Poitiina
paTialirana.
Urcdnlltvo
Id
upravnlStv« Usta je ▼ Ljubljani Breg it. 12. Telefon 119.
Štev. 29.
V Ljubljani, 21. julija 1923.
Leto lil.
9
Glasilo y,Združenja slovenskih avtonomistov".
_____________ Izhaja	vsako soboto. ____________
oletna na-ilna 50 — D tim 4-— „
•mstvo ceno 100 D.
V
unezne n se ra-
po 1 Din
Inseratl ■e raCnnajo: pol str. 350 D, manjši sorazmerno. — Pri malih oglasih beseda 25 p.
Vai hnfovnfl 7 Lastno zakonodajo na lastnih tleh vzrastlega slooen-Huj ilULtilllU s skega ljudstva!
Markov protokol.
V nedeljo dne 15. t. m. je bil objavljen takozvani »Markov protokol". Tako se imenuje načrt predsporazu-ma med Srbi, Hrvati in Slovenci, kakor so si ga bili zamislili in podpisali voditelji hrvaške republikanske stranke, slovenske ljudske stranke in jugoslovanske muslimanske organizacije.
Za nas so važne samo točke, ki govore o Hrvaški in o Sloveniji, zato ostale določbe izpuščamo.
Prvi del snorazuma, ki se tiče Hrvaške in Slovenije, se glasi:
„Za Hrvatsko je treba storiti:
1. Sklicati vse občinske svete, da izvolijo svoje načelnike in uradnike temeljem zakona, ne pa po uredbah.
2. Izvršiti amnestijo vseh političnih in vojnonolitičnih obsojencev.
3. Nakupljeni živež za ljudstvo v Dalmaciji! Bosni in Hercegovirti prepeljati na določena mesta za pomoč pasivnim krajem.
4. Izvršiti ukinjenje vseh avstrijskih cesarskih patentov. Nihče se ne more odslej po teh patentih soditi.
5. Popolnoma vzpostaviti zakon o imovinskih občinah in brez odla-
šanja izročiti njihovo premoženje v roke za to izvoljenih in pooblaščenih funkcionarjev.
6. Imenovanje namestnika in velikega župana se izvrši v sporazumu z vodstvom HRSS.
7. Žandarmerija nima v nobenem slučaju izvrševati nikakega u-pravnega, finančnega % ali sodnega uradovanja samostojno', ‘ampak edinole kot asistenca posameznih pristojnih uradnikov.
Za Slovenijo velja isto, kar za Hrvatsko, posebno pa se
1. vzpostavi pokrajinski namestnik v sporazumu s SLS;
2. razpuste in prepovedo vse teroristične organizacije, posebno pa Orjuna;
3. izmenjajo v sporazumu s SLS vsi neobjektivni šefi pokrajinske u-prave v Sloveniji;
4. odobre potrebni' krediti za vseučilišče in šole, ki niso predvideni v proračunu, pač pa v zakonu.
♦
O nekaterih točkah tega „pro-tokola“ bomo še govorili. Za danes pripominjamo le, da smo od refe-renduma, kakor ga pozna Švica,, še jako daleč!
Slovensko uradništvo.
»Slovenski Narod" je prinesel v svoji torkovi številki članek, v katerem tolaži slovensko inteligenco. Tako, kakor zna to samo „Slov, Narod'*. Tolaži jo s tem, da je položaj inteligence tudi drugod slab, da je prišla beda nemškega in avstrijskega uradništva že v pregovor, da je položaj češkega uradništva težak, skratka, da se uradništvu glede na posebne povojne razmere ne da pomagati.
Res je, spričo zmanjšane vrednosti denarja, ali pravilneje, splošnega obubožanja radi petletne potrate gospodarskih dobrin in energij se tudi češkemu uradniku s približno štiri- do petkratnim dohodkom slovenskega uradnika ne godi preveč
ke. Ce torej pravi, da se uradništvo za enkrat ne sme nadejati zboljšanja svojega položaja, mu smemo to že verjeti. Pogojno seveda samo: dokler bo vladal Belgrad in odločal o slovenskih zahtevah. Za srbske uradnike je preskrbljeno z zarado, za slovenske, kdo bi se brigal. Ljubljana bi gotovo drugače govorila, ter bi uradništvu že pomagala, kolikor je v njeni moči in prej ne bo uradništvu pomagano, dokler pač ne bo imela Ljubljana besede.
Včasih uide Belgradu kljub njegovi orientalski pretkanosti in zahrbtnosti beseda in tedaj pove precej naravnost, da mu kulturna višina Slovenije ni po volji. Tako nam je povedal s prav brutalno odkritosrčnostjo, da bodo dali slovenski denar za slovenske ceste šele, ko bodo prav take kot so doli ob albanski meji. Na dlani je tudi tendenca, da se
kvalificiranemu slovenskemu uradništvu sploh zagnusi državna služba, da naj naše sposobno uradništvo sploh izgine s svojih mest, na katera naj bi prišli srbski analfabeti. Po malem se je v tej smeri delo že začelo. Ko bo še uničena naša industrija in obrt, potem bodo lahko podili naše ljudi v Srbijo tlačanit, po leti pa bodo smeli balkanskim ve-rižnikom, temu najbolj nekulturnemu tipu kapitalista, servirati po slovenskih letoviščih.
Vprašanje čiste in moderne uprave je kot tako odlično slovensko kulturno vprašanje> To vedo dobro Velesrbi, zato ga hočejo uničiti. Zdi se mi pa, da se tega Slovenci ne zavedajo preveč. Zato ne želimo nič drugega nego to, da bi se Slovenci zavedli važnosti tega vprašanja vsaj v isti meri, kakor Srbi.
Slovenska vojaška pisma.
imenitno. Ali to-le bi človek rekel: če ne živi dobro češki uradnik s 4—5 kratnimi in avstrijski s 3 do 4kratnimii prejeVnki našega uradnika, kako naj živi potem le-ta?
„Slovenski Narod" bi očividno rad, da bi pozabili danes, kar je sam oznanjal včeraj. In tako si usoja danes tolažiti slovensko uradništvo s slabim položajem avstrijskega, do-čim je še nedavno tega pisal, da je ravno Avstrija rešila uradniško vprašanje precej povoljno'. Zato se mora ta članek, preračunan na sleparjenje in po vsej priliki naročen od sedanjega korupnega režima, označiti kot nepoštenost prve vrste.
„Narod“ je kupljena ljubljanska imostava vladajoče velesrbske stran-
Pod tem naslovom je izšel v ra-dikalskih .Jutranjih Novostih« dne 17. t. m. članek, s katerim se moramo nekoliko pečati tudi mi, čeprav ni adresiran ravno na naš naslov. So namreč v članku nekatere besede, ki se tičejo v prvi vrsti nas . Dejansko stanje je sledeče: Dnevnik »Slovenec" je objavil piirfno nekega vojaka, ki služi v Dalmaciji (v Gružu). V pismu se vojak pritožuje nad precej čudnim postopanjem z našimi vojaki, pritožuje se nad1 hrano, pritožuje se zaradi pomanjkanja snage, zaradi slabe pitne vode in tako naprej. Torejj pismo, kakoršna smo brali tudi v starih avstrijskih časih.
