Leto ii., štev. 149 ******* v*ršgatmum y u^jja,,^ SObota dne 25. Jimfla 1921 Posamezna stav. 30 PV • 1*20 R Ishaja ob 4 zjutraj. Stane celoletno ,. 240 K mesečno. ...... 20 . za zased, ozemlje. 860 . za Inozemstvo .. 600 s Oglasi za vsak mm vižlne stolpca (58 mm). 2 K mali oglasi do 30 mm stolpca (58 mm) . 1 . Dnevnik za gospodarstvo, prosveto ln politiko. Uredništvo« Miklošičevi enk it U0 Telefon ftt TO Upravništvo« Sodna oliea St«. Telefon St» Račun kr. pošt ček. nradf itev, 11.842. Ljabljana, 34. jnnija. Nekdanja eTrutzburg* kranjskih fTemcev, srco ljubljanskega liberalnega nemštva, ljubljanska kazina, je včeraj prešla v narodno roke naprednega jugoslovanskega meščanstva. Deset in desetletja je bila kazina izhodišče nemško - n2cijonalne zasuž-njevalne politike, naperjene proii naši narodni svobodi in časti. V kazini =o se sklepali kulturni, politični in gospodarski predlogi, ki jih je potem izvrševala dunajska in ljubljanska vlada. Nemška birokracija je imela v kazini takozvano »zeleno mizo*, pri kateri se je odločala usoda našega uradništva. Nobeno imenovanje na Kranjskem se ni izvršilo brez pritrditve te »zelene mize*. V kazini so imeli svoje gnezdo nemški turnerji, ki spadajo po svojem nacijonalno - provokatoričncm delovanju sicer že v dobo nacijonalne probu-je ljubljanskega mesta, dasi so bili tndi do zadnjega jedro najbolj zagrizenega in najbolj agresivnega nemštva. Avstrijska soldateska, tuja naše-mu narodu, zaničujoča in prezirajoča ga, je imela v kazini svojo hrbtenico, ki je bila obenem glavni nosilec nemško - nacijonalne moči. Ni bilo skoraj ne sestanka ne shoda Nemcev v Ljubljani, ki bi se ne vršil v kazini Velikansko važnost je polagalo nemško meščanstvo tudi na gojitev družabnosti, za kar je zopet kazina s svojo lično dvorano, restavracijo in kavarno v polni meri odgovarjala vsem potrebam. Kazina ni poznala narodne strpnosti. Slovenec tu ni ime! dostopa. Ce si v kavarni poklical natakarja slovensko, postavili so te na cesto. Skozi kazinska okna je moral naš narod v dobi suženjstva prenašati fiksiranje in zaničevanje. Vrt pred kazino, ld tvori del «Zvezde> in njena veranda, kjer so nas izzivali nemški nacijonal-ei„ tvorijo odstavek prav zanimivega boja za narodno očiščenje Ljubljane. Čudno zato ni, da ni naše ljudstvo nobene stavbe v Ljubljani bolj sovražilo kot kazinsko. Pri vsakih demonstracijah je bil končni objekt protesta m žuganja kazinsko poslopje, pred katero je gola slovenska pest klicala po zadoščenju za gorje, na katero je bil obsojen naš v robstvo obsojeni narod. . Nove muslimanske zahteve IZJEMNE ODREDBE ZA BOSNO IN HERCEGOVINO. Beograd, 24. iunija. (Izv.) Med zbornično sejo se je popoldne sestal ožji odbor vladnih strank, da razpravlja o novo formulirani zahtevi muslimanskega kluba. Nova zahteva stremi za tem. da naj ostanejo v Bosni sedanji okrugi kot oblasti in da se smejo okrugi združiti v večje oblasti le. če to sklenejo njihove ekruž-ne skupščine z vsakokratno dvetret-jinsko večino. To naj velja tudi za prenos posameznih občin ali tudi okru-gov iz mej ene oblasti v meje druge oblasti S tem se hočejo muslimani očuva-ti. da ne bi pri formaciji oblasti bili muslimani razdeljeni in tako majori-zirani po pravoslavnem, odnosno katoliškem prebivalstvu, in da se ne "ri-klopi dosedanjim bosanskim oblastem odnosno okrugom srbsko ozemlje. Vlada je v načelu pripravljena, da ugedi tej zahtevi: vendar si pa hoče pridržati možnost večjih mejnih korektur, ne da bi bila izDostavijena komplikacijam. Ljubljanska kazina v narodnih rokah BLAMAŽA KLERIKALNO - NARODNOSOCIJALNE KOALICIJE Poročila elel na 2. strani. Zaključna pogajanja z zemljoradniki Beograd, 24. junija. (Izv.) Ob en četrt na štiri popoldne se je sestal mi-ministrski svet. Načelnik zemljoradničkega kluba, posl. Lazič je izročil predsedniku vlade Pašiču pogoje, ood katerimi bi bili zemljoradniki pripravljeni glasovati za ustavo. Predsednik vlade je na to šaljivo odgovoril. da vlada teh pp-^ogov najbrže več ne bo mogla razpravljati, ker utegne priti do demisije. Vsled te Pašičeve izjave se je raznesla v zborničnih kuloarjih vest. da je vlada demisijonirala. To ni istina, pač pa se nadaljujejo pogajanja in prevladuje v političnih krogih splošno mnenje, da je na vsak način treba najti formulo, ki bo zadovoljila. Najuglednejši radikalni poslanci so izjavili, da soorno rašatije ni tako dalekosežno, da bi zaradi niega kdo imel pogum '- biti situacijo. Ta izjava je tem važnejša, ker dela največje težave nova muslimanska zahteva glede Vse delo se je osredotočilo v pogajanjih. Zato danes ni bilo seje ustavnega odbora. Jutri ob 9. uri dopoldne ima demokratski klub plenarno sejo. Med zemljoradniki je veliko nrpoloženje za glasovanje za ustavo. Avramovi-5 in Jovanovič delati sicer težkoče. dočim so zemljoradniki skleniii, da bodo na vsak način glasovali za ustavo. Beograd, 24. junija. Danes je imel zemljoradnički klub sejo, na kateri je od g. Pašiča pismeno zahteval: 1.) da se popravita člena 42. in 43. ustavnega načrta, ki govoriti o agrarni reformi; 2.) da se prehodne odredbe ne smejo uzakoniti, oreden ne pridejo pred skupščino; 3.) da se oblasti v državi ne razdele po številu prebivalstva, temveč po gospodarskih in uri-dobitvenih potrebah posameznih pokrajin. Ako vlada teh zahtev ne sprejme, bo glasoval zemlioradnički klub proti ustavi. Polom rudarske stavke na Angleškem London, 24. junija. Odgovori na povabilo izvrševalnega odseka rudarjev drugim strokovnim organizacijam kažejo popoln polom rudarske stavke. Delavska stranka je na svoji konferenci sklenila, da bo dovolila ie finančno pomoč, ne bo pa podpirala stavke. Večina večjih strokovnih organizacij je povabilo rudarjev za udeležbo odklonila. Mnogo jih ni bilo niti povabljenih, ker je bilo že v naprej pričakovati, da bodo udeležbo t odklonile. Voditelji rudarjev so » svojih zadnjih govorih jasno priznali, da od splošne stavke ni mnogo pričakovati. ker je to orožje, katero se v Angliji zelo redko unorablja. še manj v čislu. kakor kedaj prej. Odposlanstvo rudarjev iz Notthinghan-Shire je prišlo v London, da bi vplivalo na častui sporazum tega spora. Sklepi različnih rudarskih skupščin govore v prid stremljenju, da se začne delo. Ljubljanska kazina je danes last nar-fega naroda. Treba je prečitati farno imena novoizvoljenega direktorija, da ss vidi popolno jamstvo za to, da bo kazina od sedaj naprej služila edinole narodnim našim interesom. Ni treba posebej poudarjati, da mora kazina postati ognjišče naša radikalno - narodne propagande, ki mora imeti roč in dan nprte svoje oči tja k neodre-čenim bratom na jugo - zapadu kot na severu. Bodočnosti našega naroda TopSieSerska korupcija pred kc»sfityanto Beograd, 24. juoija. (Izv.) Današnja seja skupščine se je pričela ob tri četrt na peto. Vdeležili so se je vsi razven klerikalcev, zajedničarjev, radičevcev Jn komunistov. Na dnevnem redu ie bilo nadaljevanje razprava o interpelaciji na ministra poljoprivredo radi gospodarstva na topčiderskem brdu. Posl. Etbin Kristan je predložil razne dokumente, da rimskega parlamenta sta izpolnila v prvi polovici tržaška fašista Suvicn in Giunta, ki sta odklanjala vsako zahtevo jugoslovanske in nemške maujšine, katere sploh ne priznavata. Operirala sta z Avstrijo, habsburškimi pretori-janci. Giunta je napadal VVilfana, češ, da je njegova oseba v sramoto italijanskega