I Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. 4 Glas Naroda List slovenskih delavcev v cAmeriki Sloveulti Dafiy In United States, every" day except Sunday and Holiday* Entered as Second-Class matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. Štev. 115. NEW YORK, ie>. maja, 1904. Leto XI. M na morju. Dnevnik sredi oceana. Marcouijeva najnovejša iznajdba Izboljšal je svoje aparate za brezžični brzojav. Tzumitolj brezžičnega brzojava. W Marconi, kteri je dospel v našo luko z para i kom "Campania", izboljševal jo par mesecev svoje apnrate za brez žični brzojav in sedaj je dosegel, da mu je mogoče hrzojaviti iz Amerike v Evropo, ali pa na sredo oceana. Sedaj bode tudi mogoče na oceanskih parnikih izdajati dnevnik. Minolo soboto je Marconi potom brezžičnega brzojava naznanil , da so njegovi poskusi vsp<>5ni in da bode z brzojavno službo, zamogel takoj pričeti. Ko se je Marocni v Liverpoolu vkrcal na parnik Campania, bili so njegovi izlmljšani aparati že izpostavljeni v Poldhu na irskom obrežju. — Jednake aparate so tudi namestili v Siaseonsetli-u in na parniku 'Campania'. Marconi je vzel seboj na parnik posebnega telegrafista, Kempa. Cunard Line, ktera se za Marconi-jevo iznajdbo zelo zanima, bode takoj vstanovila na svojih parnikih dnevne časopise. Preje, ko Mareonijevi aparati še niso bili popolni, taki časniki baš predi oceana niso zamogli dobiti poročil. Marconi ostane več dni v New Yorku, na kar odpotuje v Cape Briton, od kjer bode pošiljal vesti na Irsko. ' ► Iz svetovne razstave. — Vesti, ktere so prinesli razni časopisi, da so postala stanovanja v St. Loui.su skrajno draga, niso resnične, kajti v St. Louisu je na tisoče sob po 2.50 oziroma $3.50 na teden. — Takozvane Jefferson Guards (razstavni čuvaji), ktprih sedaj če ni 100, bodo pomnožili v kratkem na 1'tO. Vsi čuvaji so preje služili v zvezinej vojski. — Obiskovalci bodo v nadalje smeli v razstavi na prostem kaditi. Tudi prepoved, hoditi po travi, so razveljavili. Princ Pu Lan v Chieagn. Chicago, 111., 15. maja. Nečak kitajskega cesarja, princ Pu Lun, dobil je od svoje vlade nalog, nuj nabira na svojem potovanju po Ameriki ljudi, kteri bi podučevali kitajske vojake v vežbanju. Kitajski cesar želi, da se kitajsko vojaštvo izvežba po ameriškem vzoru, da postane tako "rumena nevarnost" večja. Pu Lun namerava pridobiti večje število naših odsluženih vojakov za kitajsko vojsko. Vojaki postanejo častniki in dobe dobro plačo, tako, da se jih bode gotovo mnogo oglasilo. Kadi tega je zavladalo med bivšimi vojaki špansko-ameriške vojne veliko razburjenje. Xa Canarske otoke. San Junn de Puerto Rico, 14. maja. Aineri-ko vojno brodovje od-pljulo je danes na Canarske otoke. Vojni ladiji "Brooklyn" in "Castine" odpljujeti v Ten^rip ter "Atlanta" in "Marietta" v Las Palmus. Nove naselbine. Washington, 14. maja. Predsednik je izdal proklamaeijo, vsled ktere bo vlada dne S. avgu'sta prepustila Rosebud indijansko rezervacijo v South Dakoti naselnikom. Rezervacija obsega 416,000 oral veliko zemljišče, katero je večinoma rodovitno. Na canadske otoke . -r Mala poročila. — V Addisonu, N. Y., gorelo je v p oslopjih Electric Light &: Power Company. Požar je napravil škode za $50,000. — Samuel Duffy iz Brooklyna, N. Y., je v Warrenu, Mass., padel iz 3. nadstropja hotela Ramsdell in se smrtno poškodoval. — Poštni voz, ki vozi med North Creekom, Warren County, in Blue Mountain Lake, Hamilton County, N. Y., so blizo North River j a napadli roparji in vplenili $4C. Slava OzniaDlije. 300 Turkov in 900 Ar mencev usmrtenih. Grozodejstva v Sasnnn. Turki morili in požigali. Carigrad, 15. maja. Semkaj se poročajo grozne podrobnosti o najnovejšem klanju kristjanov na Armenskem. Iz Bitlisa, Anadoli, se namreč poroča, da so se na Armenskem vršili krvavi boji, v kterih je bilo 300 Turkov in 900 Armencev usmrtenih. O kraju, kjer se je vršilo klanje, se ne poroča, toda splošno se trdi, da je tekla kri v Sasunskem vilajetu. Tudi se tukaj zatrjuje, da je sam sultan Abdul Hamid ukazal pomoriti tamošnje Armence, kajti to mu je sedaj mogoče, ker ga Rusija v tem ne more ovirati. Vstaško gibanje med Armenci vedno bolj napreduje. Armenci so pomorili baje več turških uradnikov. Radi tega je sklenil sultan Armence kaznovati. Turški vojaki so dobili nalog, da ženskam ne smejo storiti nič žalega. Tn vojaki so to storili s tem, da so skupili dekleta in potem z njimi tako bestijalno ravnali, da jih je vsled tega mnogo umrlo. Vjetim možkim, kteri niso bili pokorni, so izvrtali oči. Genova, 16. maja. "Gazette de Lausanne" je prejela brzojavko, katera potrjuje boje med Turki in Armenci. Po teh poročilih je bilo ubitih 9000 Armencev in 700 Turkov. Kraj boja sicer še ni znan, vendar se dozdeva, da j-» :>kraj Sasunaki. Japonske izgube. Rasi razdejali japonsko oklopno križarko; Ja-ponei pred Port Arthurom poraženi. Stanovanje na drevju. Ceneno zdravišče za tiste, ki imajo drevje. Springfield, O., 16. maja. Po vzgledu svojega soseda, O. D. Stein-berger-ja, si bode več tukajšnjih meščanov napravilo hišice na drevju, kjer bodo prebivali po leti. Stein-bergerju je prišlo namreč pred leti na misel, da bi si svoja slaba prsa utrdil lahko doma na drevju, kjer je gotovo dober zrak. V ta namen si je dal napraviti na nekem drevesu visoko med vejevjem prijazno hišico. Do nje se pride po vrveni lestvi, katero potegne vsak večer za seboj, da mu kdo ne moti prijetnega spanja. To bivanje med zelenim listjem mu je storilo tako dobro, da so ga začeli tudi drugi posnemati. Neki 70letni njegov sosed je dal napraviti 40 čevljev visoko jednako hišico, kjer upa, da se gotovo pomladi. Radecky, avstrijski general. Stari Radecky je izvršil mnogo vojaške službe, teda nikoli ni imel prilike povspeti se do viška svoje slave, dokler ni postal star triinosemdeset let in dokler ni izposloval velike zmage pri Novari. Od onega časa nadalje postajal je vedno bolj slaven. oT nam dokazuje, da ne smemo nikoli obupati, in misliti, da smo vsled starosti izgubili vsako priliko: ne pripustite letom, da Vara odvziamejo najboljše. Vzdržujte si moč Vašega trupla z Trinerjevim ameriškim ele-ksirjem grenkega vina. To zdravilo je pripravljeno iz čistega, naravnega trtnega vina in najboljših zelišč in je povsem naravno sredstvo. Pred vsem deluje v želodcu in odstranjuje slabo neprebavljivo hrano. Ono vam bode pomagalo, ker napravi j a novo kri. To sredstvo pospešuje vse organe v njihovem delovanju in očisti kri od vseh škodljivih predmetov. Ako bolehate na kterokoli način, Tri-nerjevo ameriško grenko vino Vas bo ozdravilo. V lekarnah. Job. Triner, 799 So. Ashland Ave., Chicago, Ilk, Pilsen Sta. Redno