To pismo je dalo „Jutranjim Novostim" povod, da so priobčile nanj nekak odgovor, iz katerega posnemamo sledeče stavke:
. .. pismo prHoveduje, da more spati komaj štiri ure dnevno, česar mu enostavno ne verjamemo, ker ima, kot sam priznava, celo po kosilu pravico, da svoje avtonomistično telo nekoliko odpočije...“
In dalje: „... Glede mesa izda zanimivo /tajnost, da ga dobivajo v tako majhnih količinah, da jim ga morajo zdravniki injicirati (= vbriz-
gavati) v njihova federalistična stegna...“
Končno pa: ... ».Jugoslavija je nastala brez sodelovanja unionske kleti..
To so tako nekatere cvetke iz odgovora »Jutranjih Novosti" na pismo slovenskega vojaka, ki toži, da se mu slabo godi.
V splošnem pa gre odgovor .Jutranjih Novosti" za tem, da pravi: Če se je smelo vojaka preklinjati v avstrijskih kasarnah, naj ga preklinjajo še v jugoslovanskih, kajti če se kdo ni upiral trpinčenju vojakov pod Avstrijo, nai molči tudi sedaj v Jugoslaviji. Ce so vojaki stradali v avstrijskih kasarnah, da govorimo po „jugoslavenski“, naj stradajo tudi v jugoslovanski armadi In če so morali služiti pod Avstrijo v daljni Galiciji in v Dalmaciji, naj služijo tudi sedaj daleč proč od svoje domovine.
Iz vsega se vidi, da stoje »Jutranje Novosti" na stališču, ki ga zavzemajo nekateri starokopitni rokodelski pomočniki napram vajencem rekoč: Če so mene lasali pomočniki in mojstri, pa naj trpe še vaša ušesa in lasje! Kakor so drug; nas lasali, tako bomo pa mi sedaj vas.
LISTEK.
Kmečki punt.
Hrvaško napisal Avgust Š e n o a.
»Da, goljufal!" je Madžar besno nadaljeval. »Iz pisem gospe Uršule vemo, kako je kradel, vemo celo več. Njegovi kompanjoni so ga izdali in so zdaj pripravljeni pričati zoper njega. Vi, prečastiti gospod kanonik, ljubite svojega brata, ljubite njegove otroke, za njih bije vaše srce; vse to predobro vemo. Pomislite vendar, kaj se ž njimi lahko zgodi:' spomnite se uboštva, nevolje, sramote, ki bo padla nanj, če kraljevski sodnik samo pomigne. Njegovo posestvo se bo prodalo, otroci bodo postali sirote in ime plemiča bo pribito na sramotni oder. Ali hočete res, prečastiti gospod, da bo vaše ime pred svetom Pomazano z blatom, ali vaše srce more preboleti jok nedoraslih otrok?"
Palffy je s prekrižanimi rokami užival zadrego kanonika, ki je stal pred njim in molče upiral svoje oči v zemljo; nazadnje je kanonik zašepetal: »Vi, gospod Palffy, ste okrutnež brez srca!"
»Glejte no! Jaz da nimam srca! To je res čudna šala! Moj Bog, če ima človek pamet, mu
pravite, da nima srca! Moj gospodar hoče na vsak način, da se mora Tahi postaviti v posest. To se mora zgoditi, ali razumete, gospod kanonik, to se mora zgoditi! In jaz sem popolnoma pametno razmislil, kako bi se to dalo napraviti. No, da ne bom izgubljal besed! Roka roko umiva. Vi boste Taha uvedli ali pa ga ne boste. Če ga boste, so vašemu bratu odpuščeni grehi, še več, odpuščeni so mu tudi dolgovi, ban in Tahi — ki ima med vašimi stanovi močno stranko — pa se bosta potrudila, da ga bo vaš sabor izvolil za sodnika. Če ga ne uvedete, pa bo vaš brat ob posestvo, ob poštenje in ne bo sedel na sodnijskem stolcu, ampak v sodnih zaporih. Tu ni nobene šale, nobenega pogajanja. Da ali ne, gospod kanonik? Povejte!"
Stipo Svesvetički je prebledel, na čelo so mu udarile velike srage potu, z roko se je grabil za srce. Jurij, kanonikov brat, pa je počasi vstal. Lice mu je bilo popolnoma porumenelo. mišice na licu so mu drgetale od muke; široko je razprl svoje velike bele oči in butil v brata, da bi čul iz njegovih ust odrešenje ali smrt. Kanonik je molčal. Naposled je stopil Jurij korak naprej, pokleknil pred brata, mu objel kolena in zavpil z glasom, ki je trgal srce:
»Brat! Brat! Velik grešnik sem. Vem, da nisem vreden usmiljenja, toda usmili se mojih ubogih otročičev, ki si jim boter. Oni niso nič
krivi!" In jokajoč je spustil Jurij Svesvetički svojo glavo med bratova kolena.
»Bog moj!"je vzdihnil kanonik, »ti vidiš to nevoljo in muko! Če bom grešil, ne bom zaradi svoje koristi, ampak zaradi ubogih otročičev. Moj Bog! Odpusti mi ta greh! Vstani, brat Jurij! Pomiri se! Sedaj vidiš, kam smo prišli! Pravil sem ti: pusti lepo, .črnooko Madžarko, vroče krvi je in lahkih možgan; izpozabila se bo. Goljufala te je, zapustila je ne samo tebe, ampak tudi sad svoje krvi, in ti bi ostal v uboštvu in sramoti pred svetom, če bi te brat ne odkupil s svojim poštenjem!"
Vroče solze so tekle starcu po licu, ko mu je brat ravnotako jokajoč poljubljal roke, do-čim je Palffy s prekrižanimi rokami gledal skozi okno s hladnim licem, hladnim srcem, ledeno dušo.
»Gospod Palffy!" je zaklical kanonik v svoji bolečini.
»Kaj je?" je vprašal Madžar hladno in okrenil glavo.
»Kedaj bo prišel gospod kraljevski konjušnik v Zagreb?"
»Ne vem. Pisal Vam bom, dragi gospod kanonik. Vsekakor pred dvema, tremi meseci ne. Tedaj bo treba nastopiti. Ali ste se odločili?"
»Sem," je šepnil kanonik polglasno in prikimal z glavo.
Stališče torej, ki je res polno ..modernega socialnega duha in razumevanja" !
p,	n '
Piscu odgovora na pismo slovenskega vojaka očividno niso všeč ..avtonomistična telesa11 iri ..federa-listična stepna". Iz teh njegovih surovih opazk zveni tajna želja: Le dajte jih, te proklete avtonomiste in federaliste, in če *»h drugje in drugače ne morete, jih sekirajte in mrcvarite pri vojakih. Tam je priložnosti za sekature dovolj!
