mesecih, in ako smemo soditi po pretekli sku- nji Jednote, bode Jednota na ta¬ ki podlagi toliko napredovala, da se bode lahko merila z vsemi ve¬ čjimi Jednotami. Jugoslovanska Katoliška Jed¬ nota je ena iz med najbolj rado¬ darnih slovenskih Jednot kar jih imamo v Ameriki, pri tej se lahko zavaruje za smrtnino od $500.00 do $1.000.00, za poškodbe do $800.00 in za bolezen do 21 mese¬ cev po $20.00 na mesec. Kar je pa največje važnosti za vsacega čla¬ na in kar bi moral vsak rojak ve¬ deti je, da se vse te podpore pla¬ čujejo redno in točno in to vsaka z svojega sklada tako, ako je e- den opravičen do podpore iz ene¬ ga sklada, mu ostane še drugi sklad nedotaknjen, to je: če je bo- an, dobi bolno podporo, a je še vse eno zavarovan za poškodbe in smrtnino, če prejme plačilo za po¬ škodbe, mu še vedno ostane smrt- nina in bolna podpora nespreme¬ njena, v resnici, vsak član J. S. K, Jednote je zavarovan za $2100.00 brez svoje soproge, katero lahko zavaruje tudi za 500.00 ali 1000.00 Boljše organizacije Slovenci v A- meriki nimajo, zatoraj je brez- rtvomno, da bode Jednota sedaj po svojem novem in trdnem siste¬ mu hitro korakala naprej z bla¬ gajno in številom članov. Predsedni: John Teran. Podpredsednik: Josip Pešelj. Tajnik in arhivar: Anton PIrast Blagajnik: Karol Merhar. Nadzornik: Matija Žgonc. Društvo sv. Cirila in Metoda st 1. J. S. K. J. v Ely, Milin .ima svoje redno zborovanje vsako nedeljo po dvajsetim, točno ob 2. ure popoldan, v prostorih stare cer¬ kve. Glavni uradniki društva za le- leto 1911 so: Predsednik: Joe Spreitzer, Box 974. Tajnik: Karl Merhar, Box 319. Zastopnik: John Matkovič. Bolniški načelnik: Fran Jerič, Box 884. Društvo plačuje bolno podpo¬ ro skozi 6 mesecev, 20 dolarjev na mesec. Po preteku te dobe pla¬ čuje jednota 20 dolarjev na me¬ sec, skoz 15 mesecev, dokler ne splača $300. Za zgubo obeh rok, nog ali očes $800. Za zgubo enega očesa $200. Za zgubo ene roke ali noge $400. Zavaruje se za $500, ali pa za $ 1000 . Za nadaljna pojasnila se je obr¬ niti na odbor ali na člana. K obilnemu pristopu vabi Odbor. First National Bank, EVELETH, MINN. Naj starejša narodna banka na Mesaba Range. KAPITAL IN PREOSTANEK $67.00000 Pošiljamo denar v Avstrijo po najnižjih cenah. V Parobrodni listi za vse črte. Plačamo obresti po 3 od sto. =J Morilec kočijažev v Draždanih? Dne 15. minolega junija okolu ene ure ponoči je v Draždanih v Schlosserstrasse neznanec naročil javnemu kočijažu Gustavu Win- kler, naj ga popelje nekam iz me¬ sta ven. Ko sta bila zunaj mesta se je zgodil zločin, ki je po posto¬ panju morilca enak tajnostnim u- morom kočijažev v Trstu. Nezna¬ nec jo od notranje strani voza u- strelil iz revolverja proti kočijažu ki se je zadet na tilniku zgrudi! mrtev na tla. Drugo jutro so na¬ šli truplo umorjenega kočijaža in par korakov na strani revolver, ki je bil še deloma nabasan, škatljo patronami in prazno denarnico kočijaža. Iz poizvedb draždanske policije izvira z neko gotovostjo, d je mtorilec nosil sivo obleko s kratkim površnikom, iste barve, klobuk “panama“ in rdečo kra¬ vato. Ima brke po angleško pri¬ strižene in kaže starost kakih 25 let. Draždanska policija je razpi¬ sala nanj talijo 500 mark. Nehote se usiljuje vprašanje, ni-li morda draždanski morilec identičen z morilcem tržaških kočijažev. Mnogo okoliščin govori za to. Nesreča italijanskih alpinov. Pri Gemoni je zašlo četrt stot nije italijanskih alpinov na nedo¬ stopne skale, tako da niso mogli ne naprej, ne nazaj, ker se nis '■ mogli obrniti. Pri tej priliki je pa 11 o več voiakov v globočino i eden je obležal mrtev, dva pa sta težko ranjena. t?; DE 1E==@ Jernej Levstik slovenski čevljar Popravlja in izdeluje čevlje vsake vrste. - Prinesite mi vaše delo in jaz vam jamčim dobro delo po nizki ceni. Nahajam se v Gerzinovem poslopju. Chisholm - - - - Minn. n DE DE DE DE DE DE WHITE RIVER DOLINA Dolina pri beli reki v v so zemljišča v slov. koloniji na prodaj pri 0PDYKE SCHMIDT LAND COMPANV. 107. Dearborn Street 107. CHICAGO, ILL. ni I I I I I Sadni vrt na naših farmah. Društvene vesti. jnom se krati še sedaj pri mar taten Jednoti. Na ta način, da a, ? n0t t Plačuje stroške dele- ov . jateri se vdeležujejo zbo- : r a, £ J , ed r t Vzemimo na p*- 1 Jr 1 ' , J' ona asesira svoie - iiG fljCfe vsako let o po $1.00 za red- y i druztva ' * ' stroške plačajo ta asesment Jednote, kaj pa vrne NAPREDEK JUGOSLOVAN¬ SKE KATOLIŠKE JEDNOTE, Te dni so se mudili v uradu glavnega tajnika in blagajnika J. Š. K. Jednote nadzorniki Jednote gg. Aiois Kostelc iz Salida, Colo., Michael Klobučar iz Calumet. Mich. in Peter Špehar iz Kansas Citv, Kans. pri pregledovanju Jednotinega poslovanja. Delo je bilo letos bolj naporno kakor kedai poprej od kar Jedno- SLOVENSKA ČITALNICA Ely, Minn. Prostori se nahajajo v g. Josip Mantelnovi hiši. Vsak član dobi ključ od čitalnice in jo lahko po¬ haja vsaki dan od 9 ure dopoldne pa do 11 ure zvečer. Za izposijilo knjig dobite knjižničarja v čital¬ nici vsako nedeljo ob 10 uri do¬ poldne. Rojaki kateri ste ukaželjni _ in radi čitate, pristopite k čitalnici katera je znamenje našega napred ka na polju izobrazbe. Pristopni¬ na znaša samo 50c in mesečnina samo 25c na mesec. V zalogi bodemo imeli vse slo¬ venske liste iz Amerike in stare domovine, kakor tudi veliko šte¬ vilo slovenskih knjig, tudi angle- gležkih bodemo imeli za tiste, ka¬ teri se hočejo uriti v angleščini. Redne mesečne seje se vrše vsako prvo nedeljo v mesecu ob 2 uri popoldne v čitalnici. Največja slovenska farmerska kolonija v Združe¬ nih državah je White River Dolina v spodnjem delu Michigana. Stotine naših rojakov je kupi¬ lo, ter se naselilo tam. Zelo ugod¬ na prilika, za Slovence, ki si žele ustanoviti svoj lastni dom. Cene so sedaj jako primerne, čas plačevanja jako ugoden, lepa prilika za vsacega tudi z malim kapitalom si nakupiti lepo farmo- Ker je radi zdravega podneblja in čiste zdrave vode, ta okraj e- den najboljših in najrodovitnej- ših v državi Michigan; pozivlje- mo Slovence, da si naše zemljišče UL. ogledajo, in če v resnici najdejo povoljno — kupijo. Kdor kupi plačamo vožnjo mi tja ter obratno. Železnica in trgovska mesta so vsa v bližini našega zemljišča, da si lahko vsakdo svoj pridelek po¬ stavi na trg. Ne mudite Slovenci dobre pri¬ like, pišite za vsa pojasnila v svo¬ jem jeziku, ker mi imamo sliven¬ ske zastopnike in vas postrežemo v vseh ozirih pošteno. DE DE DE1E □ □G dg DE Iz mesta Duluth in iz okrajev ze- leznih rudnikov. DULUTH. . Otvoritev Orpheum gledišča. V nedeljo je pričela glediška se zija v Orpheum gledišču. Prvi na¬ stop je bil kaj dovršen in vse pri¬ prave kažejo, da bode to gledišče, kar se tiče igrokazov eno prvih v Duluthu. Pri otvoritvi je bilo gle¬ dišče natlačeno polno in dosti lju¬ di je moralo oditi, ker so pošle vse vstopnice. Roparji v Duluthu. Pretekli teden so neznani ropar ji v mestu izvršili dva ropa. Oropali so nekega Karla Ander sona, delavca iz Virginia in ga o- lajšali za $20. Bila sta dva, med¬ tem ko je eden nastavil Anderso¬ nu revolver na prša, mu je drugi prebrskal žepe. V petek po noči je pa en ropar oropal sprevodnika I. E. Larsona in sicer na VVoodland kari. Bandit mu je odvzel $19 ter zginil v te¬ mi. Policija, ki zasleduje storilce in ki ima opis oseb upa, da bode roparje dobila. Ponesrečen železničar. Hoteč skočiti na tovorni vlak je prišel pod kolesa Louis Erick- son železniški uslužbenec, ki je priklepal in odklepal vozove. Petnajst voz je šlo čez njega in kolesa so ga razkosale na kose. Drugi uslužbenci na vlaku niso opazili nesreče in še le neki drugi mož ki je prišel po progi je našel ponesrečenca ter obvestil pogreb¬ nika, ki je spravil ostanke v mr-' tvašnico. Ponesrečeni ima brata v Du¬ luthu ki je ognjegasec pri požarni hrambi na 18 cesti. Doba cirkusov. Komaj je odšel iz Dulutha ve¬ liki cirkus Barnum & Bailey, že je prišel drugi in sicer Seliš Flo¬ to, ki je tudi s svojimi prav do¬ brimi predstavami razveseljeval občinstvo. Konji in sloni v tem cirkusu so še bolj izučeni kakor v Barnovem. V pondeljek pa je dal dve predstave Gentry Bross cirkus. Radi deževnega vremena je parada izostala, a predstave so se vršile kakor navadno in sicer pri obilni udeležbi. Ta cirkus se ponaša z lepimi di vjimi živali, ki so žudovito dresi¬ rane. V nedeljo zvečer je pa Hrvat Zebič v Owl dvorani kazal svo¬ jo čudovito moč. Predstave se je poleg druzega občinstva udeležilo večje število Zebičevih rojakov. Kakor rečeno je Zebič zelo mo¬ čan. Železje zvija z rokami kakor trto, z roko zabije žebelj v desko, ter potem potegne žebelj z zob¬ mi iz nje. Škoda, da g. Zebič ni preskrbel za svojo predstavo nekoliko več reklame, da bi imel več obisko¬ valcev ki bi občudovali njegovo izredno moč. Izlet železničarjev. Drugo nedeljo priredijo železni čarji iz St. Paula, Minneapolisa in okolice izlet v Duluth. Bode jih kakih 1000 po številu. Dospeli bodejo ob 2 uri popoldne in tu- kajšni železničarji jim pripravijo izlet po jezeru za kateri namen so že najeli parnik Easton. Ko si bo¬ do še nekoliko ogledali mesto, bodo ob 7 uri zvečer zapustili Duluth. — V Duluthu se je nahajal po opravkih in se tu mudil nekaj dni g. Frank Veranth s soprogo in sinčkom iz Ely. CHISHOLM. — Upravnik Doric Theatre (gledišča) nam javlja, da se v nje govem gledišču predstavljajo naj¬ bolj izbrane premikajoče slike in druge predstave katere so poučne in zabavne. Zato-raj se priporoča svojim rojakom v obilen poset. Malo zabave po trudapolnem de¬ lu je vsakemu priporočljivo. — Central avenue, ki je bila dva meseca iz prometa, ker so pod njo kopali rudo, je sedaj zo¬ pet odprta prometu. Ulica je bila zaprta radi onih dveh blokov ki se nahajajo med Poplar in Spru- ne cesto pod katerim je bilo obilo rude, katero so sedaj izkopali in odpravili. — Geo L. Frask, ki je skozi tri leta uradoval pri municipijalnem sodišču je od svoje službe odsto¬ pil, ter-se hoče posvetiti trgov¬ stvu. Na njegovo mesto pa pride M. Gorman, ki je bil poprej upo- sljen pri Oliver Mining družbi. ELY. — Zgradba novega letoviščne- ga hotela na Burntside jezeru ra- pidno napreduje in stavba bode že ta teden pod streho. Za letos bodo napravili v novo zgrajenem poslopju le kuhinjo in obednico. Sobe pa bodo dokončali za pri¬ hodnjo sezijo. Tajnik Moonan, dobiva vsaki dan obilo vprašanj če je zgradba že dogotovljena, kaj¬ ti marsikateri si želi prebiti polet¬ ne počitnice ob lepem Burntside jezeru. — Ravnatelj White Iron Lake družbe so si prišli ogledati svoja posestva na VVhite Ironu. Ravna¬ telji so se zelo zanimali in si do¬ bro ogledali svojo last ki meri v primerju 160 akrov. Rudnik ki so ga pričeli kopati obeta prav dobro. — Izvažanje rude meseca juli¬ ja ni doseglo tolike višine kakor prejšni mesec. Odposlalo se je iz Pionir rudnika 58.066 ton Savoy 11.656 ton Zenith 71.461 ton Chandler 4.268 ton Section 30. 5.760 ton Vsega skupaj 151.211 ton 171etna Julija Labernik, ki sta¬ nuje v Pionner naselbini se je povrnila iz gojzda kjer je nabira- a jagode. Povedala je, da so jo napadli Indijanci ter da je pri njih videla neko drugo Slovenko, katero so Indijanci držali vjeto. Večje število oseb se je na to po dalo na označeni kraj, vendar na ¬ šli niso o Indijancih nobenega sledu. Domnevali so, da so imeli Indijanci ono Slovenko v svoji o- blasti, ki je odšla iz stare domo¬ vine pred meseci na Ely, a do se¬ daj jo še ni. Labernik je rekla, da je govori¬ la z dotično žensko, da so jo pa Indijanci od nje zapodili. Najbrže je to izmišljotina, kajti Indijanci okolo Ely bi kaj tacega ne napra¬ vili. EVELETH. Pri razstrelbi je zadobil hude po¬ škodbe posebno na glavi, vendar je upati, da bode okreval. Dne 5. avgusta je ubilo v Spru. ce rudniku dva Slovenca in sicer Jernej Tavželj in Frank Sterli- kar. Jernej Tavželj je doma iz Blok pri Cirknici in je bil član društva sv. Barbare št. 40 K. S. K. J. v Hibbingu, kamor so ga v ponde¬ ljek odpeljali, da ga tam pokop¬ ljejo. Rajni zapušča brata in se¬ stro, ki se nahajata nekje v Penn- sylvaniji. Frank Sterlikar, je neoženjen, doma iz Zagorič pri sv. Vidu. Po¬ kojni je bil član društva “Napre¬ dek" št. 69. S. N. P. J. ki mu je priredilo v pondeljek zjutraj do¬ stojen pogreb. Ponesrečeni za¬ pušča na Evelethu dva brata. — V nedeljo jutro se je neki I- talijan Joe Reni vozil s konjem iz Eddys konjušnice. Konja je podil kar se je dalo in na ovinku neke ulice pade konj ter si zlomi nogo. Žival so morali ustreliti. Seveda bode Italijan moral konja plačati. — Veleznani rojak John La- muth se je izrazil, da bode ob pri¬ hodnjih volitvah kandidiral za al- dermana. Lamuth je bil svoječasno poli¬ caj na Ely, pozneje pa policijski šef, kateri službi se je pa odpove¬ dal ter prevzel upravo Virginia Brewg. družbe na Eevelethu. Upamo, da bodo ob volitvah Slovenci pokazali svojo zavede- nost, ter da oddajo svoje glasove našemu rojaku. G. Maks Volčanšek podal se je v pondeljek v Rib Lake, Wis. kjer se nahaja njegova soproga na o- bisku svojih starišev. Tekom e- nega tedna se vrne zopet na E- veleth. HIBBING. — Vsled zapornega povelja, ki ga je napisala neka R. Redokovič je bil aretovan Črnogorec Dane Benetič in sicer zaradi napada. Benetičevi rojaki so pa hoteli svo¬ jega rojaka rešiti iz rok policije, ter so napadli aretovanje izvršu¬ joče uradnike. — Charles Loushe, ki je bil na odredbo Plymouth družbe areto¬ van in je bil v preiskavi 11 dni. je najel advokata McMahona iz Vir¬ ginije ter po njem vložil odškod¬ ninsko tožbo proti imenovani dru žbi od katere zahteva odškodnine $5000, ker ga je dala pa nedolž¬ nem zapreti. Loushe je bil obdol¬ žen, da je protipostavno podpiso¬ val zavarovalne police, ko je pa prišla na vrsto pred sodiščem to¬ zadevna razprava, je družba od¬ stopila od tožbe. — Preteklo nedeljo je imelo društvo sv‘ Petra svoj piknik ob Ely jezeru. Obila udeležba od strani rojakov je pokazala, da znajo ceniti zasluge društva, ki si jih je steklo tekom svojega delo¬ vanja. Slavij e se je pričelo z običajno parado iz Stipeticheve dvorane po Grant ulici. Mestna godba je pa poskrbela na veseličnem pro¬ storu, da so se razveseljevali ple- saželjni. — Finskega naselnika iz Wa- terhen distrikta, po imenu Peter Russka, so našli v sredo mrtvega in sicer končal si je življenje sam in se ustrelil. Bil je 55 let star in udovec. Kaj ga je gnalo v smrt ni znano. -—■ Kazensko postopanje proti Maksu Stipetič, Karlu Loushe, Josipu Matišič in M. Itoviču je ustavljeno. Kazensko razpravo je zahteval požarni maršal Fuller- ton in sicer v zadevi požiga Em- press gledišča. Sodnik Neil Mc Innis, ki je vodil preiskavo, je pa uvidel, da proti obtožencem ni ni- kakih dokazov in je obdolžnico razveljavil. S tem bode ta zadeva, ki je bila naperjena proti nekate¬ rim Hrvatom in našim rojakom, končana. — Ponesrečil se je rojak John Kočevar ki je za nadzornika v Spruce rudniku, št. 4. Sel je iz e- nega prostora v drugi in na potu naletel ravno ko so zažgali mino. —• Italijan Andrej Consotillo, rudar iz Kinlev rudnika je hudo ranjen v bolnišnici. Napadel ga je neki Poljak (?) Seidul Cala- skati, ter mu z nožem prizadjal več ran. Ranjenec je povedal, da je pre¬ jel pismo v katerem se od njega zahteva $100. katere bi mogel pla¬ čati do sobote. Ker se je pa v ne¬ deljo zvršil napad so mnenja, da je Poljak v tej zvezi. Poljak je po zločinu pobegnil 1 in ga še niso vjeli. — Opasno ranjen leži železni¬ ški sprevodnik L. Manyon v bol¬ nici. Njegov tovorni vlak se je odpel in pri tem je Manyon dobi! take poškodbe, da so ga morali prepeljati v bolnico. Osem voz je skočilo iz tira. Ker razvaline iz proge niso morali spraviti tako hitro, so tudi drugi vlaki imeli zamude. —• V More rudniku sta v petek dva nepoznana ubila rudarja Mi¬ ke Bokoviča, najbrže ker sta pri njem domnevala denar ter ga ho- hotela oropati. Zelo osumljena, da sta ta umor izvršila sta Črno¬ gorca John Similič in Juri Mar¬ tič, ki sta po umoru neznano kam zginila in ki jih sedaj zasledujejo. PRINCIP PODPORNIH JEDNOT. GILBERT. —- Rudarja John Bokoviča so našli v sredo vtopljenega ob kra¬ ju virginskega jezera. Koroner sedaj preiskuje če se je ponesre¬ čil. ali če je bil ubit, ali če je zvr¬ šil samomor. Pokojni je bil star 26 let in neoženjen. Policija je v tej zadevi je zaslišala nekega Antona Čopa ki je pripo¬ vedoval različne stvari, medtem se pa tako zagovoril, da se sumi, da mu je o tej zagonetnosti neko¬ liko več znano. NAZNANILO! Cenjenim rojakom v Waukega- nu in North Chicago uljudno na¬ znanjamo, da je sprejel krajno za stopstvo gospod Frank Osredkar. Prosimo tamošnje cenjene rojake, da omenjenemu zastopniku pove¬ rijo naročnino ker je od nas poob¬ laščen isto sprejemati, ob enem pa vabimo vrle Waukegance in okoličane na naročbe našega ko¬ ristnega lista. Skoraj dva tisoč let pred Kri¬ stusovim rojstvom je rekel Abra¬ ham Lotu “Naj ne bode sovraštva med menoj in Teboj, med mojimi pastirji in Tvojimi", okolu štiri sto let kasneje je rekel Mojzes svojemu ljudstvu, ki je bilo v su- žnosti, ko so se začeli prepirati: "Vi ste si bratje, zakaj eden dru¬ gemu škodujete". Te besede so bile v velikem protislovji z bese¬ dami Kajna ki je vprašal: “Ali sem mar jaz svojega brata pa¬ stir?" in te besede Kajnove so se gotovo globoko vkorenile med na še prve narodnosti od časa, ko je padel Adam, do časa ko je ljud¬ stvo tako globoko zabredlo da je dopadlo Vsemogočnemu pokon¬ čati vesoljni svet. Po vesoljnem potopu je zopet ljudstvo začelo novo življenje, potom Abrahama in Mojzesa je Bog vodil svoje ljudstvo do višje popolnosti in bratstva, ki se je polagoma raz¬ širjalo med poznejše rodove do¬ kler ni prišel Tisti, ki je rekel, da smo vsi enaki. Z prihodom Naza- renčana je bratski duh dobil po¬ dvojeno moč in se hitrejše razšir¬ jal med vse rodove potom kri- stjanstva. Ta pot bratstva ni bila gladka, bili so prepadi, ki so pre¬ tili za vselej prekiniti napredek bratstva, toda duh pravičnosti, ko je bil enkrat zasejan, je potoval polagoma toda zanesljivo do da¬ našnjega dne. David in Jonatan nista bila v so rodstvu, toda naredila sta prija¬ teljstvo ki je veliko pripomoglo poznejšim rodovom. Salomon sam je organiziral prijateljstvo med delavci, ki so delali tempelj, katerega sad je segal daleč v po¬ znejše rodove. Samaritan je nam tudi pokazal lep vzgled prijatelj¬ stva, pokazal nam je jasno kedo je naš bližnji in koga moramo pod pirati. Po vzgledu tega Samarita¬ na, ki zasluži častno mesto v zgo¬ dovini bratskih principov, se je začelo praktično bratstvo in med¬ sebojno podpiranje, iz tega ma¬ lega