umikanje Rusov v Mandžuru.. — Kuropatkin se umakne do Harbina in potem prične z ofenzivo. — Rnsi so postreljali 50 roparjev. PRATIKO ZA LETOŠNJE LETO imamo Se v zalogi po 10 centov poštnine prosto. V plačilo sprejemamo tudi postne znamke. "Glas Naroda." Liaovang, 16. maja. Dne 10. maja so imeli Rusi na morju velik uspeh, kajti v zalivu .Talienwan so torpedi-rali in razdejali neko japonsko oklopno križarko. Med tem, ko je bilo japonsko brodovje zbrano blizo mesta Daljni, in ko je pozorno stra-žilo imenovani zaliv, približali so se Japoncem Rusi z navadnim lesenim čolnom, kterega je vodil nek mlad častnik vojne mornarice. V čolnu so imeli Rusi mali top in tri torpede. Ko se je stemnilo, odveslali so iz Port Arthura. Ker na čolnu niso imeli luči, jih ni nihče opazil. Bilo je že pozno, ko so dospeli do zunanje vrste japonskega brodovja. Rusi so mirno veslali memo japonskih tor-pedovk in so tako prišli do največje oklopne križarke, proti kterej so izpustili torpedo, kteri je križarko tako razdejal, da ni za rabo, dasiravno se ni potopila. Razstrelba je bila ja-ka in japonska križarka je bila hipoma v plamenu. Neka druga japonska ladija je potem odvedla razvaline proti jugoiztoku. Pri tem so Japonci opazili Ruse in pričeli na nje streljati, toda Kusi so ušli. O tem načrtu so vedeli le nekteri višji častniki. Železnico, ki vodi iz Port Arthura, je pri Sanehilipu zasedlo 2000 Japoncev. Chefoo, 16. maja. Severno od Port Arthura se je izkrcalo 25,000 Japoncev, toda to na tamošnjo rusko posadko niti malo ne vpliva. V Port Arthuru je 15,000 Rusov in 30,000 kitajskih kulijev. Kljub mnogobrojnim japonskim napadom na mt ^to, niso napravili Japonci v Port Arthuru niti najmanjše škode. Križarka "Askold" je že skoraj popravljena. Le vojna ladija "Retvi-zan" ni sposobna za boj. dočim so vse ostale ladije pripravljene na boj. Vhod v luko je tako prost, kakor je bil pred vojno. V nedeljo sta dve kri-žarki in dve torpedojovki ostavili luko. V nedeljo približal se je mest-nej okolici bataljon Japoncev, ktere so pa Rusi tako sprejeli, da je 85 mrtvih Japoncev obležalo na licu mesta. Ostali so bežali. Petrograd,16. maja. General Sa-harov brzojavlja generalnemu štabu: "Japonska prednja straža dospela je 12. t. m. v Tuintson med Feng Wang Chengom in Liaoyangom. Naši so se umakniliv Kancendjan-ting. Japonci so se pojavili v dolini Tafanu. Oddelek Japoncev se je približal Lindiapuceju. Sovražne patrulje so se pojavile 19 milj južno od prelaza Maotien. "Naše čete se pomikajo počasi proti severu in zadržujejo sovražnika. "Dne 13. maja so roparji napadli Yantai. Sotnija naših jih je prepodila. Roparji so izgubili 30 mrtvih. Mukden, 16. maja. Japonci so se pojavili na šestih novih točkah na polotoku Liaoyangu. T)ivizije generalov Kuroki in Oku napredujejo v 150 kilometrov dolgej vrsti. Japonci operirajo s tremi vojskami, tas.o, da je Kuropatkinov položaj kritičen. Newchwang, 16. maja. Neki ruski častnik je nazranil časnišk:m poročevalcem, da se bodo Rusi umaknili do Harbina in tamkaj počakali, da pridejo nadaljne čete iz Rusije. Takoj na to pa prično z ofenzivo in bodo hiteli proti jugu. V kratkem se prične deževje, na kar bode vojskovanje nemogoče. Med tem dobe Rusi potrebno vojaštvo in prično z vojsko. Pri Yantajnu se je vršil boj med kozaki in kitajskimi roparji. Kozaki so usmrtili 50 roparjev in vjeli 17 med kterimi sta bila dva japonska častnika. "i* Chefoo, 15. maja. Tretje japonsko brodovje, pod vodstvom admirala jKatorka, pričelo je včeraj bombardirati trdnjave me6ta Daljni, severno 'od Port Arthura. Rusi se jim na-| ravno niso vpirali, kajti že pred par dnevi so razdejali pomole in odšli. Japonci «o se v Daljnem izkrcali. Mesto je napadlo kacih 20,000 Japoncev. Izkrcevanje druge vojske pri Picevem je končano. Na polotoku Liao Tungu je sedaj 50,000 Japoncev. Tokio, 15. maja. Japonci so zasedli mestece Kwaintiensien, 60 milj severno od Feng Wang Chenga. Drugi oddelek Japoncev dospel je v Suo-yin. London, 15. maja. Iz Petrograda se brzojavlja, da je ruaka posadka mesta Daljni prišla v Port Arthur. Rusi v Port Arthuru so dobili podvodne čolne. Newchwaug. 15. maja. Tukaj se zatrjuje, da je prišlo pri Liaoyangu rned Rusi in Japonci do boja. Tri divizije japonskih vojakov, ktere so bile na potu proti Liaoyangu so morale bežati. Novosti iz bojišča ni mogoče do-kajti cenzura je skrajno stroga, -ojavne postaje so zasedli Rusi. Petrograd, 15. maja. Tukajšnje časopisje dvomi, bodo-li Japonci prišli v Hai Cheng. Najbrže se bodo napotili proti severu in potem napadli Liaoyang. Antung, 15. maja. Rusi kteri so se po boju dne 1. maja umaknili, utrjujejo mestece Koaliman. Na severu in jr«ru so zgradili okope in razpostavili topove. Pokrajina je gorata in ruska krila čuvajo strmi homci. na ktere sploh ni mogoče priti. Ko so se Rusi umikali, so razdejali vse, kar bi koristilo Japoncem. + + * Liaoyang, 14. maja. Poročevalec "Ass. Pr." Nevirovič Dančenko, dospel je ravnokar semkaj iz Port Arthura in opisuje dogodke v prvem tednu, ko so se izkrcali Japonci na polotoku Liao Tungu. Dančenko je dospel iz Port Arthura s zadnjim vlakom. "Od 5. maja nadalje ostale. so sovražne vojne ladije "Adzuma", "Asa-ma", "Idzumo", "Ivate", "Mikasa", "Shikishima", "Hatsuse", "Asashi", "Jashima" in "Fuji" neprestano pred Port Arthurom. Japonske tor-pedovke so po noči tu pa tam z svojimi reflektorji razsvetljevale naše obrežje. Najbrže so Japonci hoteli vedeti, se li bodemo upirali njihovem izkrcanju na severu Pbrt Arr thura. "Naše zveze z severom so bile v četrtek razdejane. "Japonska konjiča je na severu polotoka rekognoscirala, da dožene, se je li obleganje že pričelo. Vreme je bilo lepo, na bulevardu igrala je vojaška godba in meščani so šetali po ulicah. Mi smo zvedeli, da so Japonci streljali na portarthurski bolniški vlak in ranili dva bolnika. Tudi se je zatrjevalo, da so Japonci razdejali železnico, toda za to se ni nihče zmenil. Častniki in vojaki niso govorili druzega, nego o drugem obleganju Sevastopolja, ktero mesto je bilo na kopnem vedno v zvezi z rusko vojsko. "Mi znamo istotako umreti, kakor so umrli naši predniki", tako so vojaki splošno govorili. "General Kondratenko je duša obrambe Port Arthura. On nikdar ne miruje. Povsodi je opaziti veliko opreznost in eneržijo. Domačini so naši prijatelji, toda kitajske oblasti so nam sovražne. Tako je izjavil go-verner pokrajine Fuchow, da bode dal obglaviti vse domačine, kteri pri nas služijo. Onstran rta Terminal izkrcujejo Japonci riž in oblegovalne topove. Njihovi vojaki go zasedli bližnje višine. Dne 7. maja sklenil sem na vsaki način pridružiti se mandžurskej vojski v Liaoyangu, ker