254 Razne vesti
Razne vesti.
v Ljubljani, 15. avgusta 1913. — (Kronika društva „Pravnik"). Dne 11. avgusta je imelo društvo občni zbor, da izpremeni svoja društvena pravila. V to so dali povod zlasti primorski člani, ki so želeli, da se v okviru društva „Pravnik" izvrše premembe, ki bi omogočale podrobno organizacijo v obliki podružnic na sedežih zbornih sodišč. Potrebno je torej bilo, da se izpremene deloma zastarela pravila. Na predlog predsednikov se je izpremenil zato zlasti § 1. v zmislu, da se je določil delokrog društva za Kranjsko, Koroško, Primorsko, Štajersko in Dalmacijo. Posledica razširjenega delokroga pa je tudi izprememba § 2. tako, da se odslej izdajajo zakoni in druge strokovne knjige tudi v hrvaškem jeziku. Končno so se dopolnila dosedanja pravila z novimi določbami glede organizacije podružnic, katerim se daje kolikor mogoč samostojen delokrog.
Razne vesti. 255
— (Osebne vesti). Podeljen je: sodnemu svetniku in predstojniliu ol<rajnega sodišča Aleiisandru Ravnikarju v Litiji naslov in značaj višjega deželnosodncga svetnika. — Imenovani so: za višjega deželnosodnega svetnika prvi državni pravdnik Jožef Spangler v Celovcu za Celovec, za sodnike avskultantje Bogdan Mogorovič za Pazin, dr. Rihard Zetto za Koper, Anton Mrakovčič za Volosko-Opatijo. Premeščen je sodnik Jožef Oblak iz Voloske-Opatije v Kanal. Službi se je odpovedal sodnik dr. Henrik vitez Frolich pl. Froli clisthal v Brežicah. Umrl je notar Kari Filaferro v Ptuju.
— (Ivan P. Ven ca jz f.) Dne 7. t. m. zjutraj je umrl v Ljubljani gospod deželnosodni svetnik in odvetnik Ivan Vencajz v 70. letu svoje starosti, mož, ki si je za društvo „ Pravnik" stekel, osobito ob njegovem po-četku, prav častnih zaslug. Porojen v Št. Vidu na Dolenjskem, sin učitelja, je dovršil v Ljubljani gimnazijske, a na Dunaju pravoslovne študije. Na Dunaju je imel tudi lepe družabne prilike, da si je pridobil okreten nastop, ki mu je kasneje vrlo služil pri njegovem delovanju. Pokojnika njegov živahen in agilen temperament skoraj do zadnjega ni zapustil. V sodno prakso je stopil v Ljubljani, kjer se je tudi kakor avskultant poročil, potem služboval za sodnega pristava v Kočevju in za okr. sodnika v Krškem, odkoder je bil 1. 1886. imenovan za svetnika pri deželnem sodišču v Ljubljani. Dolgo let je bil tukaj predstojnik deleg. okrajnega sodišča, katero je vodil v zmislu hitrega in zanesljivega ura-dovanja, kakor je tudi sam bil uren delavec in razsoden pravnik. Leta 1900., ko je bil državni poslanec, se je dal vpokojiti in vpisati med odvetnike v Ljubljani. Odložil je nato kmalu poslanstvo, in se posvetil le odvetništvu ter .Vzajemni zavarovalnici', katero je ustanovil in organiziral. Prva leta svojega bivanja v Ljubljani se je mnogo trudil, da bi slovensko uradovanje, ki je ravno tisti čas pridobivalo avtoritativno priznavanje, imelo tudi potrebnih zanesljivih sredstev. Sodeloval je pri sestavi slovenskih sodnih obrazcev, bil je načelnik osnovalnega odbora, ki je pripravil ustanovitev društva »Pravnika", in tudi predsednik ustanovnega občnega zbora dne 28. januarja 1889, ki ga je bil otvoril z lepim in krepkim nagovorom. Pri društvu je prva tri leta kakor načelnikov namestnik premišljeno pomagal organizirati, osobito pa je z zbiranjem terminologijskega gradiva in z neprestanim bodrenjem mnogo pripomogel, da je razmeroma hitro bila urejena in izdana prepotrebna dr. Babnikova terminologija. Teh pokojnikovih zaslug se bo društvo .Pravnik* vedno hvaležno spominjalo. Veliko je pokojnik storil tudi za slovensko glasbo z reorganiziranjem .Glasbene Matice', kateri je bil več let predsednik in katero je tudi popeljal 1. 1896. na Dunaj koncertirat v zahvalo za potresne podpore. Osobito s tem delovanjem si je pridobil znatno popularnost. Vendar pa 1. 1897. ni zmagal v Ljubljani kot kandidat za državni zbor, nego je mandat dobil 1. 1899. za .ljubljansko okolico' od slovenske ljudske stranke in bil tudi za jedno zasedanje izvoljen v delegacijo. Pokojnemu Ivanu P. Vencajzu, ki je okusil tudi to trpkost, da mu je 1. 1895. nenadoma umrl dični sin Janko, ko je bil ravno dovršil pravo-slovje, bodi žemljica lahka in časten spomin!