Tako torej. Čislane „Jutranje Novosti*4 ne najdejo niti besede, da bi obsodile nečloveško ravnanje z vojaki sploh — ne samo s slovenskimi avtonomisti in federalisti, ampak tudi z Vojvodinci, Bosanci in Macedon-ci. Da ,,'Jutranje Novosti" kot glasilo militaristične vladne stranke ne morejo in ne smejo pisati proti militarizmu sploh, to razumemo. Lepo in dostojno pa bi bilo, če bi se „patrio-tlčne" .Jutranje Novosti“ nekoliko obrnile proti militarističnim izrodkom in zlorabam sploh, vsekako mnogo lepše in dostojnejše bi to bilo kakor pa šČuvanje nekaterih surovin, naj le še nadalje pridno zabadajo bodala v ..federalistična stegna"!
In ker se „Jutranje Novosti" silno rade poslužujejo očitka, da so fantje pri vojakih trpeli tudi v Avstriji, iz česar naj bi sledilo, da morajo trpeti in molče prenašati razne krivice tudi danes, jim bodi povedano na kratko to-le:
Res je, da so tudi v avstrijski vojni službi fantje trneli. Toda če se je zvedelo kje za kak slučaj trpinčenja vojakov, se je prav gotovo oglasil ta ali oni poslanec v parlamentu in vojni minister je takoj odredil strogo preiskavo, ki je navadno imela tudi uspehe. Stvar je dozorela končno tako daleč, da ni bilo niti na intervencije v parlamentu več čakati, ker je bil že pri kornih poveljstvih častnik, ki je moral pazljivo čitati vse v njegovem okolišu izha-
.a u.
jajoče časopis^ in če.,je v še tako mjrx, znatnem ligSi&i naselile najmanj^,j, pritožbo, je-korno poveljstvo odre^, dilo že samo, brez povelja vojneg$. ministra, strogo preiskavo konkre^-j nega slučaja!	,,
Ali je sedaj v Jugoslaviji tudi ta-, ko? In če ni tako. .zakaj ni tako?/ Ali je bilo postopanje avstrijskih v^->; jaških oblasti v interesu armade m moštva ali ne? Mi pravimo, da je bilo v Avstriji uvedeno postopanje v interesu i moštva i armade kot take — pa rnagari, da nam rečejo .Jutranje Novosti", da smo „avstrija-kanti"! In zato smo mnenja, da bi ne bilo prav nič napak, če bi se kaj sličnega uvedlo tudi v naši armadi, da bi bilo enkrat za vselej nedostojnega in nepotrebnega trpinčenja vojakov konec. Mi vemo, da mora vojak marsikaj prestati/in vemo tudi, da raznim „scrkljancem“ »p bo mogoče nikdar ustreči. Vemo pa tudi iz pisem, ki jih prejemamo mi, da res obstoje slučaji krivičnega §n zverinskega ravnanja z moštvom in take slučaje je treba preganjati z vso strogostjo zakona, ne pa zagovarjati jih, če gre za ..avtonomistična telesa". Tudi ..avtonomistična telesa" in ..federalistična bedra" so vojlaki kakor drugi, so polnopravni državljani kakor drugi in zato nima nihče'pravice ravnati z ..avtonomističnimi telesi., drugače kakor s »centralističnimi". Tudi vojaška oblast ne, ^tl'na ,.kulturni" nasvet .Jutranjih Novosti" ne!
S svojo zverinsko „kulturo" pa so ..Jutranje Novosti" dokazale, da so res vreden in dostojen organ svoje stranke. Kakoršen les, takšen klin, kakoršen oče, takšen sin!
Slovenski kmetje, zapomnite si, kaj so nisale Jutranje Novosti". Kadar pa bo nrišel med vas kakšen možakar hvalit srbijansko radikalno stranko in vas bo nagovarjal, da ji tudi vi pristopite, takrat "a najprej spomnite na ..avtonomistična telesa" in na federalistična bedra", potem pa mu zakličite eno samo besedo: Vššc!
Zgodovinski spomini.
Poleti 1. 1859. se je tedanji knez srbski Miloš Obrenovič podal na pot po zapadni Srbiji, predvsem v Suma-dijo, da obišče kraje, kjer so se uporni srbski kmetje nekdaj borili proti Turkom.
Srbski zgodovinarji pripovedujejo, v kakšnem razpoloženju se je nahajal stari knez na tem potu. Trdijo, da se je ob prihodu v mestece Varvarin spomnil nekega svojega dela: Uboja Jurija Petroviča-Kara-džordža (pradeda današnjega kralja), kateri je bil na njegov ukaz zavratno umorjen v noči med 12. in 13. julijem 1817., ko se je vrnil iz Rusije in je bival kot gost na posestvu Vujiče Viličeviča — iz političnih vzrokov, pa čeprav je bil ubit njegov kum.
Tisti dan, ki ga je prebil knez Miloš v Varvarinu, je že pozno v noč poklical k sebi mladega initropolita
prekrsti po imenu te<ra svetnika v Arandželotflc, — vse to ob pogledu Tooole, kjer počivajo kosti „Grne-ga Jurja" (== turško: Kara Džordže). Prav takšno cerkev iz rezanega ka mena je postavil stari Miloš istega leta tudi v Gor. Milanovcu.
Stari knez Miloš Obrenovič se je na svoje stare dni dobro spominjal svojih grehov, ki jih je naredil v imenu državne politike. Ko je njegov sin Mihajlo, poznejši srbski vladar, nekega dne sam šel iz dvora na polje, da se tam sprehodi brez spremstva, je oče takoj poslal ljudi za njim, da ga privedejo nazaj. Ko so se vrnili in je oče sina okregal, da je šel brez spremstva na polje, mu je dejal sin: ..Kaj sem jaz, babo, komu kaj storil da bi se smel bati česa na polju?.. Jezni oče pa mu je odvrnil: ..Nisi ti, ali jesam ja!"
Bog med rodbinama Karadžor-dže in Obrenovič (katere zadnje pravo rodbinsko ime pa je Todorovič) je bil krvav in Miloš sam je večkrat dejal: „E, ove če se dve familije preti dokle jedna traje, a moja je, bog-me, tanja."
Boj je šel za oblast posameznih rodbin. Kmečko ljudstvo, ki se je poprej bojevalo proti Turkom, je bilo osvobojeno, toda prišlo je. iz dežja pod kap. Ko se je knez Miloš iz pregnanstva začetkom 1. 1859. vračal v Srbijo na prestol, so ga v Kiseli Vodi pričakovali- narodni poslanci tega o-
kraja, med njimi poslanec Radovan Stepanovič, ki je knezu govoril zlasti o „zelenaših", to je kmečkih oderuhih, ki so posojali denar revnim ljudem na oderuške obresti, in je rekel o njih, da so to nove spahije, a še veliko hujši Od njih.
