Knjiga Slovenska XIX. veku ..Mnogo in lepo so že Novice govorile o uriteljskem časniku, in gotovo vsak ljudsk učenik in šolsk prijatel niora potcrditi tako lepo raisel. Tudi nii, nekteri ljubljanski učeniki, že davno sercno želimo, da bi imeli svoj časnik. Za tega voljo smo že za to založnika nagovorili in dobili, ter tudi že dalje preskerbeli, kar je o tem treba. Ako se nam vse po sreči izide, bomo zareli z novim lotom, in sicer vsak mesec, izdajati nov solsk list, ktori bo govoril . . (o teh in tch stvareh) . . Tako bonio poskusili ter upamo in s(» terdno zanašamo, da nas bodo naši bratje in vsi drugi domorodci podperali in nani poraagali; saj naša misel je: Vse na slavo Bogu in na srcčo našemu narodu!" — Tako je napovedal A. Praprotnik nov šolski list v Novicah 1860 str. 395, in 1. prosinca 1. 1861 se je prikazal v Ljubljani na dan -Učiteljski Tovarš", list za šolo in dom, kateremu natiskar in založnik. je postal J. R. Milie, odgovorni vrednik paAndrej Praprotnik. Po priinprnein predgovoru o njegovi nalogi in po prijaznom ogovoru do bratov ueitdjev in vseh šolskib prijateljev dal nni je tudi naslednje pesniško vabilo: Perva besedica Učitelj.skega Tovarša. Vam terkam na vrata, me v hišo pustite, Prijazno podajam vam pervič roko! Prostoru pri sebi mi kaj dovolite, In gosta sprejmite, vas prosim lepo! Ljubezen do vas me je k vam piipeljala, Ljubezni pa tudi vas prosim za dar; Ta vez naj bi terdno nam serca vezala. Da ločil ne bo nas nobeni vihar. Koliko je A. P r a p r o t n i k sam pisal v ,,Tovarša" ali koliko je trpel s svojim listom, ki ga je vrodoval 12 let zaporedoma, od 1. 1861 do 1. 1873, to se vse tukaj popisati ne niore. Omenim naj lo nekaterih stvari. Najprej se nii zdi jako pomenljivo, da je skoro ves tisti ras tako rad popeval, kar je pač znamenje zadovoljnoga ucitelja. Nahaja se v onih tečajih nad 80 različ-nih njegovih pesmi — s celiin imenom, s poslovenjenim Jakosla v, samo z nekaterimi erkaini p. — o —, — of —, P, A.P, ali tudi brez podpisa. Mnogo teh pesini, tudi z napevi, je cerkvenih, pozdravil o noveni letu, poslovil s starini letom, posebnim svetnikoin p. sv. Cirilu in Metodu na čast (Vid. Zlati Vek str. 3), v spomin blagini rodoljubom p. o snnti Slomšekovi, o pogrebu Gr. Riharja, ueitelja J. Eržena, eestitka Fr. Pircu, G. Kostlnu, dr. Fr. Močniku. Zelo primerne so o šolskih in učiteljskili priložnostih j). Pri deljenju šolskih daril, Po spraševanju, Solski zvonee, Učenec o šolskih praznikih, Veselje učiteljevo, Odgojniku; Deležnikoin pervega obrnoga zbora ljudskih uriteljcv na Kranjskem 1. 1868 (Zdravo, verli bratje zbrani!). Tovarštvo. V spomin ueiteljskega zborovanja 1. 1871 z napevom (Zdravo, tovarši in bratje premili, — V pevskeni soglasji zedinimo se! itd.). Slovenski učitelj. V spomin pervega splosnega zbora slovenskih učiteljev 1. 1872 (Slovenski ntiitelj zaveda se živo, — Za vero in narod inu serce kipi itd.). Na priiner bodi (1863. III. str. 237): Časopis. Casopis je kakor vertee, Ki rastlin precej iina; Treba je za rast jim solnea, Vlage tečne pa gnoja. — Ti<"i razni v takeni vertu Gnjezdijo se in pojo; Ko utihne mili slavček, Vrabci krič še zaženo. Po nmogih neprijetnih skušnjah bi jo bil 1. 