— (Poročilo o policijski konferenci nemških zveznih držav 1. 1 91 2.) Za kriminaliste je brezdvomno potrebno, da zasledujejo razvoj redar-
256 Razne vesti.
stva. Saj so policisti v prvem stiku s kriminalistiko, t. j. vednostjo o pojavih zločinov in izsledbi zločincev. Nemška država ima visoko razvito policijstvo, ki vrši tudi glede zasledovanja hudodelcev svojo zadačo kar najbolje. Dosti pripomorejo k temu zborovanja, ki jih prirejajo redarstvena oblastva vseh zveznih držav pod patronanco pruskega ministrstva notranjih zadev. Pri teh zborovanjih si veščaki izmenjavajo poročila o svojih izkustvih in na podlagi teh ustanavljajo pravec za prihodnje preosnove in izpopolnitve. Zadnja taka policijska konferenca se je vršila 20. in 21. decembra 1912 v Berolinu. Časnikarji k posvetovanju niso bili povabljeni, pač pa se je izdalo o konferenci oficialno poročilo. Iz tega posnamemo, o čem se je razpravljalo. Najširši prostor je zavzemal tema: ustanovitev identitete storilca. Bertillonaža in daktyloskopija že tekmujeta, ali zmaga se nagiblje k slednji. Enotnega postopanja še ni. To je policijska konferenca konštatirala in enoglasno sklenila: Da se dožene istost osebe, naj se uporablja še merjenje telesnih količin in razdalj po Bertillonovem sistemu, kjer je to že uvedeno, vendar le za mednarodne zločince in pa za osebe, glede kojih se treba obrniti v svrho identifikacije na inozemska oblastva, ki delajo le z bertillonažo. V teh in vseh drugih slučajih pa naj se izvaja tudi daktyloskopi-ranje na najširši podlagi, t. j. pri kar največ zločincih, — ali pri vseh redar-stvenih štacijah po enotnem načinu. Izsleditev in pritiranje zločincev je bil drug, važen predmet posvetovanja. Opozarjalo se je, da je formalni aparat za izsleditev in zasačenje zločincev še dokaj neokreten. Želi se, da postane aparat čisto enostaven. Za brzojave treba enotnega ključa o osebnem opisu. Policijsko-tehnična sredstva naj se urede enotno. Vse skupaj naj se postavi na mednarodno podlago. Sicer del tega predmeta, pa zelo važno poglavje za-se je uredba kriminalnopolicijske poročevalne službe. Moderni zločinci so dobro poučeni o vseh modernih prometnih sredstvih in ni ga sredstva, s kojim bi se ne bili že okoristili. Ako hočejo zasledovalna oblastva zločincem biti kos, morajo takisto rabiti vsa moderna prometna sredstva, osobito pa morajo zasledovanje upotiti na najhitrejši način in pa — na najširši podlagi. Niti brzojav niti časnikarstvo ne zadustuje v tej meri: Brzojavljati se ne more celi ljubi dan na vsemogoče štacije samo redarstvena poročila, a dnevno časopisje bi se moralo zahvaliti za ponudbo, da bi pisalo samo ali največ o kriminalnih slučajih. Pozivi z razpisom nagrad služijo dobro, vendar stanejo preveč in delujejo primeroma prepočasi. Ni lahka naloga v tem oziru pogoditi pravo. To pot se je sklenilo, da naj se izdava posebni kriminalnopolicijski list za aktualna tiralna spročila. Slednjič se je sklenilo, da naj se izvoli v konference stalna komisija za prerešetavanje kriminalnopolicijskih vprašanj, ki naj pridejo ob prihodnji konferenci na razgovor. Kolika važnost se pripisuje tej komisiji kaže pač dejstvo, da ji načeluje pruski minister za notranje zadeve.
Dr. M. D.
»Slovenski Pravnik' izhaja 15. dne vsakega meseca in ga dobivajo člani društva .Pravnika" brezplačno; nečlanom pa stoji za vse leto 10 K, za pol
leta 5 K.
Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 26 oz. 22.