parlamenta in dokaz preveliko italijanske liberalnosti. S kratkimi stavki je odgovarjal G hm t i poslanec dr. Wilran, ki je rekel: iPo.sla.nec Giunta je s požigom hotela Balkana postavil prvo točko v svojem volilnem programu. Giunta je takrat govoril masi in jo naravnost pozival na požig, kar jo masa tudi iz-i vršila. V tem požaru sem izgubil tudi Dolnja Lendava, 24. junija. (Izv.) Na-j jaz vse, kar sem imel; toda nočem pose oblasti so prišle te dni na sied ob- > navijati očitkov, trdim le, da uarnen širno razpredenemu protidržavnemuj nn posvrčuje sredstev! Jaz spoštujem pokretu. Pn dobljen* informacijah j vaša patrijoteka čustva, toda pomnite, bi imelo baje «počiti» že 26. t. m.j da z gorjačami in revolverji Italije ne Protitiriavno gihanie v Prekmurju Most čez Mu- bi imel zleteti v zrak, ibodete rešili. Vaše delo je delo para nakar bi uporniki pozaprli ali izgnali j zjtov. se hranite od dela drugih, vse naše oblasti :n zavedne Jugoslo-1 Fašisti so zopet obkolili AVilfana, - . vane. Stvar se sedaj uradno preisku- !ga zmerjali, a on jn mirno nadaljeval: ž njimi dokaže, da jo v tončiderski eko- i je. Baje ]e v aiero zapletenih tudi ; jujj 'mj jmamr) svoje ideale! Tudi nomiji vladala velika korupcija. Iz teh j več oseb, ki so si znale pridobiti r.a-'mj }mamo domovino, za katero zahte-dokumenfov je razvidno, da je prejšnji ; klon.tenost na. i oblasti. i varno tudi vašega spoštovanja! Kar se tiče očitkov o avstriianstvu, povem DEMOKRA""~'CI KLUB PROTI NAČRTU ZAKONA O REDU IN RADU. gotovo ne bo v kvar, ako najdejo v kazini tudi častniki na-še narodne ar- Jankovič sam n. pr. poldrugi liter <;a-raade gostoljubje in bratsko ljubav. r.-.v 25 kg jabolk itd. Tbd; je nastev.il. Slovenec, Srb, Hrvat, ki so bili danes j koliko so douli uradniki Zahteval jc, zaeno izbrani v direktorij, naj spomi- j da se preprači talca korupcija in da se nja Slovence, da je srečnejša bodoč-; priredi posebna anketa, ld naj stvar Ti ost njihovega plemena dana edinole; natančnejše preiščs r realiziraniu ideje popolnega narod-! ^ njhn je go-voril minister Jankovič, nega edinstva in v okrepitev naše y je navajal, rla. se je za njegovo odsotnosti v Parizu začela proti njemu s strani zemljoradnikov gonja, ki ima zgolj minister poljoprivrede Jankovič dal j ukaz, s katerim se dovoljuje vsem urad- j nikom ministrstva in vsem bivšim po- ; ljedolskim ministrom, da dobivajo top- i čiderske pridelke za s»'ojo gospodarstvo j s 50 odstotnim popustom dnevno cem ' Beograd, 24. junija. (Izv.) Demo-PaJje je našteval da je dobival mLuster j freski klub se je danes bavil z na- , j črtom štirih vseučiliških profesorjev j vedala Srbiji vojno, v 1 glede načrta kazenske naredbe za : Trstu množice_ ljudi, pobijanje teroristične agitacije. Na- ~ ' črt je v klubu zadel na najživahnej-šo kritiko, vsled česar ie malo Slovenski dan v rimskem parlamentu DVA NAŠA GOVORNIKA NA ENI SEJI. — POŠTENA LEKCIJA TRŽAŠKIM FASISTOM. Rim, 24. junija. (Izv.) Sinočno sejo' Ko je Giunta zakričal, da je in os ta* ..... ne Trst italijanski, je Wilfan odgo« voril: Mi smo neodrešeni, toda ne irredefi« tisti! Nato je. Wilfn.ii končaL S fašisti je potem polemiziral Nema® Nicolussi, ki je pozval vse poštene Ita« lijane, naj upoštevajo dejstvo, da sed« v rimskem parlamentu samo štirje Nemci, katero Italijani vsak trenotek lahko zaženo ven! Apeliral je na po* slance - vojake z besedami: Ako sle res nosili svoje orožje s častjo, poka* žite, da znate biti kavalirjL Nato se je oglasil k besedi goriški jugoslovanski poslanec Virgilij Sček, ki je izvajal, da se kot italijanski dr« žavljan jugoslovanske narodnosti ved* no zaveda dolžnosti, ki ga vežejo d«! naroda! Kot tak bo pa vedno zasto« pal tendence, ki bodo omogočile zbEU zanje mr.r! obema narodoma. (Splošno odobravanje na italijanskih klopeh.)' Omenjal je razne krivico, ki se gode Slovanom, a izrazil željo in prepriča* nje, da gre tu samo sa epizode, ne pai za. sistem. Svoj pomirjevalni govor jef končal Virgilij Šček z besedami: »Jugoslovane, ki so z a.neksijo po* stali italijanski državljani, čaka v bližnji zgodovini velika važna naloga: oni to, da nisem bil vojak — poglejte mo- morajo vzpostaviti in utrditi prisrčne je očali — v vojni sem služil svojemu (-odnošaje med Jugoslavijo in Italijo, narodu, kolikor sem le mogel! Ko je ker to zahtevajo interesi obeh držav prišel v Trst. Karel, sprejel ga je vaš pa tudi duše človeeanstva.* (Viharno župan, sedanji senator Valerio — men- odobravanje.) edinstvene narodne države. S teh vidikov je treba. presojati ebčni zbor kazine, ki se je vršil danes in ki je končal s popolno zmago naprednega in narodnega meščanstva. Podlegli so separatisti, komunisti, klerikalci in ž njinii združeni narodni socijalisti, ki so hoteli kazino okupirati Ki. svojo strankarske in osebne namene. 24. junij 1S21 ostane tudi v zgodovini narodno - socijalne stranke znamenit dan. Po zaslugi ljubljanskega župana in drugih voditeljev narodno - socijalne stranke in v prisrčni zvezi ž njin»i so danes divja-G v ljui>-Ijanskem Narodnem donm klerikalci pod vodstvom slavnoznanega Ogrina. Klerikalce so vzeli v svojo alijanco menila zato, da s hvaležnostjo kvitira-jo narodno sramoto, ki so jo klerikalni ovaduhi zagrešili s tem, da so eep-temberske dogodka izpred kazine lete 1911. na novo spravili pred sodišče. Kompromis, ki ga je sklenil gosp. Anton Pesek v lastno korist za mesto ljubljanskega župana, jjostaja »a narodno - socijalno stranko vsak dan bolj katastrofalen. Ako bo šlo tako naprej, je treba le še malo časa in narodni socijalisti bodo godni za vstop v — klerikalno stranko. Današnji nastop narodnih socijalcev dokazuje, da to ni več dalač in da so gospod Pesek in tovariši že globoko v klerikalnih vodah. osebno ost proti njemu in da so vsa iz-nešena fakta izkrivljena in strankarsko pobarvana. Zemljoradniki so hrupno ugovarjali in prišlo je do burnih prizorov. Nato je govoril Avramovjč, ki mu je minister zopet replioira!. Potem jo bila izvol,jena posebna parlamentarna preiskovalna komisija, ki naj preišče gospodarstvo topčiderske ekonomije in prouči vse očitke, nakar jo bila seja zaključena ob pol sedmih. Jutri dopoldne ob D. se sestane ustavni odbor, ob 10. se pa nadaljuje seja skupščine. da ga je moral! Ko je Avstrija napo- Po govoru poslanca Ščeka je pred-ililo so se po sednik zaključil sejo. ki so kričale: • Rim, 24. junija. (Izv.) Govor »loven* Smrt Srbom! Ti ljudje niso bili iz na- i skega poslanca Ščeka je vzbudil v ših vrst! Zato vam priporočam, da pu-! parlamentu splošno pozornost, ker se ver" stite tako politiziranje, začnite raje z!je v svojih izvajanjih osribal protiitali-jetnosti, da bo ta naredba denešena delom pomirjevanja brez sovraštva in janskih izjav, in je bil njgov govor v pred ustavo. Ako bi pa bila, je z ozirom na odpor demokratov mogoča Ie v bistveno ir -^menjeni obliki. zlobe. Ako nočete ljubezni, spoštujte MINISTER JANKOVIČ IN BAN LJ ENO VIČ. TOM- mir! popolnem Wilfana. naspotju z govorom dr. Beograd, 34. junija. (Izv.) Velizar Jankovič, saobračajni minister v demisiii noče prevzeti poslov svojega resorta, češ da tega ne stori, dokler ban Tomljenovič ne odstopi. Bojkot naših poslan- Pred novim komuni* ....."" stilnim pušom v Stalili Rim, 24. junija. (Izv.) Pri predsed- ZELJA — MATI VESTI. Beograd, 23. junija. (Izv.) Včerajšnja vest »Jugoslavije* o nesoglasjih v klubu SKS dokazuje bujno fantazijo, ki bo poročala kmalu zopet o kaki krizi Vaš dopisnik je od verodostojne strani pooblaščen izjaviti, da jo vest »Jugoslavijo* polnoma izmišljena. V klubu vlada popolno soglasje. Glede 8. oddelka ustar ve je dalo načelstvo kluba svojim članom proste roke. Poslanec Drofenik je pa odložil predsedništvo kluba vsled bolezni in zaposlenosti še poprej, kar se je zdelo gospodom od »Jugoslavije* bolje zamolčati oz. potvoriti resnico tako, kakor bi moralo izgledati po željah »Jugoslavijinih? gospodov. PRITOŽBA c©v v Rim, 24. junija. (Izv.) Danes so se konstituirali razni parlamentarni od- j rak^^lade.