1873 o še drugačnih tioih lahko zapel! — Kar je poleg vredovanja in vredniških poročil pisal n. pr. ,,Iz šole za šolo, Tečno učilo, Pašnik, Šolsko blago, Kazavni poduk, Poducuj, pa tudi vzrejaj! Odgojaj tudi za narod! S kora je šola v zvezi, Šola in družina; Učitelj naj šolo boljša, Učitelj naj se vedno izobražuje, Ljndska šola naj bode res ljudska, Slovnica, Branje, Materin jezik v ljudski šoli, Dobra volja v šoli, Iz mojega dnevnika itd. itd.'' — pisal je vse po starem glasilu: Vs e z a v e r o, d o m, c e s a r j a! — Sodeloval je kot odbornik ali predsednik v raznih d r u š t v i h p. na pomoč učiteljskim vdovam in sirotam, o božičnici ubožnih šolskih otrok v ritavniei, vodil uoiteljske zbore v Ljubljani 1. 1868 do 1872 prav dostojno, vdeležil se uriteljskib zborov na Dunaju, v Gradcu, v Zagrebu itd. — nMnogo sein vidil in slišal, pa tudi razno premišljeval te dni o šolstvu na Dunaji, (o prvem splošnem zboru avstrijskih uv.iteljev), toda — očitno povem, da sem prišel nazaj s tako mislijo, s kakoršno sem šel tje: Delaj za vero, dom in vladarja (Tov. 1867 str. 303)!" To svoje stališče je potein _Tovarš" še bolj opisal (str. 305—312) ter se ga tudi stanovitno držal. Kot učitelj na prvi mestni šoli je v njpnpin lptnem poročilu 1. 1865 priobčil spis: ,,Zur Griindung der stiidtischen Knabpnhauptschule zu St. Jakob in Laibach"; 1. 1867: ,,Spisje v ljudski šoli"; 1. 1871: ,,Sedanja ljudska šola'\ — Kadar jp 1. 185!) unirl Kamilo Mažek, dovršil je njpgovega glasbenega mesečnika ,,Cecilija" drugega zvezka III. IV. in X. snopič, kakor 1. 1862 Fr. Adamiča ,,Kratek obris godbine povestnice" v Tovaršu (str. 333—366). — Posebej je v tej dobi dal na svetlo: Darek pridni inladosti, podelil Andrej Praprotnik, uoenik. Z nekterimi podobicami. Pervi zvezek. V LjubIjani 1861. 16. str. 136. Nat. in zal. J. R. Milic. — ,,Kdor si hoče misliti učitelja kot pravoga očeta med slovensko mladino, niisli naj si Andreja Praprotnika, in imel bo pravi zapopadek. To nani spričujp t.udi njegov ,,Darek", ki obsega 21 krajših in daljših povestic, 27 pesmic in še mnogo drugih takih stvaric od konca do kraja sposobnih za našo mladino," pravijo Novicp (str. 331). — Zvpzek I. drugega natisa 1885. 16. 136. — Darek pridni mladosti, podelil And. Praprotnik, učenik. Z nektprimi podobicami. Drugi zvezek. V Ljubljani 18(53. 16. 134. Milic. — ,,Zagotovljena nam je zdaj, kakor vidimo, knjižnica za našo raladost ali kakor Neniec pravi ,,Jugendbibliothek", kakoršne dozdaj nismo še inieli . . Tvarina je vsa pripravna umu otročjemu, jezik lahko razumljiv, gladek in čist slovensk.. Najlppso kritiko so tej knjižici pisali nepozabljivi naš Slomšek (gl. Predgovor)! Obsega pa 55 različnih povestic in pesmic . . za šolske in druge darila" itd. (Novic. 228). — Darek pridni mladosti. Tretji zvezpk. V Ljubljani 1804. 16. 135. ,,Skerbelo se je, da se je to delce olepšalo s prav primernimi in podučljivimi podobicanii . . V tem ,,Darku" je gospod Praprotnik na novo pokazal, da ima res po- seben dar božji, nježno niladost podueevati tako, da se igraje uci marsikaj, kar ji bo na korist tudi v poznejih letih" (Novic. 274). Svete pesmi za šolsko mladost. Nabral in na svitlo dal A. Praprotnik. V Ljubljani 1864. 16. 140. II. nat. 1869. str. 105. III. 1873. 