semena je vzrastlo velikan¬ sko drevo, ki dandanes pokriva na milijone in milijone ljudstva, ki nesebično delujejo za povzdigo človeštva. V Zjedinjenih Državah samih je dandanes nad sedem milijonov članov raznih bratskih organiza¬ cij, ki delijo podpore svojim čla¬ nom skoraj nad 50 milijonv vsako leto in to število raste od dneva do dneva. Duh bratstva je sicer starodaven, toda Sistem po kate¬ rem poslujejo sedanje Jednote, je jako novodoben. Šele nekaj nad 40 let je preteklo od kar so se po¬ javile bratske Jednote na podlagi katere zavzemajo sedaj, umevno je, da jih je še veliko, ki niso v pravem redu, ker začetniki niso zadosti mislili na odgovornost ki vedno narašča če se ne uvedejo prispevki. Veliko jih je, ki so že spregledali in med temi z vese¬ ljem opazujemo tudi nekatere slo¬ venske organizacije. Finančna podpora je velike vrednosti za vse člane, nič manjše vrednosti za celo človeštvo, pa tudi ni princip, ki ga gojijo bratske Jednote. Kako lepo je videti zbrane člane, ki priskočijo na pomoč svojemu sočlanu, kadar pride v potrebo, kako lepo je videti zbiranje zdru ženili članov pri rednih sejah, kjer se ne vpraša nobenega člana kedo je bil njego.v oče, pač pa se vpraša kakšen mož je on sam. Kjer se ne vpraša kaj je njegov oče delal, ampak kar je on pri¬ praven delati sam, tudi se ga ne vpraša ako je izdelal kake šole, zadostuje le, da ve kako pošteno živeti. Ne vpraša se koliko zem¬ lje poseduje, ampak če je navdu¬ šen za pravo bratstvo in priprav¬ ljen delovati po njegovih močeh za blagor bližnjega kakor ga ti¬ čijo bratske Jednote. Vsak član si lahko šteje v čast in ponos, da ima priliko nekaj storiti na tem svetu za dobro svojega bližnjega ker ako spolnjuje svoje dolžnosti v tem, živi po principu, ki ga u- čijo bratske Jednote, in prejel bode plačilo mogoče še sam na tem svetu, in ako sam ne, lahkim srcem se bode ločil, ker vedel bo¬ de, da njegovi dragi bodejo pre¬ skrbljeni po njegovi smrti, ko več njega ne bode med njimi. Najnovejse vesti iz Arizone. Glavni šoht Grand Arizona Copper družbe je sedaj 360 če v ,„ ljev globok in ruda raste v vrednosti od dneva da dneva. V ten je malo vode in sicer tako mal°, da imajo sesalke kaj malo oprav jj!' 1 ' ,■ ka. Ta voda je zelenkaste barve, kar dokazuje, da je rudnik polj jvL f,i ta* PO ILiM . >PfF od ■; rude. V vodi je polno rude in pregled je dokazal, da je ta vod a vredna milijone. Vsak mora uvideti, da pride ta voda iz tal, kje t mora biti velikanska množina rude, do katere se bode krtiali prišlo. Delo se tu nadaljuje vedno in sicer z izučenim rudarji i- ■)->. •• pod vodstvom izkušenega inže-nirja gosp. Viljem Mihelich, p 0 _' ^ ^, o prej iz Calumeta, Mich. in iz Bisbee, Arizona. Rudarji delajo sa-^V';V mo za delnice in dobijo plače le za hrano in stroške. f ■/: V Delnice od Grand Arizona Copper družbe so sedaj na prodaj po 80 centov ena in sicer proti gotovini ali odplačilu. DULUTH, Minn., 5. julija 1911. O. E. Peterson & Co. First National Bank Bldg. J’ ^ Ji F;' P rJ' 1! jP. orci* Ženih držav in priznana zanesljivim. Državni nadzorniki so pre je gledali Grand Arizona Copper rudnik pri Douglas, Ariz. in naš F. -i L vse v takem stanu, kakor se je poročalo. ® F ime" „ K DULUTH, Mi, v fUo PRIPOMBA: Naša tvrdka je protokolirana po postavi Zdn pU |a - MERCHANTS & MINERS STATE BANK HIBBING - MINN. Kapital $50.000.00 Preostanek $10.000.00. Plačujemo obresti po 3°|o živa velike poz' ifflO* 1 i nileiF L i ; c si n- Dajte nam zavarovalnino in pošiljajte denar pri nas. Naše čenč 1 ' 1 so vedno najnižje. ust jakost® ano it »PL , iP oi Z i0>¥ st> ' r,ev RAZSTRELBA NA PARNIKU. Rotterdam, 9. avg. Na parniku “Gutenberg“, se je razstrelil ko¬ tel in ubilo je dva mornarja, ka¬ pitan in več potnikov je bilo hudo ranjenih. Pogrešajo pa tudi tri o- sebe, za katere so mnenja, da jih je razstrelba pognala čez krov v morje, kjer so utonili. Razstrelba je bila tako huda, da je kose iz ladij e vrgla v mesto na suho. XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX nepolaga; _ uOLŽNJI John Praznik - - Gilbert.i pu 'travam | Priporoča svoj salon za obilen poset. Jamčil vso ntie k ni ne prebav najboljšo postrežbo z vsake vrste pijačo, smodkami itd.; ne pozabite kadar se mudite v mestu. b in dognalo «< - jt Ha ob časi: r dala več mleC 1; XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXK ; k T ° sc ' piia. io e tudi hvno. Kravi >c iiolaijo in če r:; Josip Loushin & Comp. slovenska mesnica CHISHOLM = Minn. Phone 30. Kadar Želite imeti okusno meso, klobase, pe= rutnino itd. oglasite se pri nas. Mi vse doma susimo, in vozimo na dom. Najnižje mogoče cene. = Dajte nam naročila! f opravek, u ■■. ožilab pretika M iAdica, da:r. : <» zaostani Znabiti si !t k mleko okru. N tega. kr “»olinjo št dru npomešaia ? OP; TVO. Z A KRAV iaiaD 150 m JL. %'jj oJ. ' "r , i%ti: liso v. ItJl,, r DELNIŠKA DRUŽBA “NA¬ RODNI VESTNIK”. išče zastopnike po vsili sloven¬ skih naselbinah. Kdor ima za to veselje in želi pospeševati dobro stvar, naj se prijavi pismeno ali ustmeno pri upravništvu. Za nje¬ gov trud in požrtovalnost pripu¬ sti se mu običajne odstotke. Nadalje išče družba spretnega potovalnega zastopnika in orga¬ nizatorja. Plača po dogovoru. Po¬ nudbe naj se odpošljejo takoj. Anton Kromar gostilničar HIBBING - Minn. 302-3rdA' 1 Toči FItger pivo, prodaja fine smodke, domače V® importirane likerje itd. Rojaki vedno dobro došli. Podpirajte svoj e! s. H 1% Virginia Plumbing & Heating J. S. Cherne, poslovodja, V pritličju Opera House poslopja. phens Dela In popravlja vodovode, peči, kopeli strani ^ 1 Za naše delo vam vedno jamčimo, Pišite nam, ali pa nas pokličite. ti N AZ h, Najmočnejša narodna banka v Mesaba Range i c First National Bank HIBBING - MINN. Premoženje cez $1,000.000*00 no se pi sporočamo za zavarovanje in pošiljanje deiia Od vlog plačamo po 3°| 0 obresti. irF I; \ 1 fr Vi* \ H> 0 V* jflHMKH5HS3HMHSH5HWW5KS©®g Poljedelstvo, f # *chwhwhhw»0O0OO*«oS kokošjerejcem. , Pazljivo ravnanje s perutnino £*otavlja gotov dobiček. Skrbi ' ra isto ravno tako kakor skrbis za govejo žival m dajala ti bode y I primeri še več dobička, kakor ti oa daj a krava. . , . & Pri kokoši, ki nosi jajca je dosti odvisno od hrane. Gledati moraš ° take kokoši, da dobivajo pri¬ merno hrano če hočeš, da bodo do L e nosilke. Meseni, ostanki, m zelenjava naj bi tvorilo glavno snov prihrambe. Korenike, repa, I krom pir, na drobno zrezana dete- I ,j a j n kjer mogoče še mesenih o- | Jankov je dosti bolje, kakor pa koruza ali pšenica. Kakor moraš ? pri kravah paziti na hrano, če ho- ' e š od njih dosti mleka, tako mo- raš ravnati s kokošmi če hočeš ’ od njih imeti dosti jajc. Ne dajaj pa kokošem preveč * hrane. Ce kokoši premalo ležejo, ‘ ne misli da se to godi radi tega, ker imajo premalo hrane, pač pa je iskati kje drugje uzrok. Preglej kokoši in če opaziš, da so pričele zgubljati peresa, pola¬ gaj jim tako hrano, kakor je zgo¬ raj opisana in videl bodeš, da bo¬ do kokoši kmalo začele bolj prid¬ no nesti. Kakor pa že rečeno, ne polagaj jim preveč hrane, kajti | kokoš se odebeli ter zgubi moč za •OOOJU nošenje jajc. Snaga pri perutnini iqi je zelo priporočljiva kakor pri vsa 1 K) ki drugi živali, posebno obračaj j veliko pozornost pri kokošeh ta- N aše ft krat, če si nalezejo uši. Kako se : kokošem v tem slučaju pomaga, smG °P' sa -*- 1 Tudi po zimi pazi, da kokoši niso izpostavljene hudemu mrazu oood lbett NE POLAGAJ PIŽE PRI MOLŽNJI. 61 . idar se Popolnoma nepravilno je, če • ] kravam polagaš pičo, če molzeš. ”‘®t| Ce to storiš učiniš, da ti krave ne le pija« pustijo vso P a ži¬ val ne prebavi zadostno. Dokaza¬ lo in dognalo se je, da krava, ki je bila ob času molžnje mirna, je dala več mleka, kakor ravno ta KKKKfu-a™, ko se je za časa molžnje ^krmila. To je tudi popolnoma na- " ravno. Kravi se dela mleko med jt.it, a, molžnjo in če ima pri tem še kak drug opravek, učinkuje, da se kri po žilah pretaka bolj hitra, kar je posledica, da mleko, ki se ima iz¬ tekati zaostane, ter se pomeša s Ikrvjo. Znabiti si že opazil, da ie bilo mleko okrvavljeno, to je bi¬ lo vsled tega, ker je žival imela med molžnjo še drug posel, in da se je kri pomešala z mlekom. omp Phone i »base, as. nam SREDSTVO, ZA OPLODENJE KRAV. 302 e, ** af f Zadostuje, da nam na gori na¬ vedena vprašanja naznanijo pi¬ smenim potom. K. S. K. Jednota. Nekateri so uverjeni, da se na¬ haja sredstvo za oplodenje krav. Slišali so znabiti o tem ali onem poskusi, čitali v listih tu ali drugi tozadevni oglas in vsled tega so res prišli da prepričanja in mne¬ nja, da se res dobi sredstvo, da se jpospeši oplodenje krav. Ker so ljudje lahkoverni so se jres usedli na limenice, dosegli pa niso v tem oziru nič, ker sredstva ni, da bi se pospešilo oploditev. Povsod oskrbi, najsibode pri živalstvu ali rastlinam, to kar tre¬ ba, le narava. Po postavah narave se vse godi in proti naravi ni bo- ja. ■ ^ >r ’ kjavah, ki se nočejo oploditi je edini poskus z dobro pičo. Ce polagaš telici slabo pičo je gotovo, da ne pride do potrebne moči, da bi se oplodila, in če ju- M nici - M se noče goniti, podajaš 1 razdražljiva sredstva, ne bodeš dosegel namena, pač pa dosežeš le to, da ti žival oboli. Pusti juni¬ cam dosti prostosti, kajti ravno if to učinkuje na žival, da sledi ob c.asu zahtevkom naravi. NAZNANILO. Če imajo naši slovenski farmer- Ji okolo Gheena, Greaney, Silver- ;dale in okolici na prodaj stavbeni Les naj nam javijo, ker se je o- f | glasila neka tvrdka, pokupiti. iDimO' sili' ki hpče les kal Farm er bi ga čez zimo sam se- “Pritem imel dvojen zaslu- drus :ic P 1 P * > 0 ;,/ v r— liliji UVUJC. zek Prvič prodal bi leg on h, plačan za sekanje. Ker je, a-° r se nam zdi ta ponudba še t Ce i u &°d na in bi se farmer s i m .