^G^olittUu. se je oglasila šefa. ker nemškim jugoslovansfa | deputacija fašistovskega kluba, ki klub ne dosegata številke deset, kot mu je razložiIa. da se v vsem kraljc-jo predpisuje poslovnik sta vpisana stvu pripravlja od strani komunistov v takozvam mesam klub. Ta je pa nov nrotidržaven nnlcret v Sin INDUSTRI- danes sklenil, da ne kandidira nobe- ^ drn-^e do a^ 'nega Nemca in Jugoslovana v kakr-i . . „ ! senkoh odsek. Tako so ostali Jugo-1MO— Beograd, 24. jmuja. (Izv.; Semkaj je j slovani in Nemci izključeni od delo-prispela deputacija tekstilnih industrija!- ; vanja v parlamentarnih komisijah, cev s pritožbo, da. se jim je zagotovila i ... . . . premajhna, carinska zaščita. Dokazovali i lfaiŠ|S?SSlCa ViilSSna so, da bodo morali svoje obrate zapreti. > fU*iZ8 Finančno ministerstvo jo namreč ugodi-! . TI j Io pritožbam agrarnih in me.tnib konsu-! . Rin\ -junija. Uradno se. javlja,; mentov in odkfonUo zvišanje uvozne ea- !aa s-e bo Posrečilo predsedniku vla- i TEKSTILNIH JALCEV. i zagotavljajo pa viado. da bodo z vse-I mi sredstvi zatrli vsak tak pokret! — i Giolitti je odgovoril, da bo vlada , vedno in povsod spoštovala in v&ca-vala moč zakona. rine na tekstilne proizvode. Industrijalci pa zahtevajo višjo uvozno carino ali pa znižanje produktivnih stroškov. de Giolittiju pregovoriti ministra La- brioio. da umakne svojo demisijo. — i Istotako se zagotavlja, da so vesti o i FAŠISTI SF KOČE.TO BRZDATI. Rim, 24. junija. (Izv.) V današnji IMENOVANJE IN ODLIKOVANJE. pristav v Mariboru Skok je imenovan za ravnatelja policijskih pomožnih uradov v 8. službenem činu na dosedanjem službenem mestu. — Občinski tajnik v Ma-kolah Mate vž Sodin je prvi odlikovan z novo medaljo za gradjanske zasluge za priznanje dolgoletnega vestnega službovanja s dveh občinah. i demisiii ministra zunanjih zadev gro- i kiubov« sei' so fašisti sklenili, da i fa Sforze netočne. j ne bodo stoDali več tako zelo v Rim, 24. junija. Delavni minister osDredie v narlamentarnih debatah. Izvolili so Darlamentarni ko-mitet izmed zrnerneiših. da bo kontroliral fašiste, ki so malo «raz-burliveea temneramenta». Ta ko-mitet bo imel tudi naloerd paziti, da Beograd, 24. junija. (Izv.) Policijski LabrioIa ie uma-kniI svojo ostavko- KOMUNIST TUNTAR MED LJUBITELJI KOKAINA. Rim, 24. junija (Izv.) Tukajšnja poli- cija * velike nofeeloka^ kjer ne bodo fašistovski ooslanci hodiH so izbrani go^i užival, kokain. Med pe-1 oboroženi k oarlamentarnim se~ stro družbo ta je spala omotena vsled iam. (če bo le vse skuoai kai uživanja kokaina so nadi tudi komuni- | niaealo') stičcesa noalanca iz Gorižkfi Tuntarja. i * .. - -.-_ Krajevna imena v Julijski Benečiji feafijam Še vedno niso zadovoljni. I je pač tako pakedranje imen nekaj S- Pospravili so sicer Julijsko Benečijo, in so v njej tudi neomejeni gospodarji, ali kaj ko pa je vseeno večina julijske Benečije slovenska. In tega dejstva nikakor ui mogoče utajiti, ker ga pre-■jasno vidi vsak, tujec ali domačin, ki Je pride v .Julijsko Benečijo. To silno dejstvo so slovenska krajevna imena. Zato ni čuda, da so se spravili po vseh drugih nasiljih Italijani tudi na slovenska krajevna imena v Julijski Benečiji. Kako naj done ta v prihodnje po italijansko, zato daje «Piccolo> od dne 21 junija zanimiv recept. Napisal je ta recept Nicolo Cobol (nekdaj se je reklo Kobal) in sicer v reviji »Alpi GiuEe*. T?, Nikolaj Kobal pravi, da mora *edaj, ko jo Julijska, Benečija ne samo radi zmage, temveč tudi radi zgodovine in radi narodnostnega razvoja laška, postati tudi zunanji značaj dežele lašjd. Brez šovinizma, pa tudi brez slabosti se mora to izvesti in zato morajo krajevna, imena v Julijski Benečiji pod uniformo italijanskega jezika. To se more izvršiti na več načinov. Slovanska imena, ki so za Italijane sicer nečitljiva, ki pa se naslanjajo na antična imena-, ta lahko ostanejo, ker se dajo zelo lahko italianizirati. To se zgodi tem lažje, ker Slovani sami laska imena zelo lahko izgovarjajo. Poleg antičnih imen, pa imamo še imena,"ki so razlikujejo od italijanskih le }io pravopisu. Ta naj se pišejo odslej le v italijanskem pravopisu in stvar je v redu. Čisto vseeno je, ali se piše Bazovica, Kreplje, Slivnica in Lip-nica, ali pa, Basovizza, Crepie, Sleu-nizza in Lipizza. Po ostaiih barbarstvih sto nedolžnega. Kot drugo generalno sredstvo pa naj služi prevod imen, osobito takih, kot gornji, spodnji, reka, gora itd. Ker pa vso to še ne zadostuje, se naj izvrše še specijalne amputacije na slovanskih krajevnih imenih. Predvsem se naj prepovedo vsi novejši krajevni izrazi, ki so jih nasiloma stvorili Slovani in Nemci pod avstrijsko zaščito (!). Povsodi morajo_ na dan zopet, italijanska imena, ki jih je zatrla Avstrija, «protektorica Slovanov*. Tudi vse slovanske »spakedranke* morajo izginiti Imena ko Štanjel, Št. Jak, Škocjan, Šmarje itd., treba tla izginejo. Ker kaj pa so ta imena drugo kot St. Daniele, S. Giacomo, S, Canci-ane in S. Maria! Silno priprosto je tudi drugo sredstvo. Vsem krajevnim imenom, ki končajo na ič, in ki večinoma izha jajo iz osebnih imen, se izpusti ič, pa imate laška imena, tako pristna, kakor kje doli v Siciliji. Tomašič, Vizintinič —■ pa mirna Bosna. Poleg vseh teh neumnosti pa jc povedal g. Cobol tudi eno pametno. Nemška imena se naj namreč sploh zatro, ker nimajo Nemci v Primorju ničesar iskati. Gospod Cobol menda ne ve, da so to pač vedno zahtevali Slovani, da pa so nasprotovali temu vselej Italijani, ki so bili najboljši zavezniki Nemcev in prav sijajni avstrijakanti. Če mislijo Italijani, da bodo z veri-ženjem slovenskih imen izbrisali slovenski značaj Primorja, se pač silno motijo. Naša krajevna imena bodo ostala, ker žive med narodom, in vsi napori italijanske vlade bodo ravno tako brezuspešni, kakor so bila brezuspešna prizadevanja avstrijske vlade. Naši poslanci v Rimu Rim, 21. junija. Pri razurapanifi strankarskih razmerah v rimskem parlamentu, igrajo tudi najmanjše skupine kot jeziček na tehtnici važno ulogo. Zato se splošno ugiba, kako stališče bodo pri rekonstrukciji vlade zavzele te frakcije, Jugoslovenski poslanci, stoječi na Stališču načelne -opozicije, ne vstopijo seveda ne v to ne v kako drugo ve-«Sno. Njihovo delo obstoji predvsem v sondiranju terena, kar se tiče samega parlamentarnega položaja, potem pa v seznanjanju vlade in strank s položajem v'naših pokrajinah. Posebno prvi fteden, ko ni bilo zasedanj, so naši poslanci prav pridno uporabljali za najrazličnejše konferenco s predstavitelji jriade in strank v parlamentu, a ravno tako tudi za posredovanja x vseh ministrstvih. Načelnik jugoslovenskega kluba g. ftr. Wilfan je poleg tega, da je posredoval v celi kopi važnih vprašanj pri vladi, stopil v stike z vsemi strankami, da jim očrta