142. Pesmi so mašne, obhajilnp, Marijne, raznotere, za cerkveno in šolsko petje (Tov. 1864 str. 321). Marija naša Pomočnica in šoppk duhovnih cvetic, niolitvic in pesrnic, posvpčen milostivi Devici Mariji, češeeni na Brezjah na Gorenskem. Spisal A. P. X Ljubljani 1866. 8. 455. Zal. Ničman. DosIpj že v IV. natisu. Molitvenik ima 3 delp: v y I. Ceščenje Božje. II. Ceščenje Marije Device. IIL. Razne molitve. Venčpk Marijnih pesem (največ po nemški: Der hinmilische Palmgarten, Koln 1861). Glede na čudne dogodbo v predgovoru, brez kterpga se bukvice tudi posebej dobivajo, pisavec sani očitno spoznava, da, kar piše tukaj od posebnih milosti in čudežev, ima, dokler jih cerkcv ne poterdi, le človeško veljavo (Danic. str. 244). Palček. Koledar za leto 1866. Dal A n d r. P r a p r o t n i k. Nat. in zal. Milic. — Drobna pa mična stvarca je ta koledar, ki ima zraven navadnih reči, ki so last vsaki pratiki, v dokladici <i) kaj imena pomenijo, b) bisago narodnih stvari, impnovanje domačih društev in domačih časopisov, c) mali kruhek ženinom in nevestam (Nov. 398) itd. — Palček. Koledar za leto 1867. Razun navadne pratike prerokuje vrerae; pripoveduje, koliko je Slovanov na svetu in kako se jim je godilo, tolmac-i voščila pa dodaja še inali kruhek v kratkih pesmicah, v obliki, da ga brez nadloge seboj nosiš v žppu, kteremu jp namenjen (Nov. 370). — P a 1 č e k. Koledar za prestopno leto 1868. V prav ličnein oblačilcu, mala stvarca sicer, pa obilo obložena s kratkočasno in podučno tvarino . . ima tudi semnje itd. (Nov. 379). Slovenski Abec(>dnik za pprvi razred ljudskih šol 1. 1868. — Slovensko- nemški Abocednik 1. 1869 (Nemški del pomagal spisovati učitelj M. Močnik). — Stenske table (Wandfibel), vse troje v c. kr. založbi šolskih knjig na Dunaji. Slovenska Slovnica za pervpnce, Spisal Andrej Praprotnik, nčitelj. V Ljubljani 1869. 8. 94. Zal. pisatelj. Nat. Milic. — Vvod. I. Govorni razpoli. II. Stavek. III. Pravopisje. — Nat. II. 1. 1870.. 8. 93. — VI. 1887/.8. 118. Učiteljski Koledar za navadno leto 1871. Izdalo učiteljsko društvo za Kranjsko. Vredil And. Praprotnik. V Ljubljani. Nat. Milic. Obseg: Koledar z opoinini za učitelja v šoli in doma; važniše šolske postave, višja šolska oblastnija, društvo v ponioč učiteljskim vdovani in sirotam, nčiteljsko društvo — knjižnica, imenik ljudskih učiteljev in društvenikov itd. (Tov. 80). Kot t aj n ik Lj ubljanske Citavnice j<> zložil A. Praprotnik -Pozdrav Ipavcem" (Zdravo Ipavci, sosedje premili! — Goste predrage sprpjeniamo Vas itd.), vglasbil A. Nedved, ter v ,,Bosedi" izvrstno govoril Koseskega kratkočasnieo ,,Raj zgubljen" (Novic.'l862 str. 152). Ko jc Čitavnica 1. 1863 odprla novo dvorano, zložil je za slavnostno besedo rProlog" (Cvetice ljube je umorila slana, — Drevesa vse oropane stoje, — — Očetov naših imenitne dela — Poznejše čase bodo peseni pola) v šestih kiticah (Novic. str. 382). Književnost. Knjige drnžbe sv. Mohorja. (Dalje.) Z družbo sv. Mohorja nam za ljudsko šolo ni torej mnogo pomagano. Vender je pa, kakor sem že omenil, čitanje, splošno čitanje prevelike važnosti. Ljudska šola ne more dati učeneu vseh za živenje potrebnih naukov — tega tudi nihee ne zahteva. Ljudska šola ima le nalogo učenca usposobiti, da si jih kasneje sara pridobi in to je mogoče le s čitanjein. Ljudstvo masa