\ pPomogel. drugič pa, da bi J n, 1 Zlmo doma del ° in bi mu w '■? treba.hoditi iskati dela po ’ j..- i h 1 r udnikih, bi bilo svetova 'i la gommaiovani ponudbo sprejmejo. na J nam sledeče: illle farmerja: Bivališče: Kakovost lesa: . ~ Oddaljenost do prve železniške postaje: . Koliko debel za oddati: . farmerji to Naznanijo Ni naš namen se vtikati v za¬ deve Jednote z drugim namenom kakor da ji pomoremo kar je v naših močeh, do večjega vspeha in do večjega napredka, ker do¬ bro vemo kolike vrednosti so na¬ še slovenske organizacije za na¬ še rojake v Ameriki, toda to, kar se slednji čas dogaja v vrstah K.S. K. Jednote res prekaša vse meje, kako se kritizira od ene strani, in od druge zopet sumlji¬ vo molči, je narodna blamaža in narodna sramota, zatoraj si šte¬ jemo v dolžnost, da tudi mi ne¬ kaj spregovorimo. Mi priznava¬ mo da je K. S. K. Jednota naj¬ večja in najmočnejša slovenska bratska organizacija v Ameriki, in kot taka bi morala biti uzor vseh druzih Jednot, če je pa res to je jako dvomljivo. Prvi vzrok vse sedanje kritike je Jednotin nesrečni dom, katerega so glavni uradniki sezidali kar na svoj ra¬ čun proti pravilam Jednote in proti volji Jednotinih članov, ka¬ teri bi morali biti pravi gospodar ji Jednoti. Mi ne trdimo, da ni bil Jednotin dom potreben, da potreben bi bil, kajti vsaka Jed¬ nota, ki je že tako napredovala kakor je K. S. K. J. mora imeti umesten in pripraven urad za svoje poslovanje, to zahteva že ugled take organizacije, kakor tudi potreba za varno hranitev listin Jednote ki so velike vredno sti. Toda Jednotin dom se mora na drug način doseči kakor so ga dosegli uradniki K. S. K. Jedno¬ te, za tak dom mora dovoliti kon vencija in nobeden drugi. Mi ne bodemo o tem nadalje pi¬ sali ker vidimo, da iz navedenih delegatov ki so dosedaj priobče¬ ni, da se udeleže glavnega zbo¬ rovanja, so možje rojaki, ki so znani kot poštenjaki, razumni in napredni v pravem pomenu be¬ sede, poznamo jih veliko osebno, na te apelu jemo v imenu sloven¬ skega naroda v Ameriki, delujte pametno in premišljeno, pazite da pride vodstvo Jednote v take roke, ki bode vpoštevalo željo in voljo članov Jednote. K. S. K. Jednota je prevelike vrednosti za naš narod, da bi se z njo delalo kaj drugače. Ona je bila prva ki je pot takorekoč od¬ prla drugim, ona je naj starejša in najmočnejša, kaj bi nam rekli tuji narodi, kaj bi nam rekli naši lastni rojaki, če bi s to organiza¬ cijo zavozili, da bi bila sramota vsem Slovencem v Ameriki. Ne, to se ne sme zgoditi, kar je po¬ treba je le, da se iztrebi kar je gnjilega, da se oživi in postavi zopet na noge po katerih bode ponosno korakala pot napredka v čast slovenskemu narodu v A- meriki. Letošnje zborovanje vtegne biti najvažnejše od kar Jednota obstoji, zatoraj mora bi¬ ti to zborovanje tudi v rokah ta¬ kih oseb, ki bodejo vpoštevale že lje vseh navzočih delegatov, kaj¬ ti, kadar se pride na zborovanje Jednote, ni več gospodar Jedno¬ te predsednik ampak vsi zbrani delegati. Če se vidi, da ni pred¬ sednik tega zmožen, imajo pra¬ vico delegati postaviti začasnega predsednika ali pa dati vodstvo konvencije podpredsedn. na kon¬ venciji Jednote mora biti vsak za slišan ne glede če kritizira poslo¬ vanje Jednote, ravno tako kakor ima pravico biti zaslišan vsak kongresman ali senator kadar se nahaja na svojem mestu v Wa- shingtonu, kjer se delajo postave za one ki so ga poslali. Voditi tako veliko organizaci¬ jo kakor je K. S. K. Jednota, ni lahka stvar. Glavni uradniki mo¬ rajo biti jako previdni in poseb¬ no kadar se gre za kako važno stvar, je za njih boljše, da zvedo želje in zahteve članov poprej ko kaj važnega vkrenejo. Vsaj tudi predsednik Združenih Držav ve¬ likokrat deluje na to, da izve že¬ lje državljanov o tej ali oni za¬ devi, predno je priporoča senatu ali kakemu drugemu odboru za sprejem, ker dobro ve, da od za¬ dovoljstva državljanov je odvi¬ sen red in napredek. Ravno tako morajo delati glavni uradniki vsake organizacije i če tega ne store, je njih trud zastonj, pa naj bode še tako dober njih namen. Vsak uradnik take organizacije ki se trudi na tem polju, ima na¬ še simpatije dokler vidimo, da se v resnici trudi, da bi zadovoljil tistim od katerih je postavljen na svoie odgovorno mesto. Če pa vidi, da jih ne more zadovo¬ ljiti, je bolje, da se sam odstra¬ ni, da ne bode vsled razpora tr¬ pela cela organizacija. Sarno- vlast je že zadala K. S. K. Jed¬ noti marsikatero rano, in čas je da se enkrat naredi red in sloga brez katere je vspeh nemogoč. Upamo toraj, da se bodejo de legati in glavni uradniki nase prve in najmočnejše Jednote v Ameriki zavedali svojih dolž¬ nosti in da bodejo storili vse po dobrem prepričanju kar bode de¬ lalo čast in ponos nam vsim. Pri¬ sotni bodo delegati, katerim bo¬ de težko z besedo na vrsto priti, toda s svojim glasom pokažejo lahko, da se zavedajo svoje dol¬ žnosti napram tistim, ki so jih poslali, da jih zastopajo. Ne pre¬ naglite se, vzemite si čas, da tre¬ zno premislite vse kar boste skle nili, nekateri vas bodejo silili k urnemu delu, češ čas je drag; re¬ snica je to, toda boljše je en dan več biti na zborovanju in stvari premišljeno rešiti, kakor pa hi¬ teti z vsem in potem narediti po¬ moto, ki stane poznejši čas drag denar, taka varčnost ni varčnost, pač pa zapravljivost, ki se ne da opravičiti. Naše iskrene želje so, da se zborovanje složno zaključi in da se nekaj sklene kar bode poma¬ galo Jednoti še do večjih in hi¬ trejših korakov do napredka ka¬ kor do sedaj, Jednota je katoli¬ ška, zatoraj mora že samo vsled tega pokazati, da pri njej vlada tista sloga, ki se pričakuje od ta ke organizacije in da se ohrani tisti princip na katerem se je vstanovila. Dober vspeh! Arnold & Pickering ODVETNIKI VIRGINIA — MINN. Phone 322. Se priporočajo Slovencem za vsa advokatska in zagovorniška dela. Village Livery konjušnica CHISHOLM, MINN. Phone 60. Math. Boriin, lastnik VOZOVI IN KOČIJE ZA VSE SLUČAJE. PRIPOROČAMO SE ZA POGREBE! ELIZABETA MEDVED gostilničarka ELY, Minn. Priporoča cenjenim rojakom svojo gostilno, kjer se toči pristno, doma izpresano vino na drobno in debelo. : • Vedno sveže pivo in najboljši whiskey. : : XXXXXXXXXXXXX First Natinoal Bank GILBERT MINN. GLAVNICA $25.000.00. PREOSTANEK $2.500. Josef Spreitzer Gostilna in prenočišča za potu¬ joče rojake. VIRGINIA, Minn. 418. Chesnut St. — Phone 134. Zraven Grant Opera. KADAR PRIDETE NA VIR¬ GINIO, OGLASITE SE PRI MENI. IZVRSTNA POSTREŽBA JAMČENA. POSEBNO POZORNOST DA¬ JEMO POŠILJANJU DENAR- NJI LISTI. ZAVAROVALNINA IN VOŽ- JA V AVSTRIJO. XXXXXXXXXXXXX Agnich bratje gostilničarji ELY, Minn. Pitone 108. Priporočajo vsim Slovencem svojo najboljšo zalogo založeno gostilno kjer se toči Iron Range Brewing Ass. pivo, pristno vino in whiskey. V mnogobrojen obisk se priporočajo. AGNICH BRATJE. S £ S S Velika razprodaja K S ifi tfi | Tibs Hutchings Bankrupt zaloge v Lewis in | s Ufi UR K £ Manson prodajalni na Chisholmu. Začetek v petek dne 16. junija. * s a a ur George Brince EVELETH, Minn. 317 Grant ave. GROCERIJA IN mesnica ROJAKI! PRIJAVITE SE V MOJI PRODAJALNI .KJER BOSTE NAJBOLJE POSTRE¬ ŽENI PO ZMERNIH CENAH. Vozim|na dom vsa naro¬ čila točno in zanesljivo. Anton Intihar gostilničar GILBERT — — — MINN. SE PRIPOROČA CENJENIM ROJAKOM V OBILEN PO- SET DOBRO ZALOŽENEGA SALONA. ROJAKI VEDNO DOBRO DO ŠLI IN ULJUDNO PO¬ STREŽENI. “OLIVER” S Na tisoče dolarjev svežega blaga, katero je kupljeno gj m * ur s yj za manj kakor stane na debelo. Vse to blago posta- gj | vimo na prodaj po zelo nizki ceni, kar pomeni zlate i s dolarje za 50 centov* S £ Ufi jjj Pridite zgodaj, ter si oglejte najlepše blago. Zapomnite si prostor velike jjj {£ razprodaje v Lewis in Manson. UR Ufi UfiUfiifilfiifrUfiUfiUfiUfiUfiUfiUfiifiUfiURUfiUfiUfiUfilfiURUfiUfiUfilfiUR Maks Volčanšek Eveleth - Minn. Je otvoril prvo slovensko trgovino v Minnesoti z ra¬ znimi likerji na debelo. Rojaki! Kadar pohajate slovenske gostilne, zahtevajte bla¬ go, katero prodaja vaš rojak, in T rgovci! Dajte naročila svojemu, kateri vam da najboljše blago po boljših cenah kakor tujci. Prihranite naro¬ čila za njega. NOVO MESTO V BLIŽINI VELIKIH TOPILNIC. Najlepša prilika za postati samostojen! Na prodaj: 3000 akrov farmerskega sveta na prodaj. Aker po $5 do $7. Ta svet leži v Lake County, o- kolo 10 milj od Tv r o Harbors. Preprežen je z bistrimi jezeri in potoki. Dober ribji lov. Svet je že posekan. Ker se nahaja na temu svetu tudi ruda, st ista ne proda, pač pa v slučaju kopanja rude odkupi družba svet nazaj in sicer po $175 aker. Poplača tudi obdelovanje in odkupi poslopja. NADALJE lote v Quinns oddelku na Proc- torju v St. Louis County. Lota od $100 do $125. Te lote so zelo po ceni in so v pravi legi v mestu Proctor. Oglasite se pismeno ali ustme¬ no na: Gregor Kalishnik DULUTH, Minn. 118 Third Ave. West. leži v sredini ogromnega podjetja. Slika kaže podstavke tovarniškim poslopjam pri Steel Plaintu. Stavbni loti od $150 do $300. - Business & Corner lote nekaj vec. - Na lahka me¬ sečna odplačila, brez obresti, brez takse za dve leti in ne plačila v slučaju bolezni. Kupite lote sedaj, dokler so cene nizke in plačila lahka. - Brezplačna vožnja na mesto OLIVER, kakor tudi na STEEL PLANI vsako nedeljo ob 11. uri dopoldne. OLIVER TOVVNSITE CO., 203-4 Torrey Bldg, DULUTH, MINN. Iščemo dobre in zanesljive zastopnike. First National Bank Bivvabik - Minn. Kapital - - 29.000.00 Priporočamo se za vse bankarsko delo in po¬ šiljanje denarja. Dr. Richter's ! 