položaj našega naroda v »novih pokrajinah PosL Josip Lavrenčič jc posredoval v raznih osebnih zadevah pri ministrstvih, posl. dr. P o d g o r n i k pa je interveniral v prilog »Zadružne zvezen in «Goriške zvezo v vprašanju izmenjave valute. , Nasi poslanci uživajo v Rimu vse spoštovanje, in lahko se reče, tudi izreden ugled, kar je pač pripisati njihovemu resnemu, taktnemu, dostojanstvenemu nastopanju. Najboljši dokaz za to jc, da vse stranke, tudi največje, kakor tudi one, ki so jim načelno najbolj nasprotne, stopajo v stik ž njimi, želeč izvedeti njihove nazore glede vseh važnih parlamentarnih vprašanj. Drugje iu v drugih razmerah bi take okoliščine dajale jamstvo za izredne uspehe; ali v Rimu, kjer je glavno forma a bistvo postranska stvar, se vse to nikakor ne sme smatrati za morebitno jamstvo, da bo naša delegacija imela lahko pot do dosego njih smotrov. Lepili in najlepših obljub bo gotovo od vseh strani vedno dovolj, predvsem s strani vlade, ali kakšni bodo resnični uspehi, je drugo vprašanje. Ali ker pri Lahih ravno forma veliko izda in velja, jo vendar treba reči, •ia so se naši poslauci uvedli prav do- Takoi po vrnitvi TorSa ftozona fcldflo vZe», Je Jovra, % JSBSnSfe sTfrTfaflKaitf se pa prričrvijo sferi * _ ______.. ,, • i v i_i___a; _ ____mm T - »t 1-« rr ia v Pariza se je pojavil v angleških listih nov predlog, katerega zastopata danes »Morning Post* in «Daily Tele-graph*. Ta predlog gre za tem, da bi zavzela t vzhodnem vprašanju tudi mala antanta svoje stališče, in sicer v grško korist. Kaka naj M bila intervencija male antante. Angleži še ne povedo. Zanimivo pa je, da Angleži za to intervencijo mali antanti obljubljajo žc vnaprej plačilo. Tako mimogrede omenjajo, da po ratifikaciji trianonske mirovne pogodbe še davno ni rešeno razmejitveno vprašanje med Madžarsko in državami male antante. <=Ako bi mala antanta hotela posredovati v vzhodnem vprašaji ju,-- pravi »Morning Post», »tedaj bi Velika Britanija gotovo izpremenila svojo donavsko politiko, kar bi bilo brezdvomno v korist Romuniji in Jugoslaviji.* Ta angleška namigavanja so popolnoma jasna. Anglija noče aktivno posredovati, posredno pa vpliva zato na na malo antanto in ji obljublja odškodnino potom revizijo trianonske pogodbo.i. To je samo eden izmed predlogov, ki se razpravljajo momentono v Angli-ij. V Parizu hi Rimu se pa pojavljajo zopet drugi predlogi, teko da je dane-i res nemogoče dobiti smernico za rešitev vzhodnega, vprašanja.; jo in gospoda župana hlamažo. množico nagovoril s primerno hujskajočim govorom, ld je že itak nahujskano dinski radikalci, ki gledajo v demokratski stranki Se vedno staro srbsko samostojno stranko, proti kateri so w mladino zapeljal k nepopisno sirovemu i borili pod habsburškim režimom. Te. razgrajanju, v katerem so v bratski' nezadovoljne«? hoče sedaj Protič pri-vzajemnosti tekmovali pristaši gwpo-1 dobiti za. svojo politično akcijo. Govo-da Peska in gospoda Ogrina. ' ri so, da bo Protič po sprejeti ustavi _______i__________ i prišel v konstituauto s skupino mal- kontcnlov iz radikalnega kluba, kate-J?^^ SVefU 56 b0 raed nihni tudi ncka na. vsega prebivalstva pa se bo začela j darjena pesnica. Opozarjajo se na ta vesele sedaj neovirano razvijati. - ..................- ~ O redu in radn. ^Slovenec* opravičuje svoje slabo in tendencijozno poročilo o načrtu zakona o redu in radu, češ, slabe so telefonske zveze, vrinile so so male napake itd. Stvar je pa precej drugačna: »Slovenec* je svoje poročilo o radu in redu prevel iz zagrebškega «Jutarnjega Lista* od 21. junija, kar dokazuje že dejstvo, da se v »Slovenčevem^, poročilu nahajajo isto napake, kakor v »Jutanijem Listu*. Dalje »Slovenec* ni razumel par pristno srbskih izrazov (n. pr. ušori-ti) pa jih je prikrojil po svoje:_ kar mu pa ni ugajalo, je seveda tucli tendencijozno preobrniL —> Na drugi strani pa »Slovenec* še vedno noče povedati resnice o načrtu zakona o redu in radu! Celo zagrebški «Obzor» je tako lojalen, da pove, da gre Ie za načrt, ki se je sicer načelno sprejel v ministrskem svetu, da pa pride znova pred strokovnjaško komisijo. »Slovenec* pa kriči naprej o nasilju nad dušami iu telesi, ker tako pač mora. saj drugod ne more pokazati, da je v »opoziciji*. + Nove Protičeve akcije. Iz Novega Sada poročajo: Že parkrat je bil v Novem Sadu in druirib večjih mestih Vojvodine Stojan Protič, ki je konfe-riral z raznimi radikalnimi politiki starega kova, zlasti s somišljeniki Jaše fero, in če so notranji uspehi le količ-;in prav verjetno je, da jo doleti ena-,^^, skorikua. ____,_____- - kaj odvisni od zunanjih, potem jelka usoda kot jo je dočakal turško-; oddanih je bilo 11» veljavnih gla-|Tomiča. O akciji Stojana. Protiča med vendarle upati, da naša delegacija ne francoski dogovor. S 118. oziroma 117 glasovi po bili' vojvodinskimi ratlikaici smo dobili^sle- izvoljeni v direktorij gg.: Janko Blei-|deče zanimive infermaeje: Ker je ^to-weis, dr. Ivan Bele. Fran Kavčič, dr. i jan Protič uvidel. da ne dobi v radi-Pavel Avramovič, dr. Albert Kramer, i kalnem klubu večine za svoje namere, inž. Janko Mačkovšek, ravnatelj An- hoče izkoristiti situacijo med vojvo-ton Jug, dr. Danilo Majaron, Ras to1 dinskimi radifeioL Kot se je že pred Pustoslemšek, dr. Dinko Puc. Fran? nekaj časom javljalo, obstoja med Golob, dr. Josip Klepec. dr. Mirko j mlajšimi radiksdoi v Vojvodini strem-Vratovič, dr, Ivan Lsih in dr. Fran i ljenje, da .se ^izIjoni^ata demokratska Novak. j in radikalna stranka v eno_ močno dr- Za preglednika sta bila z vsemi 109; žavotvorno stranko v Vojvodini V oddanimi glasovi izvoljena gg. .loško I tem smislu so se vodili žo dogovori Bitenc in franc Marn. —i Opozicija s»-[med demolerau in radikalci, kjer se je je obeh volitev vzdržala. (ugotovilo, da med obema strankama Po razgla«ntvi izida volitev, katera! ni nobenega nepremostljivega načclne-je biia brno pozdravljena in po za- |ga nasprotstva, ki bi onemogočilo Hjučitvi obinega zbora, so se «opo- • združitev. V ustavni debati se jc do- ____ ^ _______^ 7icijo'ialci* z dcjgimi nosovi zmuzali [ segel v načelnih vprašanjih popoln Dagando o vzhodnem vprašanju "krogi, j iz dvorane. Ker jih je pa zunaj priča-i sporazum, tako da je skupno in ecan-ki sicer izjavljajo, da niso v nobeni i kovalo Se kakih 150—200 pristašev,! stveno delovanje obeh strank zaktrva zvezi s vlado, a so vendarle inspirira- j ki so jih zvabili na občni zbor pod' prihodnjega razgovora po ai v. Cjeraonovaiza. kaMneta. uaretvezo. da ga bodo razoifi »ii-ua-iMi- i »stavi 15 te-.ii med demofere« in pride iz Rima praznih rok Toliko torej o prvem tednu delovanja naše juge-slovenske delegacije v Rimu. Bilo bi še marsikaj, kar bi bilo vredno omeniti, ali spuščati se preveč v podrobnosti, ne kaže, a so tudi stvari, ki so šele zasnovane in bo mogoče govoriti o njih šele tedaj, ko se pre-tvore v stvarnost Želeti je le predvsem, da verifikacijski odsek čim preje verificira naše mandate, da se sedanjim štirim našim močem pridruži se peta v osebi dr. Uliksa Stangerja, ke~ delo je ogromno in je treba delavcev, dobrih, vztramih, odločnih. Ker naši delegacija dobi te dni svoje posebno tajništvo, ji bo delo znatno olajšano in bo tako tudi bolje napredovalo. Pa bi bil le uspeh vreden ye-iik«ra truda! francoski dogovor. Iz te izjave Sami bega, ki je prišel v Evropo kot parlamentar kemaiistič-ne vlade, je jasno razvidno, d.i