ljudstva niora brati sicer — zaostaja! To nam kažejo med narai posamezniki, kažejo nam pa tudi preočito drugi narodi, kateri so na višji kulturni stopinji, kakor smo mi Slovenci, n. pr. Angleži in Amerikanci sploh, katerih vsakdo bere časopise in knjige od navadnega delavca in kmeta do bogalina — milijonarja. Da, narod se vzbuja, uči, jači in obrani le s pomočjo čitanja dobrih časopisov in knjig in naš mili narod bode šele takrat prav močen, kadar bode vsak Slovenec bral. To doseči je naša lepa in sveta naloga in dokler tega ne dosežemo nismo spravili voza omike v pravi tir. Doseči se pa da tole s tem, da že v mladini vzbudimo veselje do eitanja, tako veselje, katero tudi potem ne rnine, ko učenec šolo ostavi. To pa je mogoee le s pomočjo zanimivih za mladino sposobnib knjig. Učiteljem je torej opreznim biti pri oddajanji knjig za branje. Ne govoriin t.u o vsebini knjige glede na verski čut, rnoralo itd. — to je saino ob sebi razumljivo. da knjige ne smejo biti v nasprotji z našimi nauki — tu govorim le glede na zanimivost in primernost knjige. Daj učencu, ko te prvikrat za knjigo prosi, tako, da ni zanj za- niiniva, dnj mu tudi drugič jednako in videl bodeš da te ne bode nikdar več prosil za njo in če bi to storil — ne prebral bi je. Uničil si veselje do branja — nikdar več, se ne bode ti pritaknil knjige ne časopisa in pribil si ga na najnižjo stopinjo omike, kajti še to, kar se je v šoli naučil, bode ti s časoma pozabil. Bolje torej nič — kakor dolgočasna knjiga. Iinamo pa učitelji dovolj zanirnivih knjig, mladini primernib? Malo — zelo malo nam jih je na razpolaganje; novejše šole jih celo nič nimajo razun ,Vrtec-a" in pa dvojice mohorjevih. To je nedostatek, kateri se mora na vsak način odpraviti. Mi, učitelji iinamo v tej zadevi zvezane roke. Iz lastnega žepa ne moremo knjig za šolo kupovati, pri krajnih šolskili svetih gre pa tudi trda za denar. Zato naj bi di/ugi — in sicer vsi — merodajni faktorji na to delali, da dobi vsaka šola dovolj takih knjig. Med te merodajne faktorje štejem tudi družbo sv. Moliorja. Ona si je na svoj prapor napisala parolo: ,,Izobraževanje slovenskega naroda s pomočjo dobrih knjig" in to parolo tudi izpeljava sebi in narodu slovenskemu na čast. Vender bi pa še z veliko večjiin uspeliom lahko delovala, ako bi udje njeni imeli večje veselje do branja. Prepričan sem in smelo trdiiri, da je tisoče moborjevili knjig ostalo neprebranib iz zgoraj navedenega vzroka. Vsi nauki, kar jih je v teh knjigah, so torej zgubljeni jedino zaradi tega, ker dotičniki niso imeli veselja do branja. Nasprotno pa zopet trdim, da bi tisoči in tisoči še lahko pristopili, ako bi jih branje veselilo. Da si družba sv. Mohorja zagotovi ne obstanek — ta ji je že itak zagotovljen — ampak vedni naraščaj udov, naj pristopi nam na pomoč in naj ona nam podaja knjig za mladino — nalašč za mladino pisanih, torej za tisto sposobnih in zanimivih. Premalo bi bilo, če bi družba dala vsako leto samo jedno knjigo za mladino. V 20, reci: dvajsetih letih n. pr. pridobila bi si vsaka šola šele 20 knjig. To bi šlo prepočasi. Treba bi bilo več takih knjig vsako leto izdati, in sicer na ta način, da bi družba dala udom na izbero vzeti tiste knjige, katere jim je družbin odbor nainenil, ali pa naniesto nekaterih teh nekaj šolski mladini namenjenih. Kako pa naj si družba pridobi takih knjig? Izza svojih mladib let se vem spominjati, da sem nekatere moborjeve knjige z neizniemim zanimanjem bral. Te so bile: ,,Izdajalec", ,.Setev in žetev", ,,Mati božja dobrega svela'1. ..Križem sveta", ,,Robinzon", ,.