5|» /«* *»» <1* «*» »I* *|f <4* /4^ *4^*4^4^4^*4^4* «4*^4”4Wg ' M ^ M ;c i & 8 X s $ ■ S Iz stare domo¬ vine. V,w,» »4» «4» #4» »*» *»» M '4^4* <4> <.‘ <|WA* Kranjsko. če trpite na revmatizma ki vam povzroča več* Dr. Richterjev Pain-Expeller. Ozdravel vas bo_v kratkem — in če se boste z njim drgnili boleče dele zjutraj in zvečer, vas ozdravi popolnoma. Hranite eno steklenico te¬ ga leka vedno v hiši. Zdravilo je dobro za rev¬ matizem, vnetje, ohromelost, zaprtje, bolečine v bedrih in na členkih, zobobol in nevralgijo. V vseh lekarnah po 25 in 50c. Pazite na sidro na steklenicah. , F. Ad. Richter CSh Co. 215 Pearl St. NEW YORK. Gersich in Grahek Aurora - m mn. Imajo največja zalogo svežega in suhega mesa, domačih klobas, kakor tudi grocerijsko blago po najnižji ceni. Naše blago je najbolje, kar ga more denar kupiti. Poskusite pri nas! Josip Brula - gostilna GILBERT. Blizo Iron Range kolodvora. Vedno pri roki rojakom kateri potujejo v ali iz mesta. Postrežba najbolja z vsem kar spada v to trgovino. Posetite me! Prezidava ljubljanske predilnice. V ljubljanski predilnici se 4>o obrat popolnoma izpremenil. Me¬ sto sedanjega parnega obrata se uvede električni obrat. Uvede se tudi električnea razsvetljava. Sploh se cel obrat modernizira. Tvornica sama se tudi zdatno raz širi in se uvede poleg že obstoje¬ čih delovržb tudi barvarnica in “Bleicherei“. Stari parni stroj, ki se je vporabljal v tvornici 40 let, se proda, ko se izvede električni obrat. Takoj, ko dežela zgradi e- lektrično centralo, naibavi ljub¬ ljanska predilnica tok pri deželi. Nesreča v rudniku. V Trbovljah so se ponesreči trije rudarji na različen način. 9689 Franceta Groznika, je vsled nje¬ gove lastne krivde povozil voz, ki služi za izvažanje nakopanega premoga in mu je zdrobil par re¬ ber. Ivanu Cedarju pa je padel del strehe na hrbet in ga je hu¬ do poškodoval, dočim je paznik; Rudolf Jarc zgrabil tako nepre-j vidno za dvigalno motovilo, da j Nemcev, 142.113 Italijanov .j baje 31.063 Slovencev m 142. *- 1 hTr-t-at-nv. Goriško-Gradiscansko statistiki 260.269 statistiki 249.502 mu je desno roko popolnoma zdrobilo. Vse tri ranjence so od¬ peljali v rudarsko bolnišnico. Koroško. Hrvatov, štetje po tej šteje po tej domačina, in sicer 4488 Nemcev 93.143 Italijanov, 151.167 Sloven¬ cev in 180 Hrvatov, Istra pa šte¬ je med 403.550 prebivalci 386.483 domačinov in 11.725 Nemcev, 147.429 Italijanov, 57.576 Sloven¬ cev in 166.756 Hrvatov. Že samo pogled na te številke površni nam jasno pokaže njih verodo¬ stojnosti. Po tej statistiki bi bilo tedaj na celem Primorskem 25 - 902 Nemca, 382.685 Italijanov in 414.164 Slovencev in Hrvatov. Res, velika milost, da so priznali v številkah ščavoni vsaj skromno večino. Izstop iz rimsko-katoliške cerkve Ciganska nadloga. Pri posestnici Jeri L. na Havpt manici je nek cigan izvohal lepo 300 kron vredno kobilo, katero je bodil toliko časa ogledavat in “ta dlat“, da se je L. začela z njim Dogajat za kup. Ko je cigan imel že promoteno, ji je dal neko mršavo kljuse, ki ni za nobeno rabo in pridal 80 kron in vzel kobilo, katero je potem prodal nekje na Posavju. Seveda je o- peharjena posestnica šele potem opazila, da je prišla ciganu v zanj ko, ko je ta s konjem že od¬ šel. L. je cigan oškodoval za 220 kron. Nevihta. Ma- I § § m, LAINO HARDWARE m #1? ELY, MINN. % e» ms m m Železnina, Pohištvo in Pogrebniski Zavod. Skušajte naše barve. NAJBOLJŠE BLAGO IN NAJNIŽJE GENE. Vaš rojak Marko Bluth vam je vedno na ražpolago. Posestnik Ivan Gorjup iz lih Lipljem pri Turjaku in nje¬ gov 14 letni sin, sta dne 14. m. m. peljala zvečer z dvema kravama vprežen voz sena domov. Na po¬ tu jih dobiti nevihta. Prišedši do enega ob poti stoječega drevesa, udari v istem hipu strela v dre¬ vo, ter ubije Gorjupu obe kravi. Tudi sin, kateri je kravi vodil, pa de nezavesten na tla, ter se je pri padcu na obrazu poškodoval, ri¬ četu se ni nič pripetilo. Gorjupa zadene občutna škoda, ker ste bi¬ li kravi vredni približno 500 K pa še tem bolj ker si je eno kra¬ vo od soseda sposodil, kateremu jo bode moral najbrž tudi pla¬ čati. Strela je užgala hišo posestnice Marije Šetina v Prebačevem pri Smledniku. Hi¬ ša je popolnoma pogorela. Ožga¬ ne so tudi strehe sosednih hiš, vendar se je posrečilo ogenj na sosednih zadušiti, posebno ker je bil takrat hud naliv. Hiša Mari¬ je Šetina je bila zavarovana sa¬ mo za 200 K. Strela. Nevihte so na dnevnem redu. Dne 19. m. m. popoldne okoli 3. ure pridrvi nevihta. Z vso silo trešči v kozolec posestnice Hele¬ ne Perovšek v Paradišču pri Šmarji. Kozolec, z 12 štanti, poln žita in mrve, je popolnoma pogo¬ rel. Škoda se ceni na 5000 kron. Gori omenjena posestnica je za obžalovati, kajti spomladi ji ie moža v gozdu ubilo pri podira¬ nju dreves, a sedaj zopet ta ne¬ sreča. je naznanilo v zadnjem času v Celovcu 10 oseb različnega sta¬ nu. Med njimi je tudi ena ženska in en dijak. Prestopili so deloma le protestantizmu, deloma z sta- rokatolicizmu. Konkurz napovedala stavbna tvrdka Vi doni v Beljaku. Pasiva znašajo 240.000 K. Izgubil je na trgu v Št. Vidu ob Glini trgo¬ vec z živino M. Schneider iz Sol- nograda črno usnjato denarnico, v kateri je imel 1300 K denarja in železniško legitimacijo s sliko. V spanju okraden. Dninar Jože Lesjak v Celovcu se je vlegel med opoldanskim od¬ morom pod neko drevo in zaspal V spanju mu je ukradel neki to¬ variš iz žepa denarnico, v kateri je imel 23 K 70 vin. Samomor radi bolezni. V nekem ribniku blizu Pater- niona so dobili utopljenko Ano Wochein iz Paterniona. Pri sebi je imela pismo, katerem pravi, da je izvršila samomor radi neo¬ zdravljive bolezni v želodcu. Avtomobilska nesreča. Preclevčerajšnjim se je vračala od neke gozdne veselice pri Meg var j ih v Vrata 9 mož broječa do¬ mača godlja. Bilo je že po deveti uri, ko so korakali po cesti in .igrali poskočno koračnico, ko se zaleti med nje od zadaj avtomo¬ bil Moschetza iz Podkloštra. Voz je prevrgel tri godce, izmed katerih je neki Wank smrtno ra¬ njen. Odpeljali so ga v bolnišni¬ co, druga dva ranjenca pa so iz¬ ročili domači skrbi. Nesrečo je povzročil avtomobil, ki je moral godce slišati in ni pravočasno u- stavil, vrhu tega pa ni imel niti luči na vozu. Primorsko. Ženska Robinsijonada. OBIŠČITE NAS. □ E State Bank of Aurora Aurora - - Minn. Opravlja vse bankarske posle. - Zavaruje poslopja. Kapital $25.000. Preostanek $3.500. □ E □ □ Ce se nahajate v Duluthu? obiščite Miller-jevo restavracijo in hotel. Ce ste na Hibbingu stopite v Millerjevo restavracijo, ki se nahaja v Hibbing hotelu. Če ste na Virginiji pa ravno tako na Chestnut ulici= Nezgode. Kolarskemu pomočniku G. Tandariču pri kolarskem moj¬ stru Janko Šiška je odtrgal stroj 2 prsta na levi roki. Delavki G. Kovač v tukajšnji tovarni za par kete pa vsled lastne neprevidno¬ sti desni palec. Na žebljarico V. Gašperšičevo v Kropi je padel žareč žebelj in jo težko poškodo¬ val. Pri obiranju češenj je padla z drevesa posestnica Marija Ko¬ kalj v Zalogu pri Kranju in si zlomila roko. Malo pozneje pa je padla z češnje dekla Marija in si zlomila levo roko. Aljančič Štajersko. Zopet detomorilka. Posestnikova hči Frančiška iz Rečice pri Laškem, je nekako sre di meseca julija porodila dete in ga je kot prezgoden porod takoj zakopala. Sosedom in znancem ni ostalo zakrito njeno prejšnje stanje in njen sedanji položaj, ko je bila brez otroka. Jezične ženi¬ ce so se dogovorile in so jo na¬ znanile sodišču. Sodišče in orož- ništvo so sedaj brezdvomno dog nali greh Frančiškin in nepremi¬ šljeno dekle je že romalo v za¬ por. Speča straža. Vsredo dne 19. m. m. ponoči je zapazil nadzornik 'finančne straže v Pulju v salinah pri Fasani spe¬ čo stražo. Nadzornik je zaspanca zbudil, ter ga pozval, da naj se javi k raportu. Straža pa je trikrat ustrelila proti nadzorniku, ki je zbežal. Med begom pa je padel nadzornik v neki jarek, vojak pa je mislil, da ga je ustrelil in ustre lil nato samega sebe. miči. _ NajpotrebJf cSiSj >r ;oV»EM ELCO THEATER 'ki' ^ jlsir ^^REJENOGA ui X si^Rl NAS PRIPOROČO SLOVEN- NA ely IN OKOLICI OBILEN POSET LEPO gledališča, lahko vidite Naravna zdravila. glavno vodilo pri naravnem zdravljenju. Gibanje, mir, počitek, spanje. K življenju ni potrebno le tisto ibanje, katerega organizem z no izpeluje, r a tt TTPšE IGRE ZA PRIME- tranijh delih trupla sam i ^jAJLErs,^ ampak morajo vse telesne moči s NE CENE, PREDSTAVE samovoljnim telesnim delom ži- ^ ,T OA vn vFčFR TNi vahno spodbujo sprejemati. Ne¬ li lE VRšN VSAKO | vajene moči pešajo in ginejo. Po V NEDELJO tudi po¬ poldne. J. A. Graves, poslovodja. ige s tavii e IflO ir izvršit imate kaj jHBHMKBHBHBHBHBHGHBHM John Plautz gostilničar Calumet = ■ Mich. moči I zunanji-nemarnosti postane tudi notranji organizem nedelaven. I pretrga se menjava snovi, trupla se polotijo slabosti, in bolezni se prikazujejo. Takemu, ki z tru¬ plom ne dela nič, ali pa giblje le ! posamezne ude, lahko se začne vrteti, če tudi zavživa najzdra- | vej ši zrak; in, če tudi zdravo, zdravju koristno hrano zavživa, lahko oslabi. Najzdravejše gibanje je težko delo na prostem zraku, kakor ga ima kmet, nekateri rokodelci in drugi delavci. Ženskam pa prijajo najbolj taki opravki, katere zah¬ teva gospodinjstvo, in sicer kme- tiško. Komur poklic ne dovoljuje ena kega dela opravljati, more tem- p ros tih urah misliti na to |fv M’ = 0 bolj v l\J 'E SE NAHAJATE NA CA- da z gibanjem nadomesti to„ kar "k _„'je sede zamudil. Počasni spreho- .UMETU, OBIŠČITE ME dj ne pomagajo veliko; bolje je, 'MSkoč TER VAM NUDIM DOBRO hitro korakati, ali pa v gore ho- rr^-rt-T' 'DT^TPCJTrTTT epm 1 Seveda se pri teni more pa- a »»OSTREŽBO. PRESELIL sem žiti „a to. da se dotičnik ne pre¬ ti 1 «* iVOJO GOSTILNO IZ PREJ- tru( |j Sploh pa zgube vsa gibanja ŠNIH PROSTOROV NA ŠT. ki se vrijo le za kratek čas, svojo v, QO q r i vrednost, ki pa bi vendar morala 323 6 GESIO. biti nadomestilo zdravega dela. Tako Bibanie ie le e " ostra,,ski “ Ije FOTOGRAF 1 Charles Hendrickson m\% Soi ELY, MINN. E ULJUDNO JAKOM ZA IZDELOVA- E VSAKE VRSTE FOTO¬ GRAFIJ PO NAJNOVEJŠI MODI. } POZORNOST DA- 3SE IMG' AJT MIN e 23-1. vod pči ZA VSAK SLlj gon, ki pa ne more moči pospe¬ ševati, ker je le menjava in pre¬ dvidna pravomernost zdravju ko¬ ristna. Če zdrav človek živi, kakor bi živeti moral, lahko pol dneva pri i zdravju koristnem delu prestoji. j Če pa svoje telesne moči manj e in neenako uporablja, in, če je PRTPnRDčA zrak, katerega soplje, nezdrav,_ se U U tudi dosta poprej utrudi. Kdor pa le duševno dela, in, če se še tako napenja, zraven tega pa truplo o- j stane mirno in nedelavno, steni telesno moč le slabi, ne pa, da bi jo, kakor telesno delo, enočasno pomnožil in obnovil. Kdor pa si j hoče zgubljene moči z umetnimi ENITOVANJSKE sredstvi zopet pridobiti, bo se o- i pekel. Taka sredstva so le škod¬ ljiva. Po menjavi dela, počitka, spa¬ nja in hrane nadomestujejo in pomnožujejo se uporabljene mo¬ či. Kakor smo že omenili, je za i spanje namenjena noč, in sicer ^ mora polnočna ura tudi srednji čas spanja biti. Najboljše je, če se i gre ob osmih zvečer spat, a se že | zjutraj ob štirih vstane, kakor | kmetje delajo. Brez škode se si- j cer sme tudi malo dalje spati; a j kdor spi do dneva, že stem po- | manjša oživljajoče učinke spanja, že pivo, pristen whiskey Večer spi do dneva, že stem po- LIKE. v AROČILO IN SE -RIČAJTE. gH£jj| Lovrenc Kovach gostilničar CHISHOLM, MINN. . bilzo Miners State banke. _ _ . v . dnevnega dela v mirni počitek, in V11 ' ' Prenočišče potujočim se no ,x toraj ne sme posvetiti za- jak — Priporoča se vsim bavanju ali veselicam. [ oša P oS,re ,oš»e ne -^EL ci» Kor<> s ' Slovencem. i®ž ijiji OPERA HOUSE O ptlO° £ ga, UDI b Z,' KO I 3Č um z/ ; SAK AH ii** x e ROJAKOM NAJLJEP- 'AVO V OBLIKI DO- ■''AB RANIH PREMIKA¬ STI K, PESMI IN DRU- vBAVE. POSETTE NAS VEČER, OB NEDE- TUDI POPOLDNE. ILJITE SVOJE DRUŽI¬ NE IN ZNANCE. :LY OPERA HOUSE .e P n i"* 1 le^ V 1 ' A0 l P $ P ' l$gaB$e$sssR M. Seiberlich pogrebnik ELY, MINN. Pri Lang Hardvv. Co. * * * Priporoča se cenjenim Sloven" em in jamči za dobro postržbo. Vsem živim bitjam, tudi rastli¬ nam, potrebno je, da včasih pre¬ trgajo za daljo časa svoje životno spanje. Narava zbira vse moči v notranjih, tihih gibanjih organiz¬ mov. Tako je tudi pri vseh naro¬ dih jeden dan v tednu posvečen počitku. Nedeljsko svečanje ali ne deljski mir ni morebiti le verska ali družinska uprava, ampak od človeške narave globoko uteme¬ ljena potreba. Ako človek te po¬ trebe noče priznati, mu je gotovo več k škodi, kakor k hasni. Tisti pa, ki delajo razven celega tedna tudi v nedeljo, bodo slabo želi. Ravno tako škoduje to, če se nedelja, ki je posvečena počitku, uporabi za veselice in zabave, ki so še bolj škodljive, kakor prena¬ peto delo, pri katerem se ne po¬ čiva in nič ne menjuje. Naravna potreba nedeljskega počitka naj se ume tako, da se more v drugih dneh v tednu nape tim močem privoščiti mir, med tem, ko se morajo navadno poči¬ vajoče moči k delu spodbujati. Tisti, ki čez teden dela z rokami, naj v nedeljo dela duševno, naj kaj čita, ali se sploh kaj uči, kdor pa čez teden dela duševno, naj se v nedeljo z gibanjem udov krep¬ ča. Oba pa naj vse en del dneva posvetita notranjem, duševnem življenju, katero je vendar sredi¬ na človeške narave. Telo, duh in duša so nekaka trojica človeške narave v notranji menjavni raz¬ meri. Celo surovim, nevernim na¬ rodom je njihovim duševnim raz- vitku primerno duševno življenje lastno. Če toraj omikanci to du¬ ševno življenje zatajijo, ne pade¬ jo zopet v prvotnost nazaj, ampak še za prvotnost zabredejo. Ljudje, ki zabij o svojo dušo, zdivjajo, če tudi imajo višje duševne zmožno¬ sti, in, ker živalsko stanje za člo¬ veka vendar ne more naravno Tu¬ ti, ginejo človeku tudi duševne m fizične moči. Narobe vpljivajo vse zdravstvene škode, na duh in na. dušo; na zadnjo še hitreje in uni- čevalneje, kakor na moči možga¬ nov. Ljudje, ki se udajo zdravju nasprotnem životarenju, postane¬ jo enočasno slabi na volji, tako, da tacega životarenja tudi opusti¬ ti ne morejo, če sami spoznajo m sprevidijo, da je škodljivo. Med tem, ko njihove telesne in dušev¬ ne moči še dalj časa vstrajajo, se njihov značaj popolnoma skvari. Za vzgled naj navedemo marsika¬ terega pijanca, pa tudi tisočero drugih slučajev bi lahko navedli, kje se duševna spridenost in ško¬ dljivo životarenje bratita, če rav¬ no to ni tako očito, kakor pri pi¬ jancu. To pa svetu za to ni tako očito, ker. je današnji svet po na¬ sledkih svojih nasprotnosti ravno tako bolan in slab duševno, ka¬ kor telesno, in mu je pomen pra¬ vega čistega duševnega zdravja nekaj tujega, neznanega! Nauk o naravnem zdravljenju pomeni to¬ raj toliko, kot nauk o zdravljenju celega človeka, duše in telesa. Jesti in piti. Da jesti in piti veže dušo s te¬ lesom, vedo in pravijo vsi ljudje, a malo jih je, ki bi vedeli, kaj in kako naj jedo in pijo. Pa če tudi vedo, nočejo se po tem ravnati, ali vsaj radi in prostovoljno ne. K dobri, močni hrani štejemo v prvi vrsti meso, potem pivo, vino druzega, kot strup, katerega mo¬ čen organizem po močeh zopet odstranjuje, oslabelo truplo jih pa more kot bolestno snov obdrža- vati. Tudi vsa, umetno pripravlje¬ na, nebo dražilna jedila, če so le prav draga, veljajo kot dobra, krepčalna hrana, prosta, cena hra¬ na pa se zaničuje. To pa je čisto narobe. Tam, kjer so ljudje z najpripro- stejšim življenjem zadovoljni, z priprosto hrano, katero si vedo primeriti, tam so tudi najzdravej- ši in najkrepkejši ljudje. Revni ljudje v mestih so le zbog tega tako slabi, ker se tudi ravnajo po narobni kulturi, brez da si tisto malo dobrega, ker kultura še pre¬ more, prilastiti znali. Če si revni ljudje za svoja majhna sredstva kupujejo.meso, kavo, pivo, vino in enake reči, beli kruh in fino moko, seveda imajo vedno pre¬ malo hrane, kajti,.če se take hra¬ ne tudi dovolj zavžije, kar pa si¬ romak storiti ne more, Ter JRH- novcev nedostaja — ne pomaga nič. Te reči imajo namreč prema¬ lo hranilne in redilne moči, vrh tega snedo še druge dobre snovi ter pokvarijo - šoke. Žalibog, da so zastopniki eno¬ stranskih, posameznih znanosti zakrivili sami -— da se je ljudstvo odvrnilo od svojega prvotnega; življenja, in, da misli, da so razna sredstva, katera smo zgoraj na¬ vedli, potrebna hrana. Kdor hoče vrednost hranilnih snovi prav presoditi, treba mu je manj paziti na to, koliko ima do- tična snov hranilne moči, kakor pa na vprašanje: Kako ga bo spre jel in upotrebil organizem? Ne tisto, kar človek je, ampak tisto, kar prebavi, ga redi. Pa tudi to, kar prebavi, ni vse enako korist¬ no. Kot krepčalno hrano moramo smatrati le to, kar kri dela čisto in zdravo, brez da bi organizem s težkim prebavljanjem težilo. Meso v kljub temu, da ima mno go redilnih snovi, vendar ni krep¬ čalna hrana, in to tem manj, čem slabeje je truplo, katero meso kot hrano sprejme. Za bolnike, otroke slabe, malokrvne in telesno nede lavne ljudi meso ne prija na no¬ ben način, tudi juha ne, ker pre¬ več dražilno razgrevno vpljiva. Zdravi ljudje, kateri veliko dela¬ jo, smejo meso k zelenjavi in dru¬ gi zeliščni hrani jesti. Narobe to¬ raj je, meso zavžiti kot glavno hra no, zelenjavo pa le kot prikuho. Če se pa to vendar zgodi, lahko iz poprej povedanega vsakdo spre vidi, da je škodljivo. Da narava človeku ni meso kot glavno hra¬ no odmenila, sprevidi se iz tega. da enako pripravljena mesa zapo¬ red nikdo ne more dolgo zavživa- ti, tako, cla bi se vsegdar nasitil. Želodec moramo z ostrimi močno dražilnimi sredstvi prisiliti, da sprejema meseno hrano. Zavživa- nje pohujšljivih in omamljivih pi¬ jač, kakor kave, čaja, dalje, pijač, ktere vzdržujejo alkohol ali niko¬ tina (tabaka) potrebno je le ta¬ krat, ako človek zavživa veliko mesenih jedi. Da pa so vsa ta sred stva zdravju škodljiva, smo že po prej