Ko pa je »stari gospodar" prišel v Belgrad, se je takoj spomnil tistega svojega imetka, zlasti zemlje, ki si ga je vzel sam za časa svoje prve vlade* n pr. „Bar" ob Savi v Belgra-du Poklical je k sebi Jeorema Grujiča, ministra notranjih zadev, in je zahteval od njega, da se mu to imetje, ki je med tem prišlo v državno in deloma že tudi zasebno last, zopet povrne. Grujič je knezu razložil zakonite osnove, zaradi katerih tega storiti ne more. Toda ta je ostal pri svoji zahtevi in rekel med drugim sledeče karakteristične besede: „Sto-ri ti to meni, Grujič, a iaz ti dam zato oblast za 3 dni, da storiš kar hočeš v deželi in ti za to nihče ničesar storiti ne sme!" — Ker Grujič njegovi zahtevi po svoji vesti ni mogel ugoditi, je padel v nemilost. Iz podobnega razloga je izgubil službo, tudi knezov osebni tajnik Milovan Jankovič.
Tako je bilo vsem dobro: knez je gulil državo, a „zelenaši" so gulili narod. Ta pa je molčal. In še molči.
Od tistih dni do danes pa je minilo komaj 63 let.
Imenitna politika »Slovenskega Naroda“.
Mihajla, kateri je bil tudi član njegovega spremstva. Začel je ž njim razgovor o bitki na Varvarinu, našteval je vse starejšine. ki so bili, kakor tudi on sam, tu z vojsko, kateri je poveljeval Karadžordže. In bil je tu, pope" — je nadaljeval Miloš — „tudi gospodar Džordže, ki je bitko vodil. To ni bil človek, ampak lev, in eto, pa i njega smo ubili. Ali tako je pač moralo biti, drugega izhoda ni bilo, Bog nam oprosti greh!"
Tu je knez v pomirjenje svoje duše, položil po tej svoji izpovedi temelj današnji cerkvi na,y^fvarinu.
Ko je na nadaljijem "tu prišel knez v mestece Vrbica, ni govoril nič o Karadžord?” toda žapovedal je, da se tudi tu sezida na njegove stroške cerkev, ki naj slavi nadan-gelja Mihaela, to je dan Karadžor-dževe smrti, a mesto Vrbica naj se
„Slov. Narod" je objavil 1:7. t.m. uvodni članek, v katerem daje slovenskim in hrvaškim federalistom ta-le nasvet:
„Ako je federalističnemu bloku do izvedbe svojih ciljev, naj upošteva razloge svojega sedanjega neuspeha in naj iz nazornega opozici-jonalca postane lojalen političen či-nitelj, ki se bo skušal približati državi in na temelju dosegljivih stremljenj delovati v prid svojih volilcev." *
Ta je pristna „Narodova" in je sploh nemogoče, da bi kaj takega bilo kje drugje tiskano kakor v ..Narodu".
„Narod" pravi federalistom, no domače rečeno, tole: Vi federalisti ste osli. Zakaj se pa borite? Ali ne vidite, da imajo „Srbi" (pravilno: porodica, op. ur.) v Belgradu vso moč v rokah? Da imajo žandarje, policaje, armado in vlado in celo...? Kaj se torej puntate? Vidite gospodje: To, kar imajo Srbi v rokah, to je moč, to je vsa moč. Proti taki moči se braniti in se ji upirati je blaznost in prizadevati si, da bi vi sami dobili to moč v roke, je blaznost. Padite torej raje na kolena in dvignite sklenjene roke kvišku in vaša usta naj govore pohlevno in ponižno:	„Milost	milost in še enkrat
milost!" — In če boste tako klicali in prosili, se bodo mogočni gospodje milostno sklonili k vam v vaše blat-
ne nižaye in vas bodo vsadili na klop za peč, kjer sede po navadi berači in večno žejni' muzikanti in vam bodo metali obrane in oglodane kosti pod' klop, da bošt6 tudi vi deležni kostnega blagoslova kakor so oni deležni lepo zapečenega mesnega! Torej ljudje božji, pamet in še enkrat pamet in hajdi po kosti!"
To je ..politika", ki jo oznanja ..Narod" svojim vernikom — večinoma slovenski ;.lnt«1ieenci“ — dan na dan...
Da bodo pa tudi politično manj izobraženi in šolani ljudje razumeli, kaj taka „politika" pomeni, hočemo povedati primero iz navadnega življenja:
Nekje so živeli trije bratje. To pa niso bili Srb, Hrvat in Slovenec, ampak enemu je bilp ime lože, drugemu Miha, tretjemu/pa Nace. Vsak od teh treh je imel svoje premoženje. Nekega dne so pa prišli ti trije bratje skupaj in so rekli, da bi ne bilo ravno slabo, če bi gospodarstvo nad premoženjem vseh treh prevzel samo eden. Izbrali so l ožeta kot skupnega gospodarja, ker sta temu druga dva brata največ zaupala zaradi njegove moči, s katero se je vedno hvalil. V svoji preveliki vnemi in v svoji ljubezni in zaupljivosti do Jožeta sta si pa mlajša dva brata pozabila izgovoriti užitek. To je Jože videl in vedel, ampak lump, kakršen
„Dobro! Beseda velja! Dajte mi roko!" je rekel Palffy in molil Stipu desnico, ki jo je plaho s sklonjeno glavo prijel.
„Še danes bom vaš sklep naznanil svojemu velemožnemu gospodarju." je nadaljeval poslanik, „in nadejam se, da mu bo jako ljubo. Tukaj je pogodba med kraljevskim sodnikom m gospodom konjušnikom; ko bo stvar opravljena, bo gospod knez Batori vrnil vsa svoja in Tahova dolžna pisma. Toda sedaj je treba biti previden in pred vsem molčati, da stara Heningovica ne bo začela sumiti, ker bi nam ona lahko vse skrivila. Vi, prečastiti gospod kanonik, Da ostanite med tem časom mirni, vi, Jurij, se vrnite ob zori na Susjed. Ni potrebno, da bi naju kdo videl skupaj. Jaz bom s pisateljem Grgo Dombrojem prišel pojutrajšnjem tje. Pripravite inventar, da se bo vse v oopolnem redu zapisalo in oddalo. Plača vam bo ostala kakor doslej. Živite pa lahko v Zagrebu. Jaz bom počakal, da se bo vse po inventarju oddalo in prevzelo, da si Heningovica zopet ne bo premislila. Sedaj pa, prijatelj gosnod kanonik, z Bogom! PrednO bom odšel iz Zagreba, se bomo še videli. Sedaj grem poiskat'-Dombroja. Prav ljubo mi je, da se je vse tako lepo izteklo. Z Bogom!" Palffy se je gosposko priklonil in urno pobrzel po stopnicah, do katerih ga je kanonik molče spremil
III.