Ž:ilost in veselje". (za to ne vem natanko je-li tudi inohorjeva ali ne). Te knjige so povsem pošle in med narodom jih je le malo še; mladi naraščaj jib nima in jih ni še bral, vender so pa zelo zanimive in vzbujajo v vsakem veselje do brau, >. Ne bi-li bilo mogoče te knjige ponatisniti in ili med ude namesto kake druge knjige razdeli i V Veni, da bi to več stroškov provzročilo, a pornisliti je, da gre tu za zelo važno stvar. Tudi to vern, da ta šestorica naši potrebi nikakor ne zadostuje, a na ta način dale bi se t.udi druge knjige ined mladino spraviti. Spominjam se še na druge knjige, katere sem ravno tako rad prebiral. Teso: ,,Golobček in kanarček", ,/las je zlatou, ,,Svetlin", ,,Roza Jelodvorska'' i. t. d. Teh knjig tudi ni več dobiti, razven morebiti v kaki privatni knjižnioi — med ljudstvoin jih ni. Ne bi mogla družba sv. Moliorja si na kak način dovoljenje pridobiti, da ponatisne tudi te knjige, ter jili razdeli med svoje ude. kakor lii jih ravno Iioteli V (Konec prili..) J. Likar I/lakc. L i s t e k. List slovenskega (iptimista. Gospod urednik! Na Notranjskem nekje imate pesimista, kateri je Vam prvi listek napisal. Da se ravnotežje ohrani, oglasim naj se še jaz — optimist — pravi pravcati optimist. če bi Vi, gospod urednik, vedeli, kako prijetno je biti optimist, gotovo bi postali, če še — niste. Meni se ¦ kaže vse v tako lepi luči, ves svet vidim le od dobre strani. Seveda iina vsaka reč dve — dobro in slabo — a kdo bi že tako nespameten bil, da bi slabo stran-gledal. Vaš pesimist prebrkljava le senčno stran, potem se pa čudi> ako tam nič prida ne dobi. Tovariš moj! pusti tisto brkljanje drugim, obračaj pogled svoj le na solnčno stran in srce se Ti bode smejalo, kakor se meni sineje. Meni se vedno srce smeje, odkar sern učitelj. Glej, štirinajst dnij po prvem nastavljenji dali so nii že 33 gld. 33 kr. Takrat se mi je začelo srce smejati. Za me je bilo to mnogo denarja, saj toliko ga še prej — kot dijak — nikoli nisem imel, tudi takrat ne, ko sem štipendijo .potegnil", ker je bila gospodinja tako dobra, da jo je namesto mene ,potegnila". Sicer moram pripoznati, da se nii je teh 33 gld. 33 kr. začelo tudi od slabe strani kazati — nekako spolzek rep je imel ta denar — kar pa inia vsak drugi tudi - - zdelo se mi je, da je malo premalo in že sem začel misliti, zakaj mi več ne dajo. Pa moja brihtna glavica je kmalo pravo pogodila; treba je bilo le stvar prav obrniti. Sklepal sem tako: Ce bi meni (iali — recimo — še jedenkrat toliko, bi si jaz mo- rebiti lahko še kak političen časnik poleg ..Učit. Tov." naročil, pa —¦ treba bi ga bilo brati in — kdo bodo že vedno bral. Slednjič bi si še celo kako znanstveno knjigo lahko kupil — in moral bi jo — študirati! Očetje, kateri nam kruh dele, pa dobro poznajo pregovor: ,,Viel wissen niacht Kopfvveh" in zato mi niso dali več. Vidiš, moj ljubi pesimist, kako skrbni so: bali so se za mojo glavo in to je gotovo hvalevredno. Pa dovtipni so tudi