povedali. Največ vredna, za vsako stanje truplu koristna hrana jed in pi¬ jača ob enem — je mleko. Če tudi je mleko po nekaterih kra¬ jih drago, vendar je, primerjano z drugo hrano, vredno svojega de¬ narja. Ako se kravje mleko rabi mesto materinjega mleka (kako umetno sredstvo se ne sme rabiti), naj se pomeša prvi mesec z dvema tre- tjinoma, pozneje pa z manj vode, (nikdar pa se ne sme mešati s ka vo, ker je to otrokom strup). Tu¬ di slabotni, bolani ljudje včasih lažje prenašajo z vodo pomešano kakor čisto mleko. Sir je bolj re¬ dilen in lažje prebavljiv kakor su rovo maslo. Sirotka in izmedki imajo še do¬ sta redilnih snovi in so jako ko¬ ristni. Tudi kislo mleko je jako zdrava jed. Sploh pa je vsaka jed, pri ka¬ teri se rabi mleko, koristna in do¬ bra, ako nima tudi tistih snovi, ktere smo že zgoraj kot škodjive navedli. Mleko je škodljivo le takrat, a- ko prihaja od bolne krave. Dru¬ gače pa sme vsakdo mleko zavži¬ ti, kako mu ravno diši. Oslabele osebe navadno kislo s surovim maslom pomešano mleko najraje iedo in tudi najlažje prebavijo. Čegar prebavljanje pa je sled premočnih dražil oslabljeno, naj se navadi mleko po žlicah zavži- vati. Kakor ima mleko mnogo redil¬ nih snovi in je sploh zdrava hra¬ na, tako tudi zrnje. Med zrnjem je vreden oves narveč, akoravno ga ljudje čisto opuščajo in ga le malo cene. Za ovesom pride ječ¬ men, rž, pirovnica in drugo zrnje (ajda, proso i. t. d.). Ovsena sluzina (sok) je prav dobra hrana za bolnike in otroke. Zdravim pa služijo vsa iz ovsa na rejena zdravila, seveda tudi ovse¬ ni kruh. ANTON SKUBIC slovenska gostilna VIRGINIA, MINN. 115 Chestnut Str. Tel. 319. Priporuča se rojakom za obilen obisk. Toči dobro pijačo, sveže pivo, domače in drugo žganje. Frank Veranth ELY, Minn.=Phone96. PRIPOROČA SE ROJAKOM ZA NAROČILA TRDEGA IN MEHKEGA PREMOGA. Naročite pravočasno, da boste imeli kadar rabite. Vsa iz zrna pripravljena jedila so tem bolj redilna kolikor več da imajo otrobnih snovi. Črna moka je vedno več vredna kot bela, ker ima več redilnih moči. Za kruh je moka z otrobi vred najboljša, in sicer nepresejana (otrobna) mo¬ ka. Dobra pijača za zdrave in bol¬ ne je voda, ktera vre kake tri če¬ trt ure, in v kteri se kuhajo ovse¬ ni otrobi. Seveda mora biti pri¬ mešano malo strdi. Vsa iz ovsa pripravno narejena jedila so toraj za zdrave jako ko¬ ristna in krepčalna. Za slabotne, bolane ljudi in za otroke pa raz¬ ven mleka ni bolj krepčalnega sredstva, kakor so iz ovsene moke pripravljena jedila. Seveda mo¬ rajo za otroke biti drugače pri¬ pravljena kakor za odrastle. Bol¬ nikom in otrokom daje se le slu¬ zina, /to je voda, v kteri se kuha oves, kakor smo že omenili) al-i pa ovsena- Juha.. Hi m UR Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi £ a s s Peoples Brevving Co. v Duluthu, Minil, vari najboljšo pivo in ga raz= pošilja v sodcekih in steklenicah. Pivo se kosa v dobroti z vsa kim drugim. s s s Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi HiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHi City Drug Store. Največja lekarna Pitone 3. Chisholm - - Minn. Popolna zaloga zdravil in toaletnih stvari. Slovenci vedno dobro došli! Naša zdravila so vedno zanesljiva. Posetite me! WAHL-MESSER REALTY CO. 208-212 LONSDALE BUILDING, DULUTH, MINN. Vam nudi najboljšo priliko ako nameravate kupiti lote blizu v " bodočih velikih tovarn katere sedaj gradijo v Duluth-u, katere bodejo stale okolu 25 milijonov dolarjev. Nase zemljišče se nahaja tik druzbinega zemljišča na kate¬ rem se gradi, in sicer ravno med mestom Duiuth in tovarnami. Lega našega zemljišča je najboljša, zato ker na eni strani je hrib, na drugi reka, toraj mora ves promet med Duluthom in tovarnami Y skozi nase mesto. Tri železniške proge vodijo skozi nase mesto, in poulična v v v proga bode kmalu|napeljana skozi sredino našega zemljišča. Nad 60 Slovencev je kupilo ze lote pri nas in se vedno kupu- v v jejo, kupite se Vi predno se cene preveejne vzdfgnejo Damo Vam tudi na mesečna vplačila. Okolu 6oo delavcev ze dela na novih tovarnah, in to število se množi od dne do dne. /j» v-Jj&SkmfiiLr** Slika Vam predstavlja samo eno poslopje, v celi skupini jih bode 48 poslopij nekatere nad 1000 čevljev dolge. v v Mi Vam drage volje pokažemo nase prostore zastonj Kauai v Duiuth, oglasite se pri nas. VVAHL-MESSER REALTY CO. .jrioete 208-212 LONSDALE BLDG. DULUTH, MINN. Mi smo v tej trgovini ze nad 25 let in sino popolnoma zanesljivi Referenco Vam damo na vse Uulutliske Banke. bfi s * s Pitone i Melrose 914. Zenith 934. Residence Melrose 757. ^latenski mimn s s s s M. Danculovich & Co. S|j 529 West Mich. St. DULUTH, Minn. jj! * Svoji k svojim! | s s s UT Zlat fe ta pregovor, a malo se spolnuje. Mi hočemo pa to spolnjevati in UJ l r izvršiti, če se pri nas obrnete. Kupite pri nas šiikarte, a popijte tudi | f Zn izvrstne pijače. V vsem vam hočemo postreči in tudi če iščete dela itd. Zal UZ Kadar pridete v Duluth, obiščite nas in se prepričajte, kaj moremo za UZ I r vas storiti in takrat bodete sami rekli, držimo se: , p * Syo ji k svojim! * yfi Sfi Pazite na napis i broj “Slavenski saloon*’ne “Poljski”. j|j Anton Erchull Gilbert - - - Minn. Gostilna. Izvrstne pijače, smodke, itd. Slovenci pohajajte v trgovine svojih rojakov. Postrežba in blago najboljše. Broadway Livery Gilbert, Mlnn Phone 97. Dobri vozovi, zanesljivi konji, posebno za po. grebe in ženitnine. Pridite k nam in se prepričajte. StfiSffitfiaiHiMiSHiHiHiai SffiSSfiSifiSiSSfiaiffiSS John Francel, gostiničar Gilbert - Minn. Phone 26. Kadar pridete v mesto, oglasite se pri meni, postrežem vam z najboljšo pijačo in smodkami. Svoj k svojemu! Vlada Združenih Lapp Bratje slovenska mesnica GILBERT Minnesota. Sveže in suho meso, perutnina, domače klobase itd. Vse najbolje po najnižjih mogočih cenah. Rojaki! Kupujte pri svojem. Gospodarji in gospodinje! Če rabite hišne sprave, rokodelskega ali kmetijskega orodja ali vsakovrstne barve izročite mi svoje naročilo. Če vam blago ne ugaja, vam vrnemo denar Prodajalna nasproti pošte. PRIPOROČA SE V OBILEN OBISK. ANDREW ROINE trgovina železnine CHISHOLM - - Minn. Republikanska vlada. Fundamentalna razlika med re¬ publiko in monarhijo je, da ljud¬ stvo v republiki samo voli pred¬ sednika, da jih vodi po predpisa¬ nih postavah, njemu dajo toliko moči kolikor vidijo, da je dobro za celo državo, določajo mu tudi čas njegovega uradovanja, ko na¬ sprotno vlada v monarhiji samo ena oseba, ki pride do prestola po rodbinski pravici, ki vlacla samo- vlastno in daje ljudstvu le toliko pravic, kolikor jih je primoran da¬ ti. Glava republike velikokrat po¬ seduje veliko oblast, včasih večjo kakor kateri kralj, toda ta oblast je le začasna in se lahko vstavi po volji ljudstva, čeravno predsednik republike ni s tem zadovoljen, na¬ sprotno je pa oblast kraljev in ce¬ sarjev absolutna in ljudstvo ne more diktirati drugače kakor z revolucijo. Predsednik republike ima oblast ki mu jo ljudstvo da. kralj in cesar si pa sam dela o- blast, le v nekaterih državah je ta moč nekoliko omenjena, kar si je ljudstvo priborilo na en ali dru¬ gi način tekom stoletij. Sedanja forma monarhističnih vlad je sad sto in stoletnih borb, ljudstvo se je vedno trudilo več ali manj, se otresti absolutne vla¬ de, ko so nasprotno kralji in ce¬ sarji rabili vsake vrste sile, da so si ohranili to kar imajo sedaj. V veliko državah kjer se še sedaj i- menujejo monarhije ali kraljevi¬ ne, se je dosegel nekak kompro¬ mis med ljudstvom in kraljem, ta¬ ko da ljudstvo ni več tako izže- mano in tlačeno, kakor je bilo nekdaj, vendar je še velike potre¬ be zboljšati razmere med pripro- stirn ljudstvom v vsaki državi, ti¬ panje je da pride kmalu čas, ko bodo mase zagledale boljšo pri- hodnjost. Republikanska vlada, če si hoče zagotoviti obstanek, mora biti močna kakor so bile nekatere kra¬ ljevske države, toda to moč mora porabiti za protekcijo svojega ljudstva pred notranjimi zuna¬ njimi sovražniki, toda na drugi strani mora biti tako zavezana da ne postane nikoli absoluten go¬ spodar ljudstvu, ampak da je od¬ visna od ljudstva. Skušnja je po¬ kazala, da če se hoče doseči moč, mora biti eden gospodar, ki nad¬ zoruje vse, in to je v republikan¬ ski vladi predsednik, ako se pa ho če, da ne bode on postal absoluten gospodar, je potreba, da ima ljud¬ stvo pravico diktacije, in to se go¬ di pod republikansko vlado potom legislacije, kongresa in senata. Vlada Združenih Držav ameri¬ ških je v marsičem potomec an¬ gleškega sistema, toda zgodovine o tem ne bodemo tukaj pisali, ve¬ liko podatkov o tem prinesemo, ko bodemo prinašali zgodovino Združenih Držav. V teh člankih bodemo le opisali po kakem siste¬ mu smo dandanes vladani, po me¬ stih, okrajih, državah in Združe¬ nih Državah skupaj, da bodejo naši cenjeni cenjeni čitatelji neko¬ liko poučeni o vsem, kar bi mora¬ li znati vsi, ki si nameravajo vsta- llovšti svoj novi dom tukaj v nov i domovini med tujim narodom. Noben drugi narod, ne Staroda v ni in ne novodobni, ni imel takega sistema vladanja, da bi razdelil o- blast tako, kakor je v Združenih Državah ameriških. Vsak narod poprej je imel bolj centralizirano vlado. Francozka je republika in Angležka je jako omejena monar¬ hija, toda oblast v obeh je precej