Tretja nedelja po veliki noči je. Na Prisojah želeni pod spomladnim solncem na bregovih hrvaškega Prigorja mlada šuma, iz zelenja pa še svetijo beli plemiški dvorci. Blesteč od solnčne luči brzi Sava pod mladim žol-tim vrbjem. Popoldne je in solnce se je sklonilo k zahodu. Po modrikastem nebu plavajo tanki zlati oblački, pokrivajoč od časa do časa solnce; izza oblakov žarijo proti jugovzhodu po ravnini svetli prameni, včasih mečejo oblaki po nji ogromne sence. Zrak je čist kakor ribje oko. Kamor ti oko seže, vidiš mlado strn, živo zelenje bujnih travnikov in gajev, na ravnini pa lahko razločiš, kako stopa belo oblečena ženska preko polja, kako hiti konjenik po cesti, kako vitka, i visoka jablan, stoječa samotna sredi polja, 'meče svojo ogromno senco po svetlem zelenju; Tam doli na jugu pa leži orjaška grmada s stotino svetlih in. temnih gub. To je Okiška gora. Iz reber ji je stopilo samotno brdo, na vrhu pa se mu svetlika Oki-ški grad. Bliže in niže pod goro mrgole hišice mesta Samobora kakor kake golobice. Nad Samoborom se bliSči stolp cerkvice sv. Ane, pokrit s pločevina«Od Okiča proti zapadu se nižajo kranjske gore, svetlikajoče se v žoltem zelenju svojih gostih gozdov, iz katerega se dvigajo sivi okrogli stolpi mokriškega gradu in prijazno selo Jesenice, kjer je brod gospoda
Gregorijanca. Proti vzhodu nebo nekoliko bledi in na njem se črta temnomodro zagrebško pogorje, nižajoč se k Savi, kjer se na bregu dviga hrib in na njem grad Susjed, ki mu po obzidju trepeta žolti solnčni sijaj. Sredi te pokrajine je vas Brdovac. Komaj jo vidiš. Osivele starke, lesene kmečke koče se skrivajo za gostimi sadonosniki, ki so že otresli belo cvetje; komaj kak žarek prodre skozi njih na dvorišče, kjer se solnčna svetloba igra v mlaki, okoli katere gaga jata žoltih, puhastih gosi. Samo cerkveni zvonik dviga nad sadno drevje svojo rdečo glavo. Kak vriše je na travniku za vasjo! Glej tam otroke. Lasje so jim svetli kakor klasje, lica okrogla kakor rdeča jabolka, oblečeni so samo v srajco, ki je prepasaha z jermenom. To skače, to vrešči, to ploska z ročicami in potaka s palico veliko krogljo: oglušel bi človek ob tem; celo predrzni vrabec, ki na cvetoči glogovi mejici preži na zlate mušice, se preplaši in frkne preko plota. Prijetno je, toplo je, cvetje diši na vso moč in človeška duša se odpira kakor cvet. Ravnokar so odpele orgije, ljudje gredo od večernic. Med mejami hitijo kmetje in kmetice. Samo tu ali tam stoji ob prelazu kaka botra v beli obleki in rdeči peči, ter možuje s sosedom o mrazu, preji in ženitvi, kakor je pač že navada ženskega jezika.
(Dalje prihodnjič.)
je že bil in je še, je previdno molčal, dokler ni bila podpisana pogodba, s katero je bil Jože postavljen za skupnega gospodarja. Ko je pa Jožko imel enkrat pisanje v žepu, je pa pokazal svojima bratoma, kdo, in kaj je in kakšen je. Gonil je oba brata na delo, da sta morala ^arati kakor črna živina, sam je pa ležal v senci. Kar sta ona dva pridelala ves teden, je Jožko v nedeljo lepo zapil onadva pa je pusti stradati. Ce sta pa godr-; r.jala. je rekel: ,.Evo vama pisanje!14
Zaradi te očitne krivice sta se mlajša brata odločila, da bosta šla starejšega tožit, da prideta do svoje pravice, ali pa se bosta uprla in zahtevala svoje s silo nazaj.
Toda glej! Komaj sta mlajša dva
brata to sklenila, se je pojavil advokat in jima rekel: „Kaj se hočeta upirati? Ali nima Jože prav? On' je gospodar in ima vse hlapce na svoji strani in hlapci so moč! Udajta se raje lepo in Jože vama bo gotovo metal za peč pri vratih oglodane kurje koščice in stare skorje!“
Ali razumete, kdo je ta advokat? V Ljubljani živi in stanuje v Knafljevi ulici št. 5. Zunaj na vratih ima pa napis »Slovenski Narod“...
Ravno tako vam tudi ne bo težko uganiti, zakaj ta „advakat“ take nasvete daje! Pri advokatih navadno ni nič zastonj in brat Jože „ima pa-re“, druga dva brata sta pa suha. S „suhimi“ ljudmi pa advokatje nimajo radi kaj opraviti...
Dnevne vesti.
Vladni miljoni. Slovenska Javnost se že dolgo čudom čudi, zakaj »Slovenski Narod“ tako zelo bije po Slovencih in zastopa v vsakem oziru le vladno politiko. Stvar pa je popolnoma jasna- Kakor pripovedujejo dobro poučeni ljudje, finansira vlada „Slov. Narod“ s težkimi miljoni!
Zaplemba. Zadnji govor Štefana Radiča, ki ga je imel ob priliki objav-ijenja takozvanega ..Markovega protokola", je zagrebška policija deloma zaplenila. Samo list „Hrvat“ ni bil zaplenjen, ker je priobčil samo dovoljene odstavke tega govora. Po ,,Hrvatu" bomo objavili najvažnejše odstavke zadnjega Radičevega govora tudi mi v prihodnji številki. '
Kaj bo »Slovenski Narod“? V številki 161. piše „Slov. Narod“, da
—  bo v svobodni našn cfržavi
podpornik in zagovornik vsake naše narodne vlade, ki' b.Q izvajala idejo narodnega in državnega edinstva.“ Ali z drugimi besedami: »Slovenski Narod“ bo vedno zagovarjal vsako vlado, ki hoče Slovence posrbiti, in vsako vlado, ki hoče ves slovenski denar spraviti v Belgrad in Slovence gospodarsko uničiti.. .Ta,,,Narodova" obljuba pa za Slovence ne bo nič huda, ker to, kar obeta »Slov. Narod" za bodočnost, dela z vso vnemo že danes. Živela slovenska »inteligenca", katere glasilo je ta list!