ti naši očetje! Nekega dne dobim naznanilo, da so nam dali 30 gld. opravilne doklade. Veste, da se mi je zopet srce smejalo! Naznanilo v roki držeč in vesel po sobi gori in doli hodeč računal seni, koliko bode plače na niesec več. To pa ni šlo tako hitro; število 30 se ne da z 12 brez ostanka deliti. Med tem časom so pa poslali ti naši možje uradnega slugo pred moja vrata poslušat in ravno, ko sem zračunil, da bodem ,,prvega" dobil 2 gld. 50 kr. več. vstopi sluga, ter mi poda plačilni nalog za — 3 gld. Hababa, ni-li to izvrstna misel naših očetov, kdo se bi ž njimi ne sinejal?! Vaš pesimist se je pa morebiti celo jezil. Meni splob ne gre v glavo, kako mora učitelj pri takih okolščinab, v kakeršnih živimo, postati pesimist! Glejte, kinalo po zgoraj navedenem smešnem prigodku, napravili so mi drugo veselje — nastavili so me stalno. To je gotovo bila čast za me in — sreča, za to se ini je zopet srce smejalo, tako se mi je smejalo, da je bilo že nevarno. To so spoznali naši očetje, skrbelo jih je, da bi ini preveliko veselje ne škodovalo, za to so mi poslali pripomoček zoper to nevarnost; in knko p-iprost pripoinoček! Bil je samo — plačilni nalog. Pa ne smete misliti, gospod urednik da so mi vso mesečno plačo, vseh 35 gld. odtegnili — a, kaj še! — samo borih 78 gld. so mi odvzeli — in še to v mesečnih obrokih. Dobival sem pač jedno leto namesto po 35 gld. le po 27 gld. na mesec. No, kaj pa je to — s 27imi gld. se ravno tako lahko živi, kakor s 35imi. Vrhu tega pa so mi vender še napiavili neizrečeno veselje takrat, ko so mi čez leto in dan izplačali vseh 35 gld. 0 kako sem bil vesel! Mislil sem, da so ini že takrat plačo zbolj  A pardon, gospod urednik, kmalo bi bil pozabil na zboljšanje naših plač. To je tisto, o čemur sem liotel Vam takoj od začetka pisati, pa že človeku med pisanjem druge misli v glavo pridejo. To je tisto, kar me je tolikanj v optimizmu utrdilo, da se javno za optimista proglasim, in kar bode -- kakor upam — tudi Vašega pesimista spreobrnilo. Meni so dali — če še ne veste — 50 gld. več. Zopet se mi je srce smejalo, ko sem to zredel. Sedera let sem šele učitelj, pa sem že avanziral od 400 na 450 gld. Hin, če bode to tako naprej šlo, je treba saino še 3X7 t. j. 21 let, pa imam svojih 600 gld. letne plače; veliko več pa še Vi nimate, dasi ste v Ljubljani. Pa to zboljšanje ima nekaj čudnega na sebi — nekaj magičnega. V Ljubljani so pred zboljšanjem izplačuli učiteljstvu vsako leto 20.000 gld. sedaj po zboljšanji -- a razumite? po zboljšanji — samo 19.300 gld. prihranili so deželi 700 gld. Ni li to čudnoV Ufiteljstvu se plaee zboljšujejo, deželi pa pri tem stotaki prihranjujejo. Boljših časov še ni bilo! — Pri prvi deželni konferenciji, katere prihod se mora prej preračuniti po tistih ,,regelcah", kakor prihod kake zvezde repatice, bodein jaz predlagal, da vsi okraji zopet vlože peticijo za zboljšanje plač. S tem se bode deželi zopet prihranilo nckaj stotakov, učiteljem se pa bodo plače še bolj ,,zboljšale". Kako mora v tacih okolščinah še kdo biti pesimist? Gospod urednik pridružiti se Vi in Vaš listkar k meni! — Ne veste, kako lepo se meni vse vidi - kako jasna mi je prihodnost, kako prijetno je biti optimist, kako se mi srce smeje! Da ste mi zdravi! Vaš Postojiiiski.