hočejo Turki zavlačevati kolikor najbolj vsako določno izjavo, kor vedo, da pridobe tem več, čim več časa ostane vprašanje odprto. Jako čudno politiko vodi v vzhodnem vprašanju Angleška. Anglija se noče aktivno angažirati niti na eno niti na drugo stran, predno se vsaj približno ne pokažejo obrisi prihodnjega položaja. Nočo se zameriti niti Grkom niti Turkom, zato mirno čaka v ozadju na pravi trenotek, da stopi in pomaga tam, kjer je stvar dobljena. Toliko bolj pa delajo v Angliji pro- nestnik Brezplačni vizum za So!w!e iz Primor• ja. Finančni minister jc z rešenjera odobril, da naša delegacija v Trstu brezplačno vidira potne liste za prihod inpo-vratek članom sokolskih društev iz Julijske Benečije, ki bi se hoteli udeležiti sokolskega zleta v Osijeku. — Naša delc-gaciia v Trstu je o tem žc obveščena. Efektna loterija v korist Sokolskega doma v Novem mestu. Zaradi tehničnih ovir sc vrši žrebanje nepreklicno dne 23. julija 1.1. ob 18. uri. Vsa bratska sokolska društva in vsi oni, ki so prejeli srečke v razpečavanie se vabijo, da najkasueie do dne 21. julija 1.1. vpošljcjo zneske ali pa vrnejo nerazprodane srečke Mestni hranilnici v Novem mestu, ker bi se siccr smatrale razprodanim. — Upravni svet loterije v korist zgradbe Sokolskega doma v Novem mestu. Sokol v Morski Soboti. Sokoli, prijatelji »Sokola* in oni, ki ie niste bili v Prekmurju, pohitite dne 10. julija t. L v. Mursko Soboto, kier se vrši iavni nastop Mnrsko-Soboškega »Sokola^-. Šport in turistih Nogometne tekme dne 26. t. m. Na prostoru »Ilirije* se vrše v nedeljo najvažnejše prvenstvene tekme pomladne sezone. Ob pol 17. uri igrata »Jadran* in »Hermes«, ob 18. uri »Sparta* in »Priraor-je». »Sparta* In »Piiiuorie* sta najreel-nejša konkurenta za prvaka fl. razreda v Ljub.jani. Izgubila nista uosfej še nobene prvenstvene tefcme, oba sta ojačena z "ecimi starei*i«ri igiJci, ki so se pravkar vrniti iz Ke službe. Vstopnina je za obe tekmi skupna. — Na prostora »Sp.jrtc* Igrata ob 16. nri »Svoboda* Ar«sJ ta «Prta9ije». tasJ. Ljublja::., ; * Italijani zopet zavlačujejo izpraz-J * 4fttetnica žalskega gasilskega družitev Dalmacije. It. Splita poročajo: i siva. Prejeli smo: Vsi gasilci v kroju, ki Italijanski konzul v Splitu Amadori se j so udeležijo povodom občnega zbora •je iz Rima vrnil v Split. V njegovi bii- j JGZ 401etniee gasilskega društva v Žal-žnji okolici se govori, da se bo evaku-jcu dne 9. in 10. julija t. 1. so vozijo za aoija tretjo cono zopet zavlekla, in si- polovično ceno poštnega vlaka 11L raz f b o r n v nedelju dne 3- f®ja ofi 9 uri f * dopoldne na vinarski šoli. Predav^ bo j o hranitvi rastlin ter o načinu m sred-«DAVFK ui POSLOVNI OBRT. IDe odpremifc davka od vsega stvih kako povzdigniti pridelovanje kmo- J™ " *, , ,o ™ v • "fJL ' dohodka denarnih poslov, bodo — tijskih pridelkov. Kmetovalci gospodar-j (Uradni list st.43o za L 1920.) m pravil- , dwčna odpadajoči davek ji, mladeniči, dekleta in gospodinje, ude- j nika o pobiranju davka na poslovni pro- ! ^ nradnJI| priponločkov, s piačtoft» ležite se v obilnem število tega pončne-! met (Uradni bst st.32 iz f. 1921.) bodo. £ kakor pri rcntnfalL davčna oblastva v najkrajšem času iz- j Ce davcllj Mve2anci ne izpolnijo dofc-' se ga predavanja! . ,______. . „ Ljubljani. Redni občni zbor naše «C cer j«) vsej priliki radi komplikacij z i reda na, vseh progah Južne in državne ; bene Matice* sc vrši v ponedeljek dne deva železnico v Sloveniji uri zvečer v dvora,- Občni zbor cGiasbene Matice* v \ vršila za predois m plačilo navedenega I ^ začasnc!;a finančnega zakona za let« das-1 davka potrebno poslovanj«, v kolikor za- 192o/192U ki zadevajo davek na poslo»-: Barošom. * Imenovanja v državni službi. Minister za notranjo zadevo je vodstvo okrajnega, glavarstva v Kočevju poveril okrajnemu glavarju drju. Franu O g r i - 1.) trgovske obrate: legitimacijo mu služi povcrilni list do- ; ni cGlasbeno Matice* v Vegovi ulici z 2.) industrijske obrate ter mačega društva, da se ros polje na zvez- | običajnim dnovciai redom. * Gospodinjska šola na Iieeju priredi j na. — Minister za narodno zdrav jo je ; Javno želoznico je treba £e na legitima-nrovizomega okrajnega zdravnika drja. | ciji poverila od zveznega, predsedstva, Frana Petka premestil iz Vclikovcajda so jo dotični gasilec resnično tidcle-v Slovenjigradec ter drja. Mihaela • žil občnega -/bora Jugoslovanske ga sil-Podlesnika imenoval za prov.okraj-!ske zveze v Žalcu. Karte inžne železnico nega okrajnega zdravnika pri okrajnem • o veljavne za čas od n. do 11. julija, ni občni zbor v Žalec. Vozni listek celi 1 velja tudi za povratek iz Žalca. Za dr-: v soboto, dno 35. t. m. v igralnici Mla dike razstavo kuhinjski izdelkov, ki bo '■>.) denarne zavode. TRGOVSKI OBRATI, ni promet, sc kaznujejo po čl. 127 i tega; zakona z globami v znesku od 100 dai.-daljc. Zato se davčnim zavczancem priporoča, da vesnto in točno ustrežejo vsem , pozivom, ki h? jih v zadevi navedenega! k? j H, navaja čl. 17 a pravilnika, so zave- , na nje stavila davčna oblastva, zani davku na poslovni promet v izmeri I 1 10 _ /-n ,0 • ■ ■ uuvrvit na j /v ■ ,.' .111 iiivnn.1 » "-»i.' - 1 otvorjena od 10. -18. nrc. Ob18. un jo . 5c C!lkratPC pridobnine za 1.1920. z dr- j - Nove trgovinske agencije naše «tr-zakljucek razstave m so prirejena jedila žavni,n| prjb„ki vrcd. Ta ^ bo iztiriala žave v inozemstvu. V Monakovem je po- Branku Pe- go. Vsi šolstvu naklonjeni krogi, starši glavarstvu v Maribora s činom izza dne ' one otl državne pa celo od 7. do 13. ju-j gojeni;, prijatelji, znanci itd. so iskreno 2. februarja 1921., drja. Boštjana Erra-jlija zaključno. Vozni listek je treba to-tha pa. za provizornega okrajnega! rej shraniti za vožnjo domov! zdravnika pri okrajnem glavarstvu v ... . . umu |Jtii'!'.t\i i in -Dalmacije • mod Bakrom in Splitom, odroma Metkovičem in i na so otvori dno 2S. junija ob devetih. - Gasilno društvo na Verdu pri Vrlini- bo davčoi urad iztlrjal prisilnim nem uradu v Ljubljani jo Antonija Ko-1, »evi njegovi člani 5o znatno prispevke vačič imenovana za praktikantinjo. I na članarini in dokladah za loto 1919., j) * Vidov dan. V veliki dvorani ljub-11920. in 1921. Vso to zaostanke mora iz-fjaosko univerze predava gosp. univ.! tirjati gremij v smislu pravil in obrtno- davnan na položnici izkazani znesek ga, . D ^ ;ieko_ icilniin nptOni . ... ' 1 lik o padla vsled vest; o dszja v nasin pa se koruza in mo-prodaj. razstava v Osjeku. O priliki v Osjeku bo prirejena Domžal Veselica =0 vš! oh vsakem vre-1 zaKona z omejitvijo, ua se v ten pritoz- , požeške in virovitiske tu- memu Vstopnina 'zL7a S S 10™ -orc izpodbijati predpis pridobni- j panije, kakor tudi zapadnega Srema. __ 4 K Cisti i nc !'n državnih pribitkov, ampak Ic dolz- = Dražba za trgovino z Jugoslavijo nosr, plačevati davek na poslovili promet' cKondor« v Gradcu. Slovenca dr. Veko-po čl. 17 a pravilnika, ali porazdelitev j slav Vršič in Matko Sršen sta osnoval* davčnega zneska, ako je del obrata po j v Gradcu Girardigasse 8/1 trgovinsko čl. 4. pravilnika oproščen davka na po-1 dražbo cKondor* za trgovino z Jugo- I za člano gasiloUi društev pa dobiček jc namenjen za nabavo novih cevi ;n drugih gasilskih potrebščin. gremij zaostanke, za leto 1919. oddal mu. gistratu v iztirjanjc, za leto 1920. in ! narjev, ki se takoj razdeli mjasli ta praznik na primeren način tudi ljubljansko