je bilo v Port Arthuru nemogoče brzojaviti. Tokio, 14. maja. Oddelek japonskega vojaštva zasedel je mestece Kwan Tien Sien, 60 milj severoiz-točno od Feng Wang Chenga. ga ranjenega častnika in dva vojaka. Rusi so odšli potem v Tuck Li Chan. Newchwang, 14. maja. Tukaj se zatrjuje, da je prišlo pri Liao Tangu do boja med Japonci in Rusi, ne da bi bilo mogoče dobiti o teh vesteh uradna potrdila. Japonska vojska se pomika v treh oddelkih dalje proti Liaoyangu. Predno pa pridejo tjekaj morajo priti preko gorskega prelaza Mo Tien Ling, od kjer se bodo pa morali najbrže vrniti. V ostalem pa najbrže ne bodo poskusili zasesti imenovani prelaz, pač bodo pa raje krenili proti Newchwangu, na kar se bodo ob reki Liao napotili proti Mu-kdenu. Petrograd, 14. maja. V tukajšnjih vojaških krogih ne verujejo', da bi odšla glavna japonska vojska proti Hai Chengu. Vojaški oddelki, kteri so se tamkaj pojavili, se bodo najbrže napotili proti Liao Yangu, kjer se bodo združili z drugimi oddelki. "Novoje Vremja" trdi, da se bliža Liao Yangu 100.000 Japoncev z 50,000 konji in 270 topovi in trdi, da se bodo Rusi umaknili. London, 14. maja. Iz Pariza se brzojavlja, da se tamkaj zatrjuje, d.n so Japonci zavzeli Port Arthur in da je pri tem bilo na obeh straneh par tisoč vojakov usmrtenih. Vest je naravno izmišljena. Newchwang, 14. maja. Japonsko vojaštvo se še vedno izkrcuje pri Pi-cevu. Zeleznična zveza z Port Arthurom je zopet pretrgana. Japonci so. odstranili reise v daljavi 17 milj. Tukajšnje mesto so ruski vojaki ostavili. V mestu ni sedaj niti jed-nega ruskega vojaka. Domačini so zelo vznemirjeni. Seoul, 14. maja. Semkaj se poroča, da je v severnej Koreji vedno več ruskega vojaštva. Governer pokrajine I [am-Yang poroča, da je v imenovanji pokrajini najmanj 2000 Kozakov; 450 jih je v Kyong-Songu ob obrežju, ostali so pa v notranjih krajih. V Pyen-Ganu pojavilo se je 700 kozakov. Petrograd, 14. maja. Car je podaril vojnej mornarici svoto $750,00^1. Irkutsk, Sibir, 14. maja. Podadmi-ral Skrydlov, vrhovni poveljnik brodovja v Port Arthuru, je dospel semkaj. Rrazil in Peru. Rio de Janeiro, Brazil, 15. maja. Brazilska vlada je na reki Maranhon (Amazones) zaplenila neko angležko ladijo, na kterej je bilo 260 zabojev streljiva za republiko Peru. Ker se obe republiki že dalj časa prepirata radi meje pokrajine Acre, pričakovati je, da bode ta korak razmerje med obema deželama Še poostril. Znižana vožnja. Sledeče parobrodne družbe so zni žale vožnje cene za potnike iz Kranjske, Hrvatske, Istre, Dalmacije in Ogrske: Red Star črta: Iz Antwerpena do New Yorka $24.50 iz Ljubljane do New Yorka 32.95 iz Reke (Fiume) do N. Y. 84.00 iz Zagreba do New Yorka 34.05 iz Karlovca do New Yorka 34.35 Parniki te družbe so fino urejeni in pljujejo 8 do 9 dni preko vode. North German Lloyd: Iz Bremena do New Yorka regularni parniki . . . $24.50 brzoparniki .....29.50 iz Ljubljane do New Yorka regularni parniki . . . 33.95 brzoparniki ..... 38.95 iz Reke (Fiume) do New Yorka, regularni parniki . 35.15 brzoparniki .....40.15 iz Karlovca do New Yorka regularni parniki . . . 33.65 brzoparniki ..... 38.65 $24.50 29.50 H am b(u r g - A m e r i c a n črta: Iz Hamburga do New Yorka regularni parniki . . . brzoparniki ...... iz Ljubljane do New Yorka regularni parniki .... brzoparniki...... iz Reke (Fiume) do New Yorka, regularni parniki . brzoparniki..... iz Karlovca do New Yorka regularni parniki . . - . 31.30 36.30 Newyorska kronika. Izvoz zlata. Med tem ,ko so odposlale newyor-ške banke v minolem tednu s parni-kom "La Lorraine" $9,400,000 zlata v denarju in komndih v Evropo, poslali bodo tekom tega tedna za na-daljnih $10,500,000 zlata preko oceana. Bauer in grofica, es Westchester county se bode čudom čudil, kajti videl bode nekaj, česar še ni videl", tako je renomiral 25let ni Leopold Bauer, ko je v poslopju bančnega predsednika Clarence McClellana na W. Lincoln St., Mount Verne n, najel prostore za en gros trgovino z vinom, čajem in kavo Sedaj pa visi v izložbenem oknu lepak z napisom: "Za danes me ni doma". Policijski nadzornik Foley pa čita imenovani napis: "Za vedno zginol'', s kterim izrekom se tudi sosedje strinjajo. Sicer je izložbeno okno še vedno polno sodov, zabojev, košar in družili predmetov, — toda brez dragocene tekočine, ktera je bila nekoč v sodih in po kterej zdihujejo sedaj oni trgovci, kteri so mu vse blago na "puf" izročili in kterim dol-gje sedaj aBuer $20,00a Bauerjeva soproga je baje nemška "grofica'*, ktera je pričakovala priljubljeno milijonsko dedščinc. Njen soprog je bil vedno vesel, dasiravno ni znal angleščine. Temu nedostatku je pa odpoinogel s temm, da si je najel tolmača, imenom Webra, kteri ga je vedno spremljeval. eKr je pa imel pri sebi vedno mnogo denarja, da so ga pred tedni zajedno z "grofico'' in tolmačem oropali in umorili. Sedaj se je pa vsa stvar preiuačfla V trgovini ni več blaga, izimši dveh steklenic Rock & Rye in par steklenic "Bitters". Blago, ktero je dobival od tovarnarjev iz zapada, spravljali so pred prodajalno v klet, nakar so je zopet na drugi strani hiše naložili na vozove in odpeljali raznim kupcem. Tovarnarji se sedaj brišejo solze in v Westehestru državljani v resnici še niso kaj tacega doživeli. $13,000 izgubil. Carneval se je v svojem poletnem spanju gotovo probudil, kajti včeraj je prišel slavnostno, ali bolje rečeno z "minusom" v policijski stan v Ho-bokenu. John H. Breth, moderno oblečea mladenič, 30 let star, kteri stanuje baje v hotelu Waldorf Astoria, Manhattan, naznanil je policijskemu naredniku KiiduflFu, da je izgubil denarno nakaznico, glasečo se na 12 tisoč dolarjev; denarnico, v kterej je bilo $4S0 in zopet drugo denarnico z vsebino $170, kakor tudi diamantno iglo v vrednosti $500. Slednjo je nameraval podariti najlepšej kitajskej deklici (najbrže princezinji Car-Ne-Val). Policaj ga je prosil, naj odide osobno v glavni stan, kjer ga bodo bolje razumeli. Kmalo nato je dospel Mr. Breth v glavni stan hobokenske herman-dad, kjer je povedal, da je prišel iz Cheng-Hy, Kitajska, direktno v Ho-boken, da angažira šaferja za svojih 13 automobilov. Saferja je tudi dobil in sedaj je nameraval odpotovati v Peking, kjer postane baje poslanik. "Ako se vam posreči dobiti moje zgubljeno premoženje", dejal je Breth policajem, "potem me obiščite v hotelu Waldof-Astoria, ali pa naznanite o tem Teddy Rooseveltu v Waah-ingtonu, kteri sprejema moja pisma." Poslanika "in c-pe" so poslali v norišnico v Hobokenu, Kitajska. Nezgoda na naduličnej železnici. Minoli petek zvečer zadela sta na progi 3. Avenue zopet dva vlaka skupaj, in sicer v bližini postaje na 99. ulici. Sedem osob je bilo ranjenih. Promet je bil 20 minut ustavljen. Potniki, kteri so bili v prvem vozu, so bili več ali manj ranjeni. Zlato'na Filipinih. Manila, 15. maja. Iz Camarmis se poroča, da je neki ameriški zlato-iskalec tamkaj našel zlato in v krat-31.80 kem času nabral 128 unc zlata. Vest 36.80 0 zlatu ni iznenadila tukajšnje pre-jbivalstvo, kajti znano je bilo, da je 31.50 na °^oku Luzon mnogo rude. brzoparniki...... 