centralizirana, vsaka ima take o- blasti, da lahko več ali manj dik¬ tira podložnikom, mestarn in ko¬ lonijam kakor se vidi potrebno vi¬ šji oblasti. Amerikanski narod je pa ob enem enostaven in združen potom posameznih držav. Konsti¬ tucija Združenih Držav ameri¬ ških in konstitucije drugih držav, so tako rekoč eno in isto delo, kajti vse konstitucije posa¬ meznih držav so posnete iz kon¬ stitucije Združenih Držav in ne- smejo tej nikoli nasprotovati. Za- toraj je vlada Združenih Držav ameriških edina na celem svetu, ki se deli tako in ki ima tako spo¬ jene postave z izvirno konstitu¬ cijo. Konstitucija Združenih Držav je podlaga vsemu vladanju, in ta dokument se je smratral in se smratra še sedaj, najbolj popolno delo človeškega uma tega 'časa. Ustav ali konstitucija Združenih Držav ni namenjena regulirati po drobnosti posameznih držav, to je puščeno posameznim državam, ka tere lahko preminjajo svoje posta¬ ve tako, kakor ljudstvo sprevidi, da bolje odgovarjajo tačasnim po¬ trebam, toda glavni principi, ki so opisani in omenjeni ustavi, se imajo vpoštevati vselej in povsod in nobena postava ni veljavna, ka¬ tera nasprotuje tem principom. Narodna vlada pod vodstvom predsednika ima skrbeti za blagor in spolnjevanje postav vseh držav kar se pa tiče podrobnosti v vsaki državi posebej, je zopet isto pod nadzorstvom druge osebe, ki jih imenujemo governerje, in vsaka posamezna država ima zopet svo¬ je postavodaje ki delajo postave za državo ravno tako, kakor dela¬ jo postave za vse države kongres- inani in senatorji v Washingtonu. Vsaka država je zopet razdeljena v manjše okraje, ki jih imenujemo (County). Narodna vlada in dr¬ žavna vlada skupaj tvori skupno vlado Združenih Držav. Ista pa, kakor vlade posameznih držav so razdeljene v tri dele ki jih imenu¬ jemo: Legislative, Executive in Jucidial. Legislative pomenja, da je vlada oziroma oblast v rokah ljudskih zastopnikov ali poslan¬ cev ki delajo postave. Executive pomenja, da je spolnjevanje teh postav v rokah predsednika Zdru¬ ženih Držav in governerjev posa¬ meznih držav. Judicial pomenja pa, da se te postave imajo pravič¬ no tolmačiti od tretjega dela vla¬ de, tako da prvi del dela postave, drugi del pazi, da se postave spol¬ njujejo in tretji del pa pazi, da so te postave pravične in da se stri¬ njajo z ustavo ali konstitucijo. Združenih Držav. Tretji del naše. vlade obstoji iz najvišjega sodišča Združenih Dr¬ žav, ki vsebuje 9 najvišjih sodni¬ kov (Supreme Justices). Ta del ima težko nalogo, da tolmači vse postave Združenih Držav in kon- s titucije, kadar pride kako kočlji¬ vo vprašanje v njih roke za reša- vati, ta del je takorekoč najvaž¬ nejši za obstanek republike, ki skrbi, da se vedno vlada po tistih principih, ki so jih postavili za¬ četniki naše ljudovlade ali repu¬ blike. (Dalje prihodnjič.) KRVNIK ALKOHOL. (Iz holandščine.) V vrtni lopi indijske hiše je stala mlada gospa. Bila je žena nekega podčastnika Marsa; Zami¬ šljeno oko ji je zrlo vun v prosto nafavo, njene misli pa So bile da lec Odtod; plavale’so tja ,v njen rojšfni kraj onkraj daljnega mor¬ ja. Cela njena preteklost je sto¬ pila pred njeno dušo. Oh, kaj bi d»la za urice, ko je doma tekala kot deklica ljubljena od vseh do¬ mačih! In ko je pozneje stopila v zakon z Marsom, kako je lju¬ bila svojega moža. Toda tudi on jo je ljubil. Nobene želje ji ni o- drekel, vsako količkaj naporno delo in težavo ji je prizanesel. Ko je moral pozneje oditi v In¬ dijo, ga ni zapustila. Zapustila je vse domače in drago domovino in šla z njim v daljno, vročo In¬ dijo. Bila je tedaj še vedno ž njim srečna. Saj je bil tako dobrega in mehkega srca! Vendar ni bil po¬ polnoma isti ,odkar sta bila tu¬ kaj. Je pač imelo vroče podnebje tudi nanj svoj vpliv, posebno, od kar je dobival opojne pijače. Več krat je že prišel bolj pozno do¬ mov. Včasi je bil tako slabe vo¬ lje, da jo je že začelo skrbeti. Kar zasliši njegove korake. Prihaja. Kaj mu je, da je danes tako slabe volje, da gleda tako di vje okolu. Kar stresla se je ubo¬ ga žena pred njegovim pogle¬ dom. ‘‘Dragi mož, kako ti j e ?“ “Molči, nočem nič slišati od tebe." “Pojdi sem, to ni tvoja misel." Toda on jo sune proč. “Tiho, drugače te ustrelim." Toda prestrašena žena še ved¬ no ni mislila, da meni resno in ga je hotela pomiriti. Toda ta za¬ grabi puško, pomeri nanjo in u- streli. Smrtno zadeta se zgrudi zraven njega na tla. Strel so slišali tudi drugi. Vde- rejo v sobo in zagledajo žalosten prizor. Mož stoji sredi,sobe, one¬ mel. kakor iz kamna, njegova že¬ na pa v lastni krvi na tleh zra¬ ven njega. Sprašujejo ga, toda on jim ne da odgovora. Ne vidi nič, ne sliši nič. Jasno jim je bilo da jo je ustrelil. Pravica zahteva zadoščenja. Zato ga zvežejo ter odvedejo v zapor. Mirno, brez u- pora se jim da odvesti. Takoj, ko pride v ječo, zaspi. Drugo jutro se zbudi. Gleda o- kolu sebe, gleda, in ne razume, kje je, kaj se je z njim zgodilo? Zakaj je prišel v ječo? Včeraj, se je napil — no, da, napil se je že parkrat in ga niso zaprli. Za¬ kaj so ga sedaj ? “Ne veste, da ste umorili svojo ženo ?“ ga vpraša njegov strežai. “Jaz — umoril svojo ženo? Je¬ li mrtva? In da sem jaz to nare¬ dil ?“ Mož je bil uničen. Tresel se je kakor trepetlika. Duška si je dal šele s solzami, ki so mu privre¬ le iz strtega srca. Tudi strezaj j< bil ganjen. . . ‘Ste li imeli kaka prepir z njo. vpraša strezaj. . . “Prepir? Ž njo? Nikdar. Saj je bila najljubša, najboljša žena. Nič ni drugega krivo kakor^ pija¬ ča. Kaj sem vendar naredil! ‘ Postava je zahtevala njegova smrt. Njegov stotnik ga je več¬ krat obiskal v ječi. Smilil se mu je ubogi mož, ki" je bil prej vedno vzor-vojak. Najbolj je vanj zau¬ pal. Videl je koliko trpi na duši. Hotel mu je vsaj nekoliko olaj¬ šati strašno gorje s tolažnimi be¬ sedami. Prišel je k njemu zadnjikrat. Srčno sta si stisnila roke zadnji¬ krat na zemlji, in obsojenec je še rekel: “Gospod stotnik, kako lab ko bi bilo moje življenje drugač¬ no, blagoslov za mojo ženo in čast za mojo stotnijo. In kaj sem sedaj naredil! Sreča je izgublje¬ na, čast izgubljena! Mlado živ¬ ljenje moje žene, moje. vse izgu¬ bljeno!" Solze mu zadiše glas; tudi stotnik.si je obrisal solze in rekel : “Moj dragi, morem še kaj za te storiti?" “Da, gospod stotnik, ko bom mrtev, Vas prosim, povejte celi stotniji v mojem imenu, da je pi¬ jača ona vrv, ki mi bo sedaj za¬ drgnila vrat." “Dobro, izpolnil bom. Želite še kaj druzega?" “Pač, prosim, pišite mojim sta- rišim, kaj se je zgodilo, toda pro¬ sim, prizanašajte, kolikor more¬ te." Stotnik mu je tudi to obljubil, in čez nekoliko časa je padel ne¬ srečni mož kot druga žrtev pi¬ jančevanja. Prešel je dan, dva, in še ni mo¬ gel izvršiti stotnik naročila pod¬ častnikovega. Naposled pravi svoji ženi: “Podčastnik Mars mi je dal neko naročilo za mojo stot nijo in ne vem, kako bi to izvr¬ šil." “Zakaj ne?" “Nimam poguma.” "Nimaš poguma? Vendar, dra gi mož, kako, da ne bi imel čast¬ nik poguma kaj takega storiti?" “Res ne vem, kako bi to pove¬ dal. Poslušaj, naročil mi je, da naj povem vojakom, da je pijača ona vrv, ki mu je zadrgnila vrat. In ker sam tudi pije*^j- dasi ma¬ lo, nimam nič kaj veselja, da bi naročilo izpolnil. Čutim, da tudi jaz nisem prost te vrvi." “Todaj, zakaj pa ne bi pustil pijačo? Odreži najprej ti vrv!" “Kaj neham naj piti? Tudi ene ga kozarca ne bi pri obedu spil?" “Zakaj ne? Jaz za svojo osebo ga bom lahko pogrešala." Tedaj je podal stotnik vrli že¬ ni roko in dejal: “Zopet si mi po magala iz zagate, draga moja. Sam bom razglasil vojakam na¬ ročilo Marsovo in jim tudi pove¬ dal, zakaj nisem tega prej izvr¬ šil in kaj da sem sedaj sklenil. Za ubogega Marsa je seveda se¬ daj prepozno, toda druge druži¬ ne moremo še obvarovati tako žalostnega konca." Bil je mož — beseda. -O- Ljfceum Theatrt GILBERT — — __ IZABRANA ZABAVA ZA IN VAŠO DRUŽINO VSak 0 VEČER OBIŠČITE NAS ' IN UŽITE MALO Za B a Ve PO TRUDAPOLNEM DE L jj Jakob Verant J* GOSTILNIČAR —. !iial f ^ # v 'JV' t il e MU' Pufri ' f EVELETH, Minn o m#? 01 Wu ali 310 Grant ave. ■M Ufi te ” 1 z NAJBOLJŠE PIJAČE IN JmL; SMODKE VSAKE VRSTE. Li - V MOJEM POSLOPJU SE NA 15“ (.1 >’L sledeče HAJA TUDI suje . ■ti l e ležal A Mejo, ter ti Od Slovenska brivnica, G £ iarino " f:.., ja nju PRIDITE IN POSETlv -re IMAC TE NAS! L sprani z Vi drugi ga [ iričel že , 0 ] v plan- seje L ni ostalo John Mustar® ] Še prej pa, de Mal trgala najbolj znana slovenska gfe stilna na [ Črnec, kale :! Walter GILBERT = MINN. Phone 5. NE POZABITE MENE Branil m DAR PRIDETE V NAŠE MESTO. PRIPOROČAM TUDI PRENO ČIŠČA POTUJOČIM RO¬ JAKOM. Vedno dobro došll! nooooooooooo mmm mm Anton Škoda šE eno ▼ Nova Pekarska družba Bablch In Bratulich EVELETH,-MINN. 304 Jackson St. Pečemo domači kruh, kolače in druge slaščice. Pokušajte naš izdelek! slovenska gostilna »Sol J PO t. r McKINLEY — MINN. Ji . , "M, iiu VSE BLAGO NAJBOLJŠE VRSTE, KAR MORE 'M; DENAR KUPITI. Naročite vino pri meni Prodajani ga po najnižji ceni. Frank Veranth GOSTILNIČAR CHISHOLM, MINN. VSI LIKERJI, SMODKE, DO¬ MAČE ŽGANJE, VI¬ NO ITD. VSE NAJBOLJŠE VRSTE! American Exchange Bank; VIRGINIA — MINN. Najbolj pripravna banka za j Slovence in Hrvate v mestu- j Pošiljamo denar na vse strani sveta in prodajamo vozne liste, 3 01 obresti od vlog. v, i