Berite „Jutro“! »Jutro" piše dne 17. t. m. pod naslovom »Slovenska radikalija v razsulu": »Pred kratkim se je vršila vodstvena seja Narodne radikalne stranke za ljubljansko ..oblast", ki je pokazala, da se nahaja slovenska radikalija v popolnem razsulu. Nobenega poštenega in. dostojnega človeka ne morejo vjeti za velesrbsko stranko (Kaj bo rekel na to g. veliki župan ljubljanski? op. ur.). Le neznačajni elementi se oglašajo, ki so pripravljeni za denar služiti velesrbskemu kuluku. To so večinoma elementi, ki bi bili danes največji neinčurji in izdajalci Slovenstva (Bravo, »Jutro" bravo!), če bi v svetovni vojni zmagala Avstrija." — „Tutro“ je glavno glasilo demokratske stranke, ki je živela z radikalci tako eno leto v »skupnem gosnodinj-stvu" ali v politični koaliciji in zato ni dvoma, da se gospodje med seboj izborno poznajo. Slika, ki jo podaja „Jutro“ o velesrbskih radikalih, je skoraj tako dobra, kakor če bi bila izdelana pri nas. Torej berite »Jutro", ker »Jutro" je izvrsten list!
Ne berite „Jutra“! Dne 17. t. m! je priobčilo »Jutro" uvodnik, v katerem beremo razprto tiskan ta-le stavek: »Slovenski avtonomisti so nam dali samoradikalski in velesrbski režim." — Ta je pa že predebela! Slovenski avtonomisti? Ali imajo slovenski avtonomisti kakšnega poslanca. Ali celo ministra? Kolikor je nam znano, so slovenski poslanci v Bel-gradu ali pristaši SLS ali samostoj-neži ali demokrati itd., ampak »slovenskega avtonomista" ni med njimi nobenega, , Ce so n. pr. poslanci SLS tudi avtonomisti, iz tega še vendar ne sledi, da so vsi »avtonomisti" tudi pristaši SLS! Vsaj dr. Žerjav tudi ni radikal, čeprav verjame on ravno tako kot Pašič, da je dvakrat dve štiri! To so čisto navadne in vsakdanje stvari in takih navadnih in vsakdanjih stvari »Jutro" še danes
ne ve! To je koncem koncev le preveč in zato »Jutra" nikakor ne moremo priporočati. List, ki zapiše tak stavek kot smo ga navedli zgoraj, je za nič, popolnoma za nič.
Ubogi »Avtonomist**! Z več strani smo prejeli poročila, da razni ljudje silno agitirajo proti »Avtonomistu". Eni nas dolže, da smo »liberalci", drugi zopet, da smo »klerikalci", tretji zopet, da smo »Radičevci" in kar še podobnih oslovščin producirajo razne ljubljanske oštarije in kavarne. To je dobro znamenje, kajti to dokazuje, da se razni ljudje »Avtonomista" boje. Zakaj se ga boje, tega mi ne vemo, bržkone pa je mati tega strahu — slaba vest. Zato pa mi nismo odgovorni, če kdo trpi na tej bolezni in mi bomo tudi še nadalje tako prosti, da bomo vedno povedali ljudem to, kar je po naših mislih pravilno in resnično. Če se pa kdaj motimo — nezmotljivosti si ne prisvajamo — smo pa vedno pripravljeni priobčiti tudi stvarno utemeljene odgovore na naše trditve. Doslej nam pa še nihče ni stvarno odgovoril, kar je dokaz, da naše sodbe o tem in onem niso bile ravno napačne.
Uradniške plače. Kakor poročajo potniki... že prihodnji teden.
Zanimiva ugotovitev. Kakor se naši stari naročniki gotovo še spominjajo, so nas imenovali »napredni" centralisti spočetka Vedno »klerikalce", »rdeče jezuite" itd. Takrat torej so bili avtonomisti »klerikalci". Danes je pa stvar drugačna. Kadar »Jutro" piše o »klerikalcih", jih ne imenuje več »klerikalcev"* ampak »avtonomiste". (Primeri »Jutrova" uvodnika z dne 17. in 18. t. m.)
Delavsko glasbeno društvo priredi v.nedeljo 29. julija izlet v Vevče pri D. M. v Polju. Želeti bi bilo, da bi se tudi drugi po možnosti vdele-žili izleta. V Vevčah je zelo prijazno in pot ni utrudlljiva skozi fužinski senčni park. V Vevčah in okolici opozarjamo že danes ondotno delavstvo, da se 29. snidemo svoji med svojimi. Natančnejše prihodnjič
Vrednost denarja. 100 kron je vrednih v Curihu okoli 1 frank 50 centimov. Ker pa je tudi švicarski frank nekoliko ponustil napram dolarju, je 100 kron vrednih še pravzaprav še nekaj manj.
Zahtevati je treba, zahtevati! V raznih listih beremo: Ta poslanec je »zahteval« od vlade zvišanje uradniških plač. Dnugi (poslanec je ^zahteval« od vlade železnice od vsake kmečke hiše do 'druge. Tretji je »zahteval« ..., četrti je »zahteval« ..., peti je »zahteval«... — T« »zahteve« pa vse skupaj 'nič ne pomenijo. Kdor ne »zahteva« iza vsakega Slovenca najmanj pet kitajskih cesarstev, ni vreden, da nosi naslov poslanec.
Hrvaška in slovenska inteligenca. Hrvaška inteligenca je bila pred vojno, med vojno in še sedaj nekaj casa po vojni razcepljena na prav lepo število stranik in strančic. Ko pa je uvidela, kako silno škoduje razcepljenost, se je združila sko-vo vsa hrvaška inteligenca v skupni politični organizaciji, v takozvani »hrvatski zajednici«. Ta organizacija ima precej dirugaden program kakor Radičeva stranka ■ ivi njena gospodarska, kulturna in ‘socijalna načela se bistveno razlikujejo od Radičevih, toda kljub vsem ' pro-
gramskim razlikam hrvaške in teli-genee podpira Radičevo- stranko v spldšno-narodnih hrvaSkih zahtevah; Tako je odbor »llPvafcske za-jednice« na svoji zadnji seji med drugim sklenil, da ho se nadalje zastavil vse svoje sile v boju, ki ga bije v Radičevi stranki organizirani hrvaški narod proti belgrajskemu centralizmu za dosego svoje narodne svobode.« Tako postopajo Hrvati in njihova inteligenca. — Kako pa je v Sloveniji? Ali imamo sjploh še kaj slovenske inteligence'? Po naših mislih prav malo. Večina slovenske inteligence se bori proti svojemu narbcfu in zastopa »načela«, ki jih slovensko ljudstvo ne pozna, in če jih pozna, jih rte priznava za svoja.
IZJAVA, u
Uredniki »Slovenskega Naroda" imajo svoje posebno veselje, ako
le morejo nametati na mojo oseb-n o čast nekaj svojega blata. Že ponovno so razkričali, da sem se . nrelevil". Seveda niso imeli za to svojo (trditev nobenega dokaza. Mislili so pač o drueih p o sebi. Zadnjo sredo so se zopet zlagali, da »Avtonomista", financirajo klerikalci. Tudi za to trditev nimajo in imeti ne morejo prav nobenega dokaza.