36-5« j gp^ Kadar poflUj^ DOvce ▼ rtaro Listke za vse črte prodaja Frank domovino obrni se i s vestno na: Minoli četrtek so napadli Japonci Sakser, 109 Greenwich SL, ter daje FRANK SAKSER 109 Ctmnwieh 3(*^_™&kih jezdecev in so vjeli nece- vaa »otrebna navodila ia pojasnila. Št NfW Yc*k. ... ^ , ______ ________________________________________ _»j tejjp lil Jb^fc. "GLAS NARODA" List slovenskih delavcev t Ameriki. Urednik: Editor: ZMAGOSLAV VALJAVEC. Lastnik: Publisher: FRANK SAKSER, 109 Greenwich Street, New York City. Na leto velja list za Ameriko . . . $3.00 " pol leta............. 1.50 Za Evropo, za vse leto.......4-50 " " " pol leta.......2.50 " " " četrt leta......1.75 V Evropo pošiljamo list skupno dve številki. "GLAS NARODA" izhaja vsaki dan iz-vzemši nedelj in praznikov. "GLAS NARODA" ("Voice of the People") Issued every day, except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00. Advertisement on agreement. Za oglase do deset vrstic se plača 30 centov. Dopisi brez podpisa in osobnosti se ne natisnejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. - Dopisom in pošiljatvam naredite naslov: "Glas Naroda" 109 Greenwich Street, New York City. Talefon: 379S Cortland. Cuba in njen varuh. Med tem ,ko so uradni odnošaji med Zjedinjenimi državami in njihovo varovanko, mlado republiko Cubo, iskreni in prisrčni, dokazujejo nam mnogi slučaji, da Američani na biseru Antilov niso baš dobrodošli. Nedavno so obiskali naši turisti Cubo, toda oni so prinesli dokaj čudne vtise iz krasnega otoka nazaj v domovino. Oni sedaj pripovedujejo Američanom, kakor čitamo v anglež-kem časopisju, da jih Cubanci niso prijazno in gostoljubno sprejeli. To je pa povsem naravno, kajti Cubanci imajo v tako ravnanje tudi dovolj povoda. Tudi je veliko vprašanje, imajo-li naši turisti pravico eedaj, ko so bili na Cubi razočarani, pravico slabo pisati o Cubancih. V splošnem oziru velja pri potovanju vedno pravilo, da si mora potnik v ptujini najti sam ono ozračje, kte-ro mu ugaja. Ako je potnik vljuden, potem bode tudi proti njemu vsakdo vljuden. Ako je pa surov, in ako preveč zahteva, potem bode v ptujini takoj spoznal, da ni dobrodošel. Mnogo Američanov pride v Hava-no z idejami, da imajo kot zastopniki Zjedinjenih držav posebne privilegije, ali z drugimi besedami, da imajo na otoku nekako prvomestno hipoteko. Oni si domišljajo, da jih bodn Cubanci povsodi, kamorkoli pridejo, pozdravljali z večno hvaležnostjo in oni se pritožujejo, da se na, z ameriško k^-vjo osvobojenej Cubi še vedno govori španjolski. Za našo, kakor tudi za euban-sko republiko je mnogo bolje, da se take ideje enkrat za vselej opusti. Cubanci so nam že čestokrat izkazali svojo hvaležnost za vse ono, kar so jim Zjedinjene države dobrega storile — in to naj tudi zadostuje. Vse-kako je pa preveč, alio se zahteva, da vsacega Američana na cubanskih cestah pozdravlja. Pri nas imamo mnogo trgovcev, kteri svojim eubanskim tovarišem zamerijo, ker so slednji še vedno s Španijo v trgovskej zvezi. Toda pri tem naši pozabijo, da so cubanski trgovci po večini Spanjolci. kteri imajo neovrgljivo pravico kupovati,kjerkoli se jim poljubi, in sicer tudi v njihovej atarej domovini. Vsaki trgovec kupuje svoje blago tam. kjer ga dobi najceneje in Cubancem vendar ne moremo zameriti, ako iz same "hvaležnosti do ameriškega osvoboditelja" nečejo izgubiti svoj dobiček. Zjedinjene države pa za Cubo niso storile ničesar brezplačno; one so dobile za vse ono, kar so žrtvovale v prid Cubancev, popolno odškodnino, in Američanom se sedaj gotovo ni treba čuditi, ako Cubanci proti njim ne nastopajo s prislovno romansko vljudnostjo. Pridelek trdega premoga. Harrisburg, Pa., 14. maja. Šef državnega oddelka za rudarstvo naznanja v svojem letnem poročilu o pridelku trdega premoga v Pennsylva-niji za 1. 1903. V imenovanem letu so pridelali 67,000,000 ton premoga v skupnej vrednosti $135,000,000. V rovih trdega premoga pripetilo se je v minolem letu 518 nesreč z smrtnim izidom; 1325 delavcev je bilo ranjenih. V vseh rovih je delalo 151,827 delavcev. Kraz t maja. Farmer, N. Y., 13. maja. V mino-lej noči je vladal tukaj izredni mraz. Na jezeru Cayuga se je napravil led in na manjih vodah je postal led četrt palca debel. Sadno drevje je zelo oškodovano, Dakota, S. D., 13. maja. Tukaj že 0 temporal 0 mores! Današnja politiška situacija v Evropi se mora res smatrati čudno in nedoločeno. Rusko-japonska vojua prouzroča na razvoj te situvaeije morda tako izreden in markaten vpliv, da po z vršen ju te vojne raz-vrščenje evropskih držav in njihovih medsebojnih političnih in narodnogospodarskih interesov postane pov-; sem nasprotno onemu razvrščenju, ki je še pred to vojno v resnici obstajalo. Močni vpliv te vojne uliva svoje raztvorne kapljice tudi jia ostale 4 dele našega sveta, v kterih imajo evropske države svoje kolonijalne interese. Da je temu de facto tako, priča nam že deloma tudi angležko-fran-cosko sporazumljenje. Pa, držeči se one latinske: "Nihil novi sub sole!" — mogli bi vzlic velikim in silnim nasprotstvom, ki obstoje med Rusijo in Anglijo, toliko s političnega, kolikor z narodo-gospodarskega stališča doživeti še toliko in nečuveno izne-nadjenje, da bodemo videli pred sabo tudi oni, nam danes morda povsem neverjetni dogodek medsebojnega sporazumljenja Anglije z Rusijo! Od svojega postanka sem je svet doživel najčudnejih in najizvirnejih metamorfoz in evolucij v svojem historičnem razvitku. Toliko narodi, kolikor držaVe, ki so se od vekov nahajale na spornem torišču največjih in najostrejih kolizij v svojih medsebojnih in teresih, pomirile so se. sporazumele se, zložile se in postale toliko politične, kolikor narodno-go-•»podarske prijateljice. \u, ker je svetovno spreminjanje jedino večno, potem sledi logično, da na tem svetu ni nič dolgotrajno, nič večno: ni prijateljstvo narodov, ni neprijateljstvo držav, ni prijateljska {>olitika, ni prijateljski dogovori. Vse ima svoj začetek, ali vse ima tudi svoj zvržetek. Iz zvršetka se porajajo zopet novi začetki... Zakaj žive na svetu narodi? Zakaj države ? Na čem počiva, na kaj se opira njihovo narodno in politično obstajanje? To so vprašanja, ki nam morajo biti najprej — kakor impera t i ven point de