trgovstvo, jx>zivlja gremij trgovcev vse svojo člane, da imajo ta dan svoje trgovine zaprte. Hišni posestniki trgovci pa naj obesijo raz svojih hiš državne in narodne zastave. * Vseučiliška biblioteka v Beogradu. Danes ob desetih dopoldne se je vršila položitev temeljnega kamena za vseučiliško biblioteko v Beogradu. Kamen jo položil regent Aleksan- Dolenjo Lendavo dr. Nemetv v Beo-der. Slavnostdni govor je imel mini-j grad, da bi na kak nnčin preprečili iz- ster prosveto Pribičevič. ' Govorili soivedbo agrarne reforme v Prekmurju.. -------- ----- ------ -- ............, ., . ,___. „„ . .... . . „ šo rektor Slobodan Jovanovič, angle- i Izposlovali so toliko, da je vlada od-j Knjžarjeva hčerka Ana Tomšič v Veh- j P">dan Ivan Bauer. Brzovlak ga je pre- posebno Imjigo o prodajah blaga, v ka-•■■ Intrige proti agrarni relermi v t rezal na dvoje. Bauer je bil takoj mrtev, j tero vsak dan zapisujejo svoj skupen iz- Prekmuriu. Iz Murske Soboto nam po-i * Črnogorski major Nikolaievič. ki i kupiček, oziroma skupno vrednost pro-___ ^ B_____ ročajo: Nedavno tega so se podali za- je bil kot piše «Piccolo> 17krat ranjen, danega blaga. Za vsoto^nad 10.000; dinar-1 srcdnih davkov s0 jma pote, stopuilvi prelonurskega veleposestva, si je pognal dve kroglji v srce, ker ni -,ev ie označiti tudi kupčevo ime. i o kn)'- j trošarino plačati tudi monopo in sicer za okoliš Murske Sobote dr. Vaby, za Beltince posestnik Bal t in za mogel prenesti tega, da bi bil razoro-žen in odpravljen v koncentracijski tabor. Težko ranjenega so pripeljali v bolnico, * suzno blago. = Monopolna pristojbina na sladkor V-likerjih. Po odredbi generalno direkcijo- državnf-monopolna taksa na sladkor, ki se nahaja v likerjih. Deficit Gutmanove podravske SP* oficirjev. Dobro kost je mislil, zagra- i Podgojinab. _ Za vsako ceno skušajo I« hiti ^Slovenec*, ko je bral v beograj- j doseči, da bi se agrarna reforma vsajjljansko bolnico. rEpohr* notico o orožnih vajah! toliko omilila, da oni ne bi bili oško-i * Obsojen poročnik, go morajo v petih dneh po preteku vsa-; kega četrtletja (za prvo četrtletje se šte- {ic čas od 25. IX. do 31. XII. 1920.) pred- ! . . . , ,„r, i loži« davčnemu uradu, kateremu morajo !!eznice- Gutma«ova podravska Nesreča vsled iskre iz K*«.^«. i S^mS znaša 11.875.200 K in se nahaja vo>5t» delnic v Gutmanovih rokah. = Češkoslovaški koks za našo moho, uzgau«. TOO i«. UVO.B —.-g •j- - davčno oblastvo j Po poročilu iz Bratislavo je sklenila m. smrtnonevarne. Trepeliali so jo v ljub- . 1 ' . "|;>U "" r , . , , „ ,.„____ ............1 n/.vi.-^M nnlo.-r. r »frt1(>fip Ha sa lir/.av.l t> COSKOStOVaSKO KOffiDOnZa- Ski Pred beograj- osem let pod orožjem, nepotrebne. Pri- bo to nedeljo zopet ponovilo pozvalo, čim poteče tekoče četrtletje, da predlože knjigo in prepis ier odpremijo davek tekom 14 dni za ves čas, za kateri zadostili zakoniti dolžnosti. Obrati, ki bi dobili tak poziv, pa se jo za industrijske obrate ali tvor-podjetia, imajo pravico vložiti pro-^ ... , „ pozivu v roku 14 dni predočbo, na ka- žida, Straussa m Kardosa, ter zapleniti j {ero iiai bo davčno oblastvo, ako bo spoznati z novim ustrojem vojske, borska podružnica Jugoslovenske Mati- Tega «S!ovenec» seveda ne omenja, c« «VidovdansM kres> kot veliko Ijud- pač pa govori kar splošno. Le čudno, sko zabavo brez vsako vstopnine, žgal i • .i___ ___________,t:I______ u __: -.1 1 tla iz dna srca ne vzdihne: ubogi slovenski reservni oficirji, zopet vas pošiljajo v Albanijo in Macedonijo! * Predavanje češkslovaškega konzulata. Konzulat češkoslovaške republike v Ljubljani se po končanju cikla predavanj zahvaljuje gospodom dr. P. Pestot-niku, dr. I. Lahu in prof. I. Vavpotiču za nenavadno požrtvovalnost, b katero so predavanja prevzeli čisti dbbiček v znesku 8380.^0 K je bil predan pripravljalnemu komiteju ČeškoslovaSko-Jngo-slovanake Lige v Ljubljani. * Poroka. Dne 25. junija se poroči v Celju gosp. Žarko Jaktič iz Beograda z gdč. Petko Majdičevo, hčerko ve-leindustrijca Petra Majdiča iz Celja. * Kongres gledaliških igralcev v dneh ?., 4. in 5. jnlija. Pri tej priliki pride v Ljubljano veliko število igralcev- delegatov, kateri bodo gosti ljubljanskega pododbora. Prireditev sama jo zvezana ■r. velikimi stroški, zato je bil pododbor Cgruzenja primoran obrniti se 6 prošnjo in v ta namen s posebnimi pismi, v svrho kritja, na več uglednih in bogatih zavodov in oseb. Pododbor jo računal kar je razumljivo pred vsem na pomoč denarnih zavodov, prepričan, da bo le na ta način mogel dostojno pogostiti vse brate Srbe in Hrvate, kateri naj bi odnesli najlepše vtise in spomine gostoljubnosti Slovencev iz centra Slovenije. Danes pa žali bog stojimo razočarani v zdregi. Tam kjer smo največ upali, jo ostala naša prošnja brezuspešna. Obračamo se zato tem potom najvljudneje na vse ljubitelje gledališke umetnosti za prostovoljne doneske, v svrho dostojno pripravljenega kongresa na katerem naj se ne vrši samo zunanja manifestacija jugoslovanskega igralstva, ampak tudi smotreno delo na polju gledališke umetnosti in organizacijo vseh jugoslovanskih gledaliških igralcev. Apeliramo na vse, katerim je naša akcija kongresa simpatična, in vse ljubitelje gledališke umetnosti, naj nam priskočijo na pomoč s tem, da zbirajo med seboj prostovoljne prispevke. Nabiralne pole so na razpolag6 v pisarni Udruženja v dramskem gledališču vsak dan od 3.—6. u*» sfflfcldm. se bo kres, igrala godba, peli bodo pev- se polasti zneska 200.000 kron, katc-jba tekom 15 dni na generalno direkcijo rega sta imela pri sebi. Poročnik Kr-1 neposrednih davkov tekom pristojnega stič je bil obsojen na 20 let težke ječe. davčnega oblastva * Grizoč pes. K notici, ki smo jo pri- ski zbori, govornik bo pnmerno pojasnil . obeili d dnev i, sc nam poroča, da pomen Vidovega dne m Kresa. Pozivamo jc p9S pti bi5i na Po] ja.niki c0Sti gL 42 v tudi okoličane, da tega dno pnzgo ognje 1 Ljnbljani sicer res hud, a je vedno pri- po višinah v spomin na naše bojo in na šo osvoboditev * Kranjskim maturantom iz leta 1906. i Ker vsled vojne dobe nismo mogli ohha- i klenjen. V dotično deklico se jo zaletel na dvorišču, a ne na cest L Davčnim zavezancem, ki sc pozivu ne bi odzvali v določenem roku, bo davčno oblastvo brez nadaljnega opomina naložilo po čl. 127. in začasnega finančnega zakona primerno globo, obenem pa na ' podlagi uradnih pripomočkov occnilo vsoto prodanega blaga in jim prcdnisaio y plačilo odpadajoči davek. Taki davčni zavezane! imajo pravico pritožbe, tako glede kazni, kakor glede morebitne nepravilne uradne ocene tekom ša država s Češkoslovaško kompenzacijsko pogodbo, po kateri dobimo za, nošo moko 60 vagonov koksa iz ostras>> skega okrožja. = Jadransko parobrodarstvo. Listi po* ročajo, da se nameravata v najkrajšem času združiti parobrodni družbi - - junija. sta- ali začetkom septembra dopoldne se- j Patrijotičoi> in vročekrvni kaplan stanek v Kranju, popoldne pa izlet na : Anton Zupanič iz < Jriž se jo moral dne Šmarjetno goro. Radi določitve dneva • 2-3. junija prod celjskim sodiščem fi-in sporeda prosim, la mi pošlje vsakdo govarjati radi razžaljenja časti. It;:z-svoj naslov in stavi predloge. Odločila i prava je bila jako zanimiva, ker je bo večina. Jo&ip Gog.alai, nadzornik! obenem dokazala, da so Zupanič še in ravnatelj v Ljubljani. j vedno ne more sprijazniti z novimi * Črna prst. Prijateljem planin nožna-1 razmerami, ki so nam prinesle osvo-njamo, da je pristop na črno prst zopet, boditev. omogočen in siccr po poti iz Bohinjske j Dne 24'. maja. na državni praznik Bistrice mimo neoskrbovane Orožnovc i sv. Cirila in Metoda, io kaplan, ko jo koče (žrtev vojne) in mimo Malnerjeve golska deca po šolski maši p<-la tir-koče (1343 m). Le-ta poslednja koča se ; 2avno himno, od5rI izpred oltarja na-otvori v nedeljo dno 26. t. m. in jo bo j ravnost v zakristijo. Tamkaj se jo na-oskrboval O. o. SPD. Istega dne bodo 1 j,., ja];, t^iteljeva soproga gospa Raz-otvorjeno tudi vse Triglavske koče. potnik, ld jo je nahnilil brez vsakega * Orlovski plakati in tvrdka Mntelič. povoda z besedami: n ne j osle in jezik, na prostorih tvrdko Matclič. V enem slu čaju es je zgodilo, da so uslužbenci teličevega zavoda neupravičeno li lepake, nalepljeno od nas' g. Parklja, ki jih je pustil zato zopet, prelepiti s svojimi. * Novi ravnatelj zdravilišča Rogaška Slatina. Novi ravnatelj državnega zdravilišča Rogaška Slatina dr. S ter je te dni nastopil svojo službo. Dr. ster jo bil doslej vodilni ura/1 oik velikega industrijskega podjetja v Dunajskem Novem mestu. najprej izjavil, da je bil razburjen, povedal pa ni, zakaj. Najbrže pa mu je smrdela državna himna. Pozneje pa jo rekel: t Kdo pa me more siliti, da osta- dohodki le razlike med temi zneski kot rnih poslov, kosmatim bančnih upoštevajo j sc pa režijski stroški in cvcnt. kazni, izgube, ki iih vsebujejo računi o izgubi in dobičku. Denarne zavode in delniške družbe, k1 Bukarešta 9.20, Varšava '0.375, Dunaj 1.10. avstrijske krone 0.88. Vremensko poročilo L;ub!;ara 306 m t»d morjem nem v cerkvi, ako sc poje državna do sedaj 5c n5so odpremile davka za !. himna. Jaz imam kaj drugega opravi, ti in nimam časa tam stati.* Na te njegovo besede ga j« dr. Kalan dobro zavrnil: «V Avstriji bi si stokrat pre- • Kmetijsko predavanje priredi dipl.; mislili, predno bi zinili kaj takega, ker agr. A. Jamnik v Šmarje t i v nede- j bi vas takoj zaprli. Istotako bi gotovo ljo dne 26. t. m. ob 10. uri pri Kariovšku, pod Avstrijo kar krivili hrh-% ako bi dalje v Črnomlju pri Lakncjju v četrtek dno 30. t m. ob 3 uri popoldne, v Metliki v prostorih hranilnico dne i novih prič preložena, i »30. t, m. ob 6. uri popoldne, v M a r i - i —r—- zaslišali habsburško himno. Razprava je bila v svrho 1920. in 1921., dasiravno sc je vršil letni občni zbor žc pred več kot enim mesecem, bodo davčna oblastva pozvala k plačilu v roku 14 dni s pristavkom, da naj povodom plačila izroče davčnemu uradu prepis račnna izgube iit dobička 2 dveh izvodih in odpremijo davek v zgoraj označenem iznosu, kr.kor rentnftto, zaslišanja ■ pobrano potem odbitka. ! Ako se deuarni zavodi In delniške i dražbe temu Dozfvu nc bi odzvale.. aH W Dan tfi • ■ ' 12T •• O o o v: > t 3 3 F - I 7. mi! 7SS 4 U. BDijl t*. Ori| 736'0 : 2U oni 7i7'0 j gU IS. §1 r-2 11-F S3 Vetrovi i N«bo bns vetra ■Uaever 17.f, kr«z t etra pol ubL 1 % " j Sredn a rterajinja iemperatan f7.7. ocnnaSna :s-r Vremensia napoved: tepo toplo vreme Sotoce nha;a ob 4'Vti zaoata ob im EastoiK ki izdajateB Konzorcij »Jutra"* Odgovorni umkrik Vit. F. kTtjteoc ItanC HeBert Blagajna nelifeep vojvode Roman. Poslovenil F. J-O, V. POGLAVJE. Kjer odplove iz otoka Minorke neka jadrenjača. Bilo je takole okoli šestih zvečer idne 28. februarja 1910. leta, zvonovi mahonske stolnice so doneli v temno noč. Ulice so bile že skoro prazne... ledaj pa sta stopili iz stranskih vrat vojvodskega dvora dve osebi zaviti v velike plašče. S hitrimi koraki sta šle preko trga, ki je ležal pred dvorom, potem pa sta zavila naravnost proti pristanišču. Eden teh nočnih potnikov je bil male postave, v roki je nosil potno torbo, drugi pa, ki je bil pravi orjak, je malo šepal in je vlekel seboj kovčeg, ne pr?v velike obsežnosti. Mali je prekinil molk: «Zakaj niste ukazaii Avgustu, da vam nosi kovčeg, visočanstvo? Preveč se mučite!» «Neumnost, Paqueno, kaj bi se mučil s tako škatljico.» Saj sem vendar toliko dolgih let prenašal težko breme državnih skrbi in omahoval pod težo slabe vesti. Sicer pa tudi ni varno, ako bi nas bilo več, vzbujalo bi pozornost. Nikakor nočem, da se zve predčasno, da sem odpotoval iz Minorke.» * -sVisočanstvo, dovolite, da pone-sem jaz...» «Ljubi, dragi, dobri in stari moj Esteban, bodite tako ljubeznjivi in ne ukvarjajte se s takimi nepotreb- 'nJmf strSnri. MoJe vojvodsko do ! stojanstvo ne izgubi prav ničesar, jako vlečem sedaj po ulicah svoje iprestolice tale kovčeg. Škoda samo, da ni v njem denarja... S takim bremenom bi preplazil tudi najvišji zid...» Veliki vojvoda je prenehal, pogledal Paquena, kot da pričakuje njegov odgovor, a ker je ta molčal je dostavil sam: «Nikdo namreč ne more zanikati, da bi jaz bil izvanreden osel! Jo sem in sem bil vedno!» «Kako je mogel dobiti ta nesrečni Isaacs v Londonu našo ponud-bo» je z?*nrmral Paqueno. «Saj smo mu dali vendar tako dobre pogoje ...» «Preveč znana firma! Paqueno!» «Toda, visočanstvo, Isaacs je celo posodil Grkom...* «To še ne zadostuje, da bi moral posoditi tudi nam. Mi nismo v zadnjih letih imeli nobenega političnega ga umora in nobene pobune, tudi tepeni nismo bili v zadnjem desetletju. — Sedaj je vsa naša nada in edino upanje, da pregovorim osebno Markoviča, da če malo počaka, ali pa da kje drugje iztakneva denarja. Ako se nama tudi to ponesreči, potem je cilj našega potovanja izgrešen in midva se lahko mirne duše obesiva. Kje se pa pravzaprav nahajava, kje je usidran naš brod?» «Na vzhodni strani pristanišča! Tu nekje mora ležati jadrenjača. Mislim, da bomo imeli slabo in nemirno pot» Veliki vojvoda je pogledal proti nebu. Bilo je že popolnoma temno, dasi je bilo komq šest ura. Po ne- bu so se podili črni oblaki, ki so zagrnili vse obzorje... veter je gonil oblake in jih včasih za trenotek pretrgal... takrat so pa zablestele svetle zvezde kot električne iskre iz električnega kolovrata. Mesto Ma?-hon je bUo kot izumrlo; plinarna, ki je že pred tremi tedni ustavila svoj obrat, ni dajala nobenega plina,.. na ulicah se pa v temi ni hotel nikdo pokazati. «To mi ugaja, da nas nikdo ni opazil,» je godrnjal veliki vojvoda. «Bodo vsaj lahko mirno spali v zavesti, da bdi nad njimi očetovsko oko skrbnega vladarja. No sicer pa, Bog mi je priča, da moji podaniki j niso posebne nemirne narave!» Senor Paqueno si je nataknil na svoj nos ščipalnik in gledal s ste-gnjenim vratom v temno ulico, ki sta šla po nji. Ulica je vodila naravnost k pristanišču, odkoder se je svetlikalo že morje. Ko sta prišla na konec ulice zagledala sta obrise ne ravno velike jadrenjače, ki se je zibala na valovih; naenkrat se je prikazala na jarboli medla luč, Pa-queno je potegnil vojvodo za rokav in rekel: «Tu je naš brod, visočanstvo. Jo-aquinov nečak je obljubil, da nam da ta znak.» Pospešila sta svoje korake in prišla kmalu do samega pristanišča. Mala ribiška ladja se je zibala na nemirnih valovih, da so ječale vrvi. Približal se je plečat človek, pogledal prišleca, poklonil se vojvodi in rekel: «Vse je pripravljeno visočanstvo!» «Dobro, ljubi moj Domingo! Ti si nečak mojega na3kufiarja Joaqui- na?» «Da visočanstvo!