Ti ljudje v uredništvu »Slov. Naroda“, ki to pišejo, pa se ne upajo podpisati pod te svoje barabske ob-rekovalske plodove, so zlobni, neverni in trapasti. Za nje bi bila na mestu metoda g. primarija drja Stojca, ki je nekoč moral pri nekem uredniku tega lista sam napraviti pravico. To bi bilo še najboljše!
Ljubljana, 19. julija 1923.
A!bhi Prepeluh.
Gospodarstvo.
Banke in hranilnice.
Vsled povojnih razmer je tudi pri nas prišlo do neke prikrite napetosti. jned. bankami in hranilnicami. Prvotno so se z denarnimi Vlogami in njihovim obrestovan jem pečale ppdv^m hranilnice. Z nakupi vrednostnih papirjev in z iz-posojevanjem proti tabulaciji na zemljišča, so si zagotovile višje obresti, s čemer so krile režijo itd. Naloga bank pa je vbila, da se bavijo z drugimi posli, kakor n. pr. z ikon-tokorentnimi, borznimi, diskontnimi, lomibardnimi, emisijskimi itd. opravili. Hranilnih vlog navadno niso sprejemale in niso na nje polagale posebne važnosti. Z neznanskim razvojem kreditnega prometa pa so postale 'bankam za večje ti-ans-akcije, pri financiranju industrijskih in trgovskih podjetij itd., potrebne tudi večje svote -go to vin, katere so isi .skušale dobiti potom vlog. Začel je lov za hranilnimi, zlasti vezanimi vlogami, ki je danes tak, kakršnega naš slovenski svet‘še ni doživel.
Pa ne samo banke, tudi številni kreditni zavodi na deželi, n. pr. raj-faj;znovtke in tudi druge male zadruge so začele ralavati .hranilne knjižnice, vsled česar so hranilne vloge po večjih, starejših hranilnicah (= tudi posojilnicah) začele padati. Pričel je konkurenčni boj.
Hranilnice so se protivile zlasti temu, da bi 'smele banke sprejemati hranilne vloge. Po mnogih državah se je uvedla akcija, da M se bankam prepovedalo prejemati nove hranilne vloge. Toda vse kaže, da ta akcija ne bo uspela.
Težišče konkurence med 'bankami in hranilnicami je v okolnosti, da banke, hranilne vloge lahko višje obrestujejo "nego zgolj hranilni zavodi. Zakaj zadnje imajo pri njih vloženi d ena v naložen pretežno v pogodbenih^ hipotečnih posojilih in imajo_ v svojih tresorjih kupe vrednostnih papirjev, ki jih danes ne morejo niti vnovčiti, deloma ne prejemajo od njih nikakšnih obresti (vojna posojila, investicijska posojila, razne srebrne on zlate rente itd.) Vsled tega manjka hranilnicam če-sto možnost polkrivati svoje jako visoke stroške in režijo. Hranilnice ne morejo povišati svojih dohodkov, .kakor ibi hotele in kakor to lahko store banke. Hranilnice dajo navadno posojila na daljše roke, med tem ko dovoljujejo banke posojila proti zelo visokim obrestim in raznim provizijam le na prav kratke roke. Vsled tega odtegujejo banke lahko tudi že prav male hranilnice zgolj hranilnim zavodom (hranilnicam in posojilnicam). To ima iza posledico, da imajo hranilnice pasivne mesečne izkaze, ker se pri njih vsak mesec navadno več denarja dvigne kot pa se ga vloži. Nladaljna posledica tega je, da hranilnice odpovedujejo stara posojila, no.vih pa sploh več ne dovoljujejo. Tako tudi najboljši posestnik ali olfl-tniik na najsigumejše mesto ne dbfbi več posojila. Na drugi strani
pa skušajo hranilnice posnemati banke s tem, da zvišujejo obresti od posojil in da tudi one otvarjajo kredite v tekočem računu.
Hranilnice so imele čisto narodno gospodarski princip, da so namreč zbirale denarne svote v blagor vložnika in dolžnika. Ranke pa zasledujejo pri sprejemanju hranilnih vlog zasebne gospodarske namene. Hranilnica je sprejemala denar v shrambo in ga je spravljala tako, da so zanesljivi in potrebni ljudje lahko dobili posojilo. Banka pa n. pr. ustanovi novo podjetje, ustvari iz njega akcijsko dražbo in vrže, delnice med ljudi. Takšnih delnic se potem ljudje ne morejo iznebiti, tudi z izgubo ne. Grda navada ibank je, da često pregovore svoje denarne vložnike, da si nabavijo takšne akcije s tem, da se jim obljublja visoke dividende, ki da ©o večje od obresti navadnih hranilnih vlog. Mož ima potem doma svoje akcije, ki jih v slučaju potrebe ne more spraviti v denar. *
Hranilnice stoje pod strogim državnim nadzorstvom, bank;e pa ne. Zato je denar v hranilnicah ‘bolj varen ikot v bankah. Če 'bo ta konkurenčni boj 'bank še trajal in celo naraščal, potem je, tudi denarno zadružništvo v ,Sloveni ji v precejšnji nevarnosti. !,
Privatno kapitalistično gospodarstvo gre ibrezobzirno svojo pot.
Čevlji z znamko „Peko“ domačih
tovaren Peter Kozina & Ko. so priznano najboljši in najcenejši. — Dobite jih povsod. Glavna zaloga: Ljubljana, Bref štev. 20, na drobno Aleksandrova cesta št. 1.
TRBOVELJSKI PREMOG IN DRVA
ima stalno v zalogi vsako množino. Družba Ilirija, Ljubljana, Kralia Petra trs 8. Telefon 220.
IZDAJA LJUBLJANSKA ORGANIZACIJA SLOV. AVTONOMISTOV. Odgovorni urednik Jože Petrič. Tiskarna J. BLASNIKA NASL. v Ljubljani.
Minka Horvat
Ljubljana, Stari trg 21.
priporoča po nizkih cenah svojo zalogo damskih slamnikov in klobukov.
Bex>ite
ravnokar izišlo brošuro »Jugo-■loveni, Slovani in Jugoslovani", ki je najboljši politično-kultumi spis, kar jih je bilo napisanih po vojni. Naroča se pri upravi našega lista. Cena Din 5—> s poštnino 25 para več.
Viktor Šober
Ljubljana, 8y. Jakoba trg št. 4.
Trgovina Ipecerljskega blaga, fnolc^ |ganja i.t.d. Cene nizke, postrežba točna.
Kopojem vsakovrstne deželne pridelke.
Nova knjiga!
V Blasnikovi tiskarni je izšla knjiga:
Dr. Dragotin Lončar
Politika in zgodovina,
ki obsega na 150 straneh pet oddelkov: A. Življenjepisi (Masaryk, Krek, Mahnič, Svetec, Šušteršič in Tavčar), B. Za Jugoslavijo, C. O ustavi v Jugoslaviji, C. O socializmu in komunizmu, D. O slovenski politiki (Zakaj smo izgubili Koroško in Primorsko). Slovenci kupujte in čitajte! Cena Din 30'—. Po pošti Din 30'60.
Knjigarne in prodajalci popust.
Jermena
za cepe in za čevlje, kože, biče, bičev-nike, razne krtače, čevljarsko prejo in papirnate vrečice nudi po najnižjih cenah
OSVALD DOBEIC,
Ljubljana, Sv. Jakoba trg 9.
■mimiiHminiiiiiiHi p
Ivan Pakiž j
Ljubljana, Stari trg 20. |
Velika zaloga stenskih ur S in budilk, svetovno znane S tovarne »Junghans*. Vsakovrstne precizne Švicarske žepne ure, izbira zlatnine, srebrnine in jedilnega pribdra.
Teodor Kora, Ljubljana
Poljanska cesta št 8
se priporoča cen), občinstvu za izvrševanje vseh hlapankih in tto-dovodnih Inntale-oljakih del kakor tudi za pokrivanje ■treh.
Vsa stavblnska In kleparska dela v priznano solidni Izvršitvi. Proračun brezplačno ln poštnine prosto. Popravila točno In po najniiji dnevni ceni. AmbalaŽa in pločevine.
Vezan „Avtonomist“
iz leta 1922. se proda. Cena Din 90"—. Dobi se v upravi. Tam se dobe wdi
„Novi zapiski44
letnik 1922. Nevezan izvod Din 25'—.
FR. SLOVNIK
LJUBLJANA, Stari trg 3.
priporoča po najnižjth cenah svojo zalogo Izgotovljenih oblek ln manufakture.
Obleke po meri se točno Izvršujejo.
zobe.
Na Vas je ležeče, da varujete svoje zobe propadanja. Tu so našteti oni preparati, ki so najbolji za negovanje ust in zob.
Prašek dr. Huttiena, bel kakor sneg.
Alem preklele, posebno za kadilce, da so zobje izredno čisti in beli.
Adoform pasta za zobe, nenadomestljiva s svojim ugodnim tekom in osvežujočim švojstvom. Ta pasta beli zobe, ter po njej ves dan ostane v ustih ugoden duh.
Aaeptln voda za usta nekoliko kapljic na pol čaše vode služi za izpiranje ust, jači zobe in zobno maso osvežuje dih in nas varuje raznih Infekcij, ako se stalno uporablja. Dobiva se pri
„Uran parfumerija" Ljubljana, Mestni trg II.
pisemski, svilen, krep, ovojni, havana, kuverte, noteze, vpisalne knjižice pisarniški, trgovski, koncepni in razglednice na debelo pri
OSVALD DOBEIC, Ljubljana
Sv. Jakoba trg štev. 9.
Popolnoma ▼arno naložite stoJ denar ▼
9Z93EMHI POSOJILNICI
v umu
r. z. z o. se.
sedaj poleg nunske cerkve
po leti 1.1923 v svoji lastni pa-lači ob MlkloSičevi cesti poleg hotela * Union*.
Hranilne vloge se obrestujejo po 0% brez odbitka rentnega in invalidskega davka. Vloge v tekočem računu se obrestujejo po 81/20/0. Hranilne vloge vezane na dobo pol leta po B 1/2%.
Večji vezani zneski se obre-• stujejo po dogovoru.
■
3.
Papina trgovini IVAH BBHilER
Ljubljana, St. Petra cesta štev. 2.
ima v zalogi
razne pisarniške in šolske potrebščine, poslovne knjige, pismeni, trgovski in uradni papir vseh vrst, po konkurenčnih cenah.
ČHL&rtJULo
(krema) kakor Ilirija, Jadran, C. in M. Cipulin, ličilo, mast za usnje, črnilo, olje za šivalne stroje, pečatni vosek, dišeče milo kupite najceneje pri
OSVALD DOBEIC, Ljubljana,
Sv. Jakoba trg 9.
Nogavice
vezenino, sukanec Trident in veriga, naramnice, D. M. C. prejca jedilno orodje, žlice, vilice, nože, glavnike itd. priporoča veletrgovina
OSVALD DOBEIC, Ljubljana,
Sv. Jakoba trg 9.
Antikvarijat, knjigarna
HINKO SEVAR
Ljubljana, Stari trg 34
kupuje in prodaja različne knjige v vseh jezikih po ugodnih cenah.
V Bohinj!
V najlepši legi ob Bohinjskem jezeru se nahaja hotel Sv. Duh s 30
opremljenimi sobami in novo vpeljano m električno razsvetljavo v sobah. Čolni in kopališče na razpolago. Izvrstna kuhinja. Postrežba točna in solidna. Cene zmerne.
Za mnogoštevilen obisk se priporoča
Feliks Seljak, hotelir.
B
B
B
■
fl
B
B
B
B
B
Prometni zavod zo premog
d. d. v Ljubljani	5
■
p podaj a iz sloven. ppemogovnlkov g
PBT velenjski, šentjanški in |
S trboveljski premog
vseh kakovosti v celih vagonih po originalnih cenah pre-	g|
mogovnlkov za domačo uporabo, kakor tudi za industrijska	g
podjetja ln razpečava na debelo	g
inozemski premog io koks osoke vrste in vsakega izvora	"
ter priporoča posebno	B
la lehoslovaSki in angleški koks za livarae in domačo	5
2 oponko, kovaški premog, toni premog in brikete. J
B	Maslo?:	B
S	PROMETNI ZAVOD ZA PREMOG d. d. centrala v Ljubljani.	|
l!	Miklošičeva cesta 15/11. Podružnica v Novem Sadu (Bačka).	■
B	B
BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB
[Trgovska banka d. d., Ijnbljana |
I
I
I
I
I
I
I
PODRUŽNICE i
Maribor, Nova mesto, Rakek, Slovenjgradec, Slovenska Bistrica
šelenburgova ulica Številka I,
(PREJ SLOVENSKA ESKOMPNA BANKA)
KAPITAL IN REZERVE DIM 17,500.000--
Izvrinje vse bančne posle najtočneje in najkulantneje.
Brzojavi n Trgovska	Telefoni n 139, 146, 458
EKSPOZITURE i
Konjice, Me2a-Dn*avogr., Ljubljana (menjalnica v Kolodvorski ulici)
I
I
I
I
I
V
■
Najboljša in najsigiirnejša prilika *a žtedenjel
ljudska posoilhrica d Ljubllani
Miklošičeva cesta št. 6 (tik za franč. cerkvijo)
obrestuje hranilne vloge in vloge na tekočem računu od 1. jannarja 1923 po
m-5%
bx>ez odbitka rentnega 1» invalidnega davka.
Ljudska posojilnica v Ljubljani je največja slovenska posojilnica in je imela koncem decembra 1921 nad
110 milijonov kron hranilnik vlog ln nad 1,100.000 kron rezervnih
zakladov. —- Posojila se dovoljujejo na osebni kredit (proti menici), na hi-poteke in v tekočem računu.