dčpart — pred našimi očmi, v našem razmišljevanju. Države se približujejo državam a narodi narodom potem in tam, kjer to zahtevajo časi in potreba. Takov je za kon narave, kteremu se mora poko riti vsakdo. Kakor ne more obstajati narod bree države, ni država brez naroda, tako ni narodi ni države ne morejo živeti pojedino in same: ni politično, ni narodno-gospodarsko življenje. Kajti, ta dva poslednja či-nitelja delata narod narodom, a državo državo. Ta dva činitelja morata delovati nerazdružno in sopodpor-no. A, more-li to biti drugače tudi v življenju rodbine? Tudi v rodbini obstoji potreba, da je v njej nekdo, ki vlada in zapoveduje, a zopet nekdo, ki sluša in vsporedno z zapovedni-kom živi, dela in napreduje. Nu, tudi v tem slučaju ne more rodbina ostati živeča sama za-se, ampak mora iskati opore in prijateljstva drugih rodbin, primorno zahtevam svojih rodbinskih interesov. To je imperativni zakon narave! Kajti, ako bi se stvar hotela drugače, navstala bi izolacij navstalo bi razsulo in nazadek. Obstoji še drug zakon nartve, to je zakon lastnega vzdrževanja. V tem zakonu leži zopet modrost vlad, s ktero morajo one okolu mej svojih držav, a tudi preko njih, urejati, uravnavati in voditi življenje, obstanek, napredek, usodo in sigurnost politično in narodno-gospodarsko svojih narodov. In kaor so pravi, da človek ne živi samo od kruha in vode, ampak tudi od duševne hrane, tako-isto mora se ta paralela aplicirati v prenesenem smislu tudi na vnanjo politiko države. Kajti notranja politika države ni drugo, nego-li potrebna podlaga in pravi zaveznik vnanje državne politike. Brez tega država ne bi mogla niti obstojati. Oria bi ostala stacijonarna. A, kar je stacijonarno, to gnjije in propada, dočim se v notranjem gibanju in v vnanjih evolucijah ustvarja v vsaki državi novo, močno in organično življenje in napredek. In ravno notranja politika v državi se ne more vsporediti duševni hrani državljanov. Dobra in konsekventna vnanja politika države, ako je v zdravi harmoniji z notranjo državno politiko, postaja za državo hranilen kruh in pitna voda. A ta dva elementa matere narave karakterizujeta v prenešenem smislu redni in stalni politični in narodno-gospodarski razvoj nasproti drugim državam, nasproti svetu. Danes, istotako kakor v najstare-jih in najdavnejših historičnih časih, naslanjajo vsi narodi in vse države svoj obstanek, svoje življenje, svoj napredek in svojo varnost na podlago narodno-gospodarskih dejstev in potreb. Imena narodov in imena držav niso ni v tistih starih časih predstavljala druzega, nego-li recimo, protokolirano firmo kaega modernega veletržea novih naših časov. Tudi starim državam in narodom se je vse njihovo dek> koncentriralo v razvitku narodno - gospodarskih ciljev in potreb. Kaj je bil torej tudi stari Rim z velikim svetovnim svojim cesarstvom? Ali ni rimsko vplivnega veletržea, ki je s pomočjo svojih vojniških legij in eenturjev in po svojih veščih konzulih in podkon-zulih podjarmljalo in narodno - gospodarski izrabljalo sebi podvržene zemlje v Evropi, v Afriki in v Aziji Mari je to veliko rimsko cesarstvo nosilo v svet na čelu svojih vojakov zmagonosne vojniške orle samo v to, da morda pred daljnimi narodi pa-radira in poveličuje svoj politiški sijaj #in svetovne oholost rimsko?! Xe. Rim in jegovi cesarji trebali so kruha in blagostanja; trebali so trgovine, trebali so denarja. Rimske vlade trebale so izvoza svojim proizvo-Iom v kolonije. Rimljani pa so tudi trebali uvoza iz svojih kolonij. Narodno gospodarstvo in eksistencija Rimskega cesarstva, vidite, to sta bila činitelja, ki sta silila Rimljane na veličanstvene vojne ekspedieije njihovih vojsk tudi v najbolj oddaljene zemlje in kraje. Pak ono, kar je v davnih časih storil impera torski Rim, ono, kar so storile vse druge starodavne države, to isto dela danes tudi velika Rusija. Dela tudi tako Nemčija. Delajo to vsi... Vsi delajo to brez razlike, ker hočejo in morajo živeti in napredovati^ Se vse do včeraj krvni in nepo-mirljivi nasprotniki postajajo danes, preko noči, prijatelji in sos dje, previdni in odjenljivi eden drugemu. To se vidi danes najbolje, najmarkant-neje in najpoučneje na oni veliki in oholi Angliji, ki se je, kakor največja moderna pomorska in kolonijalna velevlast na svetu, delikatno naslonila po lastni inicijativi na Francijo in se pomirila ž njo. To se vidi zopet ravno sedaj na isti Angliji, ki, pomirjena s Francijo, potiska Francijo nežno in diplomatski k Rusiji, da s francoskim posredovanjem doseže IK>mirjenje z ono obsovražljeno Rusijo, ktero je ona vse do včeraj smrtno sovražila, lokavo varala in brezob-razho šikanirala na vseh svojih političnih in narodno-gospodarskih delih in prizadevanjih. A tej Angliji, ki hoče sedaj radi pomirjenja z Rusijo prepustiti grenki osodi ono Japonsko, ktero je ona povzdignila iz azijatske zibeli, ktero je ona dojila z angležko-evropskim imlekom, kteri je ona dala evropsko vzgojo, ktero je oborožila in milit-ari-zirala z evropskimi puškami in topovi, povčila v evropski strategiji, in jo, ko je mislila, da je prišel pravi čas, poslala vkrvavi boj proti Rusiji — tej Angliji more danes velika in močna Rusija, ktere politična, vojaška in svetovno - trgovinska zmaga nad Japonsko je neizogibna posledica obstoječih matematičnih čini-teljev njenega geografično-državnega in narodno - gospodarskega položaja v Evropi in v Aziji, zaklicali z največjim zadovoljstvom v butarsko lice : O tenipora! O mores! Trst, 21. aprila 1004. K. Nova parobrodoa družba Austro-Americana. N ova parobrodna družba avstrij-sko-amerikanska (bratje Kosulič) se je ustanovila in osobni parniki bodo vozili iz Trsta in Reke v New York. Cena je zelo nizka in sicer v Trst in na R e k o iz New Yorka $30, iz Trsta v New York pa celo $28. Iz Trsta v Ljubljano velja vožnja $1.15, v Zagreb $2, v Karlovec $1.60, v Maribor $2.30, v Beljak $2,30. Parniki so novi z imeni: "Frieda", "Gerty", "Giulia". Prvi parnik odpljuje iz New Yorka v Trst dne 14. junija t. 1. Zastopnik te družbe je: Fr. Sakser 109 Greenwich St., New York in 1778 St. Clair St., Cleveland O. Kranjsko slovensko katoll&lco Kurz. Z a 100 kron avstr. veljave treba je dati $20.59 in k temu še 15 centov za poštnino, ker mora biti denarna pošiljate v registrirana. PRATIKO ZA LETOŠNJE LETO imamo še v zalogi po 10 centov poštnine prosto. V plačilo sprejemamo tudi poštne znamke. "Glas Naroda." ~~ svete Barta v - Forest City, Penna, fnkorporirano dn<5 31. januarja 1902 t PennsjlTantfL ODBORNIKI: Prertrednik: Josip Zalar, P. O. Box 547, Forest City, Pa. Podpredsednik: Josip Zidan, P. O. Box 47S, Forest City. Pa L tajnik: Ivan Telkan, P. O. Box 