* «Majorčan? AH, ti Majorčan:... «Visočanstvo, jaz sem rojen na Majorki, kot moj oče in Joaquin... toda v srcu smo vsi Minorčani... «Torej to je že vaši rodbini prirojeno. Bodi samo tak, kot so tvoji sorodniki in stopi v mojo službo, na ta način boš najbolje dokazal svojo udanost moji hiši. Tvoj oče ni hotel na noben način postati moi dvorni dobavitelj... «Visočanstvo»... se je skušal opravičevati. — Veliki vojvoda se je zasmejal: «Nikar se ne opravičuj... Domingo, jaz sem se le šalil... Največjo uslugo mi narediš, ako me kakor hitro mogoče prepelješ tja v Barcelona «Takoj, visočanstvo, takoj! V de-i setih minutah lahko odjadramo!» Z globokim poklonora je skočil j možakar na krov svojega broda. Neskončno se je čudil, kaj naj bi to pomenilo, da sta si visoka gosta izbrala ravno njegovo škatljo za prevoz. Ko je istega dopoldne pristal v Mahonskem pristanišču, prišel je k njemu njegov sorodnik Joaquin, nadkuhar velikega vojvode in mu zaupno, da jih ni mogel nikdo slišati, predložil, da prepelje ponoči velikega vojvodo in ministra Paque-na na špansko obalo. Takoj v začetku ni mogel niti verjeti, ali ko mu je Joaquin prisegel, da je res tako, se je samo čudil. Kaj za vraga išče veliki vojvoda v Barceloni? Pa ako ima že tam opravka, zakaj si je izbral ravno njega, Domingo in njegovo skromno baraco? AS je to beg? Na vsa ta vprašanja je odgovoril Joaquin, da je to stvar samega velikega vojvode, ki nfleo tgar prav nič ne briga. Visočanstvo i želi, da nikdo ne opazi njegovega i odhoda; po dolgem prerekanju in obotavljanju je pristal Domingo na Joaquinov predlog, dasiravno ni bila Barcelona v smeri njegovega po-tovanja^er je hotel obiskati balear-ske otoke. Ko je sprejel zvečer velikega vojvodo in njegovega spremljevalca, še vedno ni vedel, kaj naj vse ta stvar pomen ja; mislil si je pa, da se je velik knez naveličal vlade in Minorke, da zapušča, kakor toliko drugih Minorčanov svojo domovino in si gre iskat sreče drugam. Vojvoda in Paqueno sta govorila na obrežju tiho in previdno, Domingo je pa s svojima mornarjema pripravljal ladjico za odhod. «Danes ie 28. februar» je rekel veliki vojvoda, «koliko bomo rabili do Barcelone, Domingo ?» «Ako gre vse dobro, visočanstvo, smo pojutrišnjem zjutraj tam!» «Torej imava še i3 dni časa! Naš dolg zapade 13 kaj ne Paqueno?» . «Da, visočanstvo, irinajstega!» «Torej, dvanajst dni, ali ako od-računamo še en dan poti do Pariza enajst dni! Jaz trdno upam, Paque-no, da se nama posreči pri Marico-viču, ali pa kje drugje...» «Morava upati,, visočanstvo, ker sicer...» «Sicer sem končal svoje delo, ki sta ga začela moj ded in moj oče, moj stari Esteban... (Dalja) plošče, godbene avtomate, Igle,perssa, posamezne dele edino pri tvrdki 562 48 Ljubljana, Sodna, ulica. S. Menična delasnlca za vsa neprava In Hrupe precizne melioniKe. sprejme upravslštva,,Jutra", Solna al 6. pnevmatiko Duniop - Reithoffer - Hutschinsan priporoča 894 10—8 Kdor hoče kaj prodati Kdor hoče kaj kupiti Kdor išče službe itd. — inseriraj v „Jutru" Prodajale se M ob devetih dopoldne razne pisarolčlce potrebščine, kakor: pisalno mize, pulti, registrator. stoli, obešalniki, blagajna št. 3, peč in drugo pri Oražbi .,SAD", LJubljana, Beethovnova olloa št. 10. 1015 2 2 JiRCIl 77 r večje število se proda po ugodni ceni (pod notranjo vrednostjo) Samo pismene ponudbe pod „Union st. 1022" na opravo . Najstarejša iztielovainica periia. Najfinejši izdelek. •s Perilo po meri. C i HAMA Mestni trg 8. Ali ste že poslali naročnino za »Jutro1'? Cprej asisire.fimerEkasss) TRST-AMEKIKA prevaža potnike v New-York redno trikrat, v južno Ameriko po enkrat mesečno. - lapec '-l-v.'*1 Pojasnila in prodaja voznih listkov priden, zanesljiv, vajen konj, se takoj sprejme. Hrana iu stanovanje v hiši. Plača dobra. Ponudbe na: Ljubljana, poštni predal 79. 1029 Simon israsšes, olavni zastopnik za Slovenija v Ljubljani, KolodvsrsSa ulica St. 26. Odplov poštnega parnika c Argentina« 9. julija 1921. hraonarmka aPrpsidpnt "\Vilfcon> 25. iuliia 1921. 714 37- »lil ANTON 3? sa. ML j - C J? O S Cenjena naročila na tovarno na Grosupljem, Prodaja lesa. i Na tukajšnjem veleposestvu je naprodai približno 8000 m3 mebkega, večinoma smrekovega lesa na panja. Les se odda skupno ali v dveh partijah, lismene ponudbe je vposlati do 20. julija podpisanemu uradu, ki tudi daje podrobna pojasnila. Sy. Katarina pri Tržičo, dne 20. junija 1921. Gozdarski urad barona Borna. ____! Prevzamem večjo množino hlodov 1004 2-2 ! za takojšnje rezanje proti plačilu pod ugod- j nimi pogoji na svoji žagi. Ivan Šiška i parketna tovarna in parna žaga v, Ljubljani, Metelkova ulica 4. Enonadstropna hiša z vrtom in stavbešeem aa Domobranski cesti štev. 7 v Ljubljani v dobrem stanju, v pritličju in v prvem nadstropju po dvoje stanovanj, stanovanje tudi v kleti, v prvem nadstropju parketna tla, stranišča z izplakovanjem, hiša kanalizirana ter do leta 1925. davka prosta 27. j potem prostovoljne sadne dražbe v pisarni notarja dr. Kuharja, Kolodvorska ulica št. 3 v Ljubljani Skupna stavbna vrednost stavbišča (432 m5), vrta (534 m') in poslopja (202 m*) ter železne iu lesene ograje K 645.030 —. Izklicna etna 500.000 K. Dražbeni pogoji na vpogled pri notarju dr. Kuharju. 1028 2—1 Naročajte ia širite sledeče •jj a m I D. Fajgelj: Tik za fronto. Broš. 36 K, vez. 45 E, poštnina K 2'SO. A. Novačan: Veleja. Broš. 28 K, vos. 36 E, poštni;, i 2 K. Anataie Franoe-Debeljak: Pingviuski otok. Roman. Cena broš. 42 K, po pošti pripor. 2 K 40 v več. DostoJevskiJ-Levstik: Besi. Roman v IV. deiih. Broš. 42 K, vez. 54 K, po pošti broš. K 8'— več, vez. K 30'— več. Gonoonrt-Pastnškin: Dekle Eliza. Roman. Broš. 15 K, vez. 21 K, po pošti broš. K 2'— več, vez. K 2-50 več. Gervantss-Sorli: Tri novele. Broš. 10 K, vez. 16 K, po pošti broš. K 2-— več vez. K 2'5C več. Shakespeare-Zupančič: Sen kresna noči. Broš. 22 K, vez. 28 K, po pošti broš. E 2'— več. vez. K 2 50 več. SKaobeth. i>roa. 32 E, vez. 40 E, poštnina 2 E. Ante Debeljak: Solnce in sence. Broš. 10 E, vez. 16 ii, po pošti broš. K 2 — več, vez. i ''"5 1 reč. Stritarjeva antologija. Uredil dr. Iv. Prijatelj. Broš, 18 K, vez. K 26 —, po pošti broš. 3 40 več, ve*. K 4 - več. Josipa Jarčiča zbrani spisi. Draga izdaja. Uredil dr. Ivan Prijatelj. L «vez. broš. 22 K, po pošti 5 E več, II. zv«i. broš. 22 E, po pošti 4 E 60 v več. Knjige se naročajo pri založništvu: Tiskovna zadruga v Ljubljani, Sodna nlioa 6. ^ h7 Velike nspehe dosežete pri prašičih, govedih itd., ako primešate krmi resliini prašek REOIM, lekarnarja Piooolija v Ljnbljani. 637 25-12A ss^saaessseseaasaaaBansBsass Naročajte Dosedaj izšlo 8 zvezkov t 1. l)r. Al. Zalokar. O ljudskem zdravja. BroS. 6 K. 2. Dr. Bogdan Derž, Dojenček. Broš. 6 E. 3. Dr. J. Demšar, Spolne bolezni. Broš. 10 K i. Št Sajadin, Vaš sadašnjl ustavni položaj. Broš. 16 K. 5. Leoni d Piiamie, Pravo in revolucija. Broš. 8 K- 6. Dckomenti o jadranskem vprašanj .. Broš. 18 E. 7. Alb..0°;ris. Borba za jugoslovansko državo. Broš. 32 E. a VI. Corovič, Basa in vera v srbski prošlostL Broi. 16 K. Po pošti vsak zvezek E 180 več. Haročlla sprejema; Tiskovna zadruga v Ljubljani, Sodna ulica 6. SmsrikrasiojstrojBc 11 IflDFEHH* tHI LJUBIM Glje, lahko, za vretena; Olje za transmisija; olje, strojno za poljedelske stroje; olje, strojno za težke stroje; olje za avtomobile, lahko; olje „ „ , izredno težko; olje za cilindre; oljo proti piahu. 57 104—87 Slavna zaloga: Medic, Mo?c h Ml £ z o. z. prej A. Zanki sinovi. ■■aaaaBsaaaaa Dunajska cesta priporoča 21 104-90 kolonialno in špecerijsko blago ter žitne pridelke. Točna in solidna postrežba.