607, Forest Citv, Pa. II. tajnik: Ivan Zigan, P. O. Box 570, Forest City, Pa. Blagajnik: Martin Muhič, P. O. Box 537, Forest City, Pa. GOSFCDARSKI IN RAČUNSKI ODBOR: Josip Bucuteli star., P. o. Box 591, Forest City. Pa Anton o vb s, P. o. Box 537, Forest City, Pa. Ivan Osalin, P. o. Box 492, Forest City, Pa. Josip Gorenc, P. o. Box 569, Forest City, Pa POROTNI ODBOR: Josip Bucixeli ml., P. O. Box 591, Forest City, Pa Karol Z alar, P. O. Box 28, Forest City, Pa Ivan Opeka, P O. Box 626, Forest Cit^, Pa. Primož Mato m P. O. Box 652, Fores* ty, Pa Dopisi naj se po&ijajo L tajniku: flortSBt City, Pa John .elban, P. O. Box 60^ Društveno glasilo je "Glas Naroda^. NAZNANILO. Hrvatsko društvo "Novo stolječe", št. 142, N. H. Z. v Irwinu, Pa., priredi dne 30. maja ples in parado ob 12. uri opoludne in sicer v češkej J dvorani v Irvinu, Pa. Poživljamo vse brate Hrvate in Slovence, da se udeležijo slavnosti. R. V. Josip Kajfež. BENZIGER BROTHERS, NEW YORK, N.Y., ! CINCINNATI, OHIO, | CHICAGO, ILL., 211-213 MADISON AVE. 36-38 BARCLAY STREET. 343 MAIN STREET. OKLIC. Anton in Josip Lampič posestnika v Skofeljci na Kranjskem, prosita rojake, ako kaj vedo kje biva njun brat Jakob Lampič, poslednjič je delal v Chicagi, 111., in nekje v Montani. Brata plačata $4, ako jima kdo naznani pravi naslov, ali pa ga pošlje ',Glas Narodu". (14-5 4-6 lt) cesarstvo Evropejske in drage ¥csti. Dunaj, 16. maja. Noti an ji politični položtj Avstrije je uprav obupen in zmešnjave so tako velike, da sploh ni mogoče odstraniti istili. Parlament ne more delovati. Čehi bojkotirajo Nemce na vsej črti in Nemci se sedaj pritožujejo, da so tudi oblasti proti njim nastopile. Dunaj, 16. maja. Avstrijska vlada zahteva za vojsko in mornarico ogromno svoto v znesku $51,71)1,200, radi česar so vse politične stranke ogorčene. Vzrok, čemu želi avstrijska vlada svoje vojaške priprave hitro končati, ni znan. Budimpešta, 16. maja. Povodom sprejema delegacij dejal je kralj Fran Josip med drugim, da so avstrijski odnošaji z inozemstvom ugodni in da je avstro-ruska zveza glede Balkana tako iskrena kakor ona med državami trozveze.- Cesar tudi obžaluje'vojno med Rusijo in Japonsko. Nadalje je govoril o povečanih Izdatkih za avstrijsko vojsko in mornarico. London, 16. maja. Iz Berolina se javlja, da je avstrijski prestolonaslednik, nadvojvoda Fran Ferdinand prišel minolo soboto v Hamburg. Neki detektiv je pa mislil, da je nadvojvoda kak avstrijski defravdant in ga je aretiral. Končno se je Fran Ferdinandu vendarle posrečilo policiji dokazati, da je nadvojvoda, na kar so ga izpustili. — 48,000 metuljev. Nemški prirodoslovec Seebold je podaril muzeju v Madridu svojo zbirko metuljev. To je najbogatejša zbirka, ki jo pozna svet, ker obsega 48,000 metuljev vseh vrst, skoraj celega sveta. Zbirko je moral poslati v 300 zabojih Vsi metulji so popolnoma ohranjeni, ne manjka jim niti jedna nožica, niti jedna tipalnica. Seebold bi bil lahko svojo zbirko drago prodal, ker je vtaknil razven mnogo zamujenega časa tudi lepe svote denarja, toda rajši jo je poklonil madridskemu muzeju, češ, da nikjer ne znajo tako varovati in preparirati metuljev in hroščev, kakor v tem muzeju. ROJAKOM V JOLTETU, TTT.., in okolici priporočamo našega zastopnika Mr. John Sustaršiča, 1308 N. Centre St. Imenovani ge- 24 ur sneži. Delo na polju počiva. 1 predstavljalo v sebi močnega in spod j« naš trgovski DELO DOBI SPRETEN SLO VENSKI KROJAČ. Mora biti izvrsten delavec ter dobi delo v prodajalni. Pisma in koliko zahteva plače na teden naj se pošljejo: "Glas Narodu." (14-17 5) DEKLE. KTERO ZNA OPRAV-Ijati kuhinjska dela, sprejmem v službo. Mesečno plačam $25. Ako potreba plačam tudi-potne stroške. Pisma naj se pošiljajo: MartinNe-manič, Box 61, Sunny Side, Utah. (14-17 5) Dne 24. maja odpljuje iz New Yorka v Trst parnik CARPATHIA ter velja do Trsta $37.50. Zastopnik te družbe je: Frank Sakser, 109 Greenwich St., New York, in 1778 St. Clair St., Cleveland Ohio. NA PRODAJ JE SALOON zaradi odpotovanja v staro domovino. Pri saloonu je hlev in vsa oprava za osem boarderjev. Lepa prilika za pravega moža. Več pove: John Čer-ne, 1097 St. Clair St., Cleveland, O. Ekspreani parnik LA SAYOIE odpljuje dne 26. maja ob 10. uri dop. iz New York« v Havre. Ekspreani parnik "francoske družbe" LA T0URAINE odpljuje dne 2. junija ob 10. uri dop. i* New Yorka v Havre. Vožnje listke za te parnike prodaja F r. Sakser. 109 Greenwich St.. New York. Za ekspresne parnike ai je preje potreba zagotoviti prostor, ker bo po navadi prenapolnjeni in obilo potnikov z- ostane. Naznanite nam odhod rotom brzoiava aH pa naa pokličite po telefonu3795 Certlandt. ako ste na kaki postaji v V .m Yorku. Dobro «j to zapomnit« F. G. Tassotti, 108 Meeerole St., Brooklyn Borough. New York. N. Y. dopianik g. F. Sakaerja v New Yerku Pošilja denarje v —: STARO DOMOVINO:— hitro, zanesljive, po dnevnem kurzu; zamenjuje avatrijaki denar, preskrbi potnikom t staro domovino ali od tam aem ugodno vožnjo (šifkarte), kakor tudi železniške liatke po ZjecL državah. Sprejema naročnike in naročnino za "Glaa Naroda". Priporoča a« Brooklynakim Slovencem in jamči hitro in solidno postrežbo. Z odličnim apoitovanjesn F- O. Taasottl. 106 Meaerela Bl. V X. POZORj> SLOVANSKA KATOLIŠKA DRUŠTVA! Izdelovalci band©® rov, društven!h zastav, znakov in t-tsjjtUšj po naročilih. Vsako naročilo se izvršuje pod osobnini nadzorstvom tvrdke. Na zahtevr- poSljemo vzorce naših znakov, prevzamemo tudi načrte in risanje raznovrstnih zastav in bacder-Vedno v raiogi ZLATI ia SREBRNI ZNAKI z iglastim ali gumbičnim priveskom. Pišite po katalog in ceno, predno se drugam obračate. Odgovorili Vam bodemo v slovenskem jeziku. Dopisoval Vam bode rejak g. Lupša. i PRAVA SREČA JE ZA NAS NAROD,, m] ko najde tukaj na tujem svetu v slučaju bolezni, človeka, katere- [k ^ mu z mirno vestjo zaupa, znajoč, da če bit v kratkem času popol- || Lrl noma ozdravljen od svoje bolezni. ni jj Vse novine jeriimko slave in hvalijo zaradi njegovega ji iakušenja v zdravenju, zato ga pa tudi mi preporočamo našem p j. narodu in potrdujemo, da je S i Prof. Dr. E. C. COLLINS, iz vseučilišča v New-Yorku, 1 jedini zdravnik, kateri jamči za popolno ozdravljenje vseh bolesti, [n i i p s [U urju, ledvicah, srcu, grlu, nervoznost 3 Kakor bolesti na plučah, prsih, želodcu, črevah, jetrah, meh- 1 T - ■ 1-1 „ , . , 0 .„ v glavi, kase.j, mrzlica, ffi ij] prehlajenje, revmatizem, prelivanje krvi. griža, otekie noge ali [jr '{j telo, vodenico, bolečine v grižu, zlato žilo (hem'eroide), onemog- [g ijj lost pri spolskem občevanju, izpadanje laš, tifus, lešaj, tečenje iz jri [,i ušes ali oči, gluhost, slepot-t. raka, hraste, garje in rane, šumenje rrl v ušesih, ženske notranje bolesti, nepravilno pn bavanje želodca lil kakor vse ostale notranje in zunanje l>»dosti. "Prof. ("ollilis je p jfj jedini kateri popolnoma ozdravi sušico in sifilis kakor tudi vse SPOLSKE BOLEZNI PRI MGŽKIH iN ŽENSKAH. , g fjj Ni bolnika, katerega nebi Prof. Collins naj si bode od katere jjj :il spolske bi>l zni zmirai, ozdravil. lh m ,.....J p' jjj Cltajte! Nekoliko najnovejših zahval, katera so najboljši do- S ~ kaz njegovega izkušnjega zdravenja. Irj Kroničen katar jll želodca in slabo prebavanje želodca ovcilrav-lj<'n. 3 Bolezen na pin- H each nad nil a in b kronične boleči- Oj ne v želodcu o-zdravljene. Slavna zdravil:,ica C o 11 i n s - o v a i Od srca se Vam zahvaljujem za poslana zdravila, ker sem <><1 njih odmah ozdravel tako tla sem takoj zopet p-ičel, delat, popn j pa že 8 mcsccov i.ič delat nisem mogel. Vam dam na znanje da sem b.l tukaj pri nekem zdravniku 3 tedne, ali pcinngnt mi nikakor m mojel. I'otcm sem se zdravil pri drugem 8 tednov m tudi ta ml nI mogel pomoči, tako tla sem se odločil da nedam omenjenim zdravili- 41 North Front st kom tudi "e iednega centa. Reading pa. K t) sem se na Vas obrnn 111 začel Vaše zdravila raDu sem od-Tfj mah ozdravil. Vsakem od mojih znancev in prijateljev Vas čem priporočiti. Ostanem Vam zahvaljen kakor svojem največjem dobrotniku Vaš M. Medenjak, 120 Central Ave, Kansas City, Kansas {] Janko pi. Krilčič -[] Tyrone, Pa. 4! Id £ Simon Lnzar, B - — - j > -------- Zato, če bolujete na kateri bolezni zmeraj, najsibode zastarono [g L'i 1> leznijo, ali pa tla so Vas neizkušeni zdravniki pokvarili—opišite rd točno svojo bolezen v maternim jeziku, ter pišite r.a Profes. Dr. E. C. COLLINS, 1 1-40 W. :$4th Street, New York. Ci Prof. Collins Vam bode dal na podlagi diagnoze najboljša zdravila, po katerih se bodete gotovo popolnoma ozdravili. J__ _ _____ _ . -- - • - Jngoslovenska »> t Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. ' '—— -«^m^fit. a UKADNUnj Predsednik: JOHN HABJAN, P. O. Box 803, Ely, Idea. Podpredsednik' JOHN KER2IŠNIK, P. O. Box 138, Federal, Pa. L tajnik: JURIJ L. BROZICH, Ely, Minn. U. tajnik: ANTON GERZIN, 403 Seventh St., Calumet, Mich. Blagajnik: IVAN GOVZE, P. O. Box 105, Ely, Minn. NADZORNIKI: JOSIP PERKO, 1795 St. Clair St., Cleveland, Okie. IVAN GERM, 1103 Cherry Alley, Braddock, Pa. IVAN PRIMOŽIČ, P. O. Box 114, Eveletk, Mi™ POROTNI ODBOR: MIHAEL KLOBUČAR, 115 7th St., Calumet, Mich. JAKOB ZABUKOVEC, 5102 Bnttler St., Pittaburg, Pa. JOSIP SKALA, P. O. Box ^056, Ely, Minn. Dopisi naj se blagovolijo pošiljati na L tajnika: Geo. L. Brozich, Ely, Minii., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Denarne posiljatve naj «e pošljejo blagajniku: Iran Govž«, P. O. Box 105, Ely, Minn., in po svojem zastopniku. Društven« glasilo je: "GLAS NARODA". Drobnosti. Slavjanski banket se bode vršil v četrtek dne 19. maja zvečer v prostorih Delmonico na 5. Ave. in 44. ulici. Vsaka osoba plača $10.00. K banketu pridt ruski poslanik in njegov tajnik iz Washingtona, D. C. Kakor mini znano, se je dosedaj oglasilo 70 gostov. Govorilo se bode v raznih slavjanskih narečjih. Slovenski bode govoril g. .Frank Sakser. Ponesrečil je blizu Zatičine 3f>letni Ljubic France. Padel je v ap-nenico in se tako ožgal, da so ga morali prepeljati v bolnico. V M uro je padel v Judcndorfu rudar Alojzij Farčnik, doma iz Polul pri Celju. Iti je hotel čez železniški most, a je zdrknil s traverz. Požari. — V Petek je pri krojaču in posestniku Alojziju Giolesu v Leskovcu pri Krškem nastal požar ki je v kratkem času upepelil tri poslopja. Škode imajo: Gioles 2100 K, Batica 2500 K in Lukanič 580 K. — Zavarovani so bili vsi. — V Knežini pri Dragatušu je gorelo pri posestniku Matiji Loparcu. Škode je 4000 K. Zaprli so v Gorici nekega Fr. Mačka iz Ljubljane. Ta je namreč pred tremi leti osleparil za 50 kron neko finno Steiner, ki mu je v popravo izročila neki pečat. Izpred okrožnega sodišč a v Novem mestu. Dne 27. aprila sta bila pred tukajšnjim sodiščem obsojena Alojzij Zorko na tri mesece in Jožef Starič na šest mesecev. Povrh mora plačati vsak 20 K za bolečine Martinu Sitarju, ki sta ga poškodovala pri pretepu. Oba obsojenca sta Iz Gor. Kanteljevega. Obsodba je posledica pretepa. Fantje so bili pijani. Kot priča jc bil zaslišan tudi Franc Florijančič od istotam. Tega je predsednik posebno resno opominjal na svetost prisege, in 11a posledice krivega pričanja. Vzlic tega so izpovedi drugih prič pokazale, da je Frane, Florijančič pod prisego krivo pričal, oziroma resnico zamolčal, točno po naukih sv. Liguorija, dasi ni bil nikdar v lemenatu. Državni pravnik je koj naznanil, da bode Florijančič radi tega tožen. — Na šest tednov s tremi posti postrene kazni je bil obsojen Janez Kukar iz Gribelj radi goljufije, prestopa zakona o kužnih živinskih boleznih itd. — Radi samovoljne izselitve v Ameriko pred izpolnjenjem vojaške dolžnosti je dobil običajnih 7 dni zopora in 10 K globe Martin Plut. — U m o"r pred 20. 1 e t i. — Iz Gradca se poročaPred tukajšnjim porotnim sodiščem je stal 29. aprila 49letni hlapec Ferdinand Schleifer obtožen umora, ki ga je izvršil leta 1885 na svojem nezakonskem otroku. Vrgel ga je namreč, ker je težko plačeval stroške, v Muro. Trupla niso šli. To je tudi povdarjal njegov bra-nitelj ter rekel, da se je otrok mogoče rešil iz valov in še živi. Porotniki so s 7 glasovi pritrdili vprašanju radi poskušenega umora. Schleifer je bil obsojen na tri leta zapora. — Tepen urednik. Urednik "Malega žurnala" v eBlgradu, Pera aSvič, ki je v svojem listu strastno pisal za častnike, ki so umorili kraljevo dvojico, je bil te dni hudo tepen Dva častnika, ki sta bila zapletena v protizaroto v Nišu, sta napadla Sa-viča ponoči blizu trdnjave ter ga pretepla. — Rusija in Srbija. Bel-grad. Dne 30. aprila je izročil ruski poslanik Gubastov kralju svoj nastopni dekret. Pri tej priliki je imel Gubastov nagovor na kralja; med drugim je rekel, da ga je car imeno- val za svojega zastopnika pri kralju ter mu naročil, naj takoj odpotuje na svoje novo mesto v Belgrad, ker je hotel car na ta način izraziti kralju svojo naklonjenost. Nadalje je izjavil Gubastov, da se čuti srečnega, ker se mu je poverilo poslaništvo pri vnuku hrabrega srbskega junaka, ki zbuja spomin na dobo, ki mora biti srbskemu narodu vedno dragocena. Stoletja stare vezi, ki spajajo Rusijo in Srbijo, mu delajo njegovo podlage v nalogi, negovati najboljše razmerje med obema državama, prijetno. Kralj je odgovoril, da je globoko ginjen in hvaležen za novi dokaz carevih prijateljskih čuvstev; zagotavljal je poslanika, da sme računati na vladno podporo. Kralj ne dvomi, da bode poslanik deloval sporazumno z vlado, da se nerazrušljive prijateljske vezi med Srbijo in Rusijo še bolj utrdijo. Macedonija. — Sofija. Bolgarsko turški dogovor je poln neod-kritosrčnosti. Dočim se turška vojna uprava izgovarja, da rezervnih vojev v Drinopolju in Solunu zaradi tega še ni demobilizovala, ker bolgarska vlada ne preneha z oboroževanjem, izjavlja bolgarska vlada oficijalno, da od sklenjenega dogovora s Turčijo ni nobenega oddelka znova oborožila, teinuč zdržuje le mirne čase normalno število vojaštva. Solun. Ogorčenje Turkov in Albancev v Prizrenu napram kristjanom so zakrivili novi zvonovi v katoliški katedrali. Mohamedani smatrajo v sedanjih napetih razmerah buče-če zvonenje, ki se razlega po celem mestu iz stolpa katoliške cerkve, za izzivanje ter so vsled tega sklenili bojkot zoper kristjanske trgovce (Prizrenski kristjani bi se gotovo lahko tudi brez bučečega zvonenja zveličali, zato pa je res nepremišljeno s tako stvarjo netiti turško sovraštvo). tertesu', da je Fenyo odšel v sanato-rij. Toda sanatorij je takoj vest demontiral ter pristavil, da Fenyo bi niti ne zamogel biti sprejet v zavod. Sedaj si Košut ni vedel drugače pomagati, da odvrne grdo senco s svoje stranke, kakor da je v imenovanem listu priobčil naivno vprašanje na "akcijsko društvo novinarjev", ali je res bil Fenyo lastnik "Egvtertesa", češ, da on tega ni vedel. To je že pre-otročji izgovor. Pripomniti je. da je pred to grdobo urejeval imenovani list prosluli Dienes. In taki ljudje so dosedaj odločevali o radikalni ma-djarski politiki. — Škandalozna afera ma-djarskega urednika. Hud udarec za Košutovo stranko je razkritje o moralni propalosti glavnega urednika in lastnika strankinih listov, Šan-dorja Fenyota. Stranka jc tem huje udarjena, ker so odločilni možje v stranki vedeli za svinjarije tega žur-nalistt, a so molčali. Nedavno pa ga je neki gospod zasačil neki gospod pri tem, kako je hotel njegovo 12let-no hčerko posiliti. Dasi je zbežal, ga je ljudstvo vlovilo, in razjarjeni ljudje bi ga bili ubili, da jim ni policija iztrgala zločinca. A policija ga je po zaslšanju izpustila. Fenyo pa je seveda izginil z neko tujo žensko in njeno malo hčerko. Sedaj ga sicer policija išče, pa tudi mož odvedene žene si prizadeva, da bi dobil vsaj svojo hčer nazaj, da ne zapade tej moralno propadli zverini. "Magyar Szo" prinaša register grehov pobeglega svinjarja. Fenyo je star 40 let ter mu je dokazanih okolu 50 takih zločinov. V bližini dekliških šol je imel nalašč najete sobe, kamor je učenke s sladkorjem in pecivom vabil ter jih oskrunjal. Policija je vodila o njegovih zločinih posebni zapisnik, toda Fenyo se je vselej znal izmuzniti glavni razpravi, ker jo stariše nesrečnih svojih žrtev ali podkupil ali z raznimi crrožnjami prisilil, da so svoje ovadbe preklicale. Pred leti je bil Fenyo šef veiike tiskarne, kjer je nastavljal same male, nedolžne, revne deklice, a starši so morali molčati zaradi denarja. Nekdaj je neki železniški čuvaj vložil proti njemu ovadbo, ker mu je pogubil hčerko, toda prišel je k njemu višji železniški uradnik ter mu zapietil z odpustom iz službe, ako ovadbe takoj ne umakne. In siromak se je udal. — Večkrat ga je rešil tudi poslanec Po-lonyi. Na ta način je Fenyo leta in leta izvajal svoje grde zločine ter ubijal mlade duše, pri tem pa v svojem listu terorizoval vso javnost, dokler ga ni ljudska pravica zagrabila in flagrante na ulici. Košutovci so hoteli zadevo prikriti z izjavo v'Egy- — O Tibetu. Povodom angle-žke ekspedieije v Tibet opozarja starino lovec dr. Wegener Angleže, naj varujejo za raziskavanje zelo važne listine, pred vsem pa dragovene umetniške zbirke v vladarjevi palači. Ta učenjak piše: "Tibet je dandanašnji zadnja velikih azijskih držav, ki je še strogo zaprta Evropejcem, kakor so bile svoječasno Kitajska, Japonska, Koreja, Anam itd. Posebno se straži Lhasso (glavno mesto) z njenim posvečenim krogom zelo strogo. Vkljub temu vemo iz različnih virov precej veliko o Tibetu, njegovi prestolnici in o dvoru, in vse, kar vemo, opravičuje prepričanje, da je kraj velikega kulturnega pomena. Veliki samostani s tisoči menihov obdajajo glavno mesto; v teh samostanih mora biti nakupičene neizmerno veliko budhistične literature. O orjaškem starem glavnem templju v Lhassi se poroča, da krije v svetišču velikanski kip Budhe, ki je toliko star, kot njegova vera v Tibetu. Iz tega se lahko sklepa, kake druge starinske stvari so še tukaj nakupičene. Se važnejši je pa dvor Dalai-Lame (vlada'rja) v Lhassi. O dvoru imamo staro risbo nemškega jezuita Gruberja iz leta 1661. Na blizu 100 m visoki, mogočni skali je dvor, ki obstoji iz mnogih poslopij, deloma trdnjave, deloma palače, deloma pa samostani. Vladarjeva palača je pokrita s pozlačenimi opekami. Kakor Vatikan, ima tudi ta palača nad 10,-000 sob, ki so napolnjene z zlatimi in srebrnimi obeliski in z drugimi dragocenostmi in svetimi predmeti. Opisujejo se prekrasne dvorane, ki so po stenah polne značilnih zgodovinskih slikarij. Misijonarji v 18. stoletju so videli v enem delu palače 16 velikih sten z geografičuimi slikarijami, na kterih so bile predstavljene vse tibetanske pokrajine. Neizmerna so bogastva, ki so tukaj nakopičena kot darovi kitajskih cesarjev in drugih prijateljskih vladarjev, romarjev itd. V notranjosti palače stoji 22 metrov visok, bogato okrašen kip okolu katerega vodijo stopnjice, da mu pridejo romarji do glave. Mnogo je potemtakem pridobiti tukaj za znanost, pa le tedaj, ako se bode postopalo z razumom in pieteto pri razkrivanju teh misterij, ki še leže nad Tibetom." — Razne male novi ce. — Afera italijansknga ministra Nasi-ja. Sodišče zahteva od italijanske zbornice pooblastilo, da začne preganjati bivšega naučuega ministra Na-sija zaradi zlorabe uradne oblasti za časa njegovega ministrovanja. — Štrajk francoskih mornarjev. Vsi častniki in tehnični uslužbenci trgovinske mornarice v Bordeauxu so se izrekli za solidarne s svojimi tovariši v Marzilju in Ilavru ter istotako ustavili delo. — Novo avstrijsko bojno ladijo so spustili v Trstu v morje. Ladija je dobila ime "nadvojvoda Friderik." — Nemški cesar kupuje v Benetkah najlepšo palačo ob "Canal grande", kjer bo vsako leto preživel po 14 dni. — Črne koze. V Hanovru so pripeljali v bolnišnico dve gališki delavki, ki sta delali na bližnjihšpar-gljevih nasadih. Pri obeh so konŠta-tovali črne koze. — Generalni štrajk v Mitrovici je končan, ne da bi bili štrajkujoči dosegli svoje zahteve. Med štrajkom so zaprli 30 osob. — Velika nesreča v rudniku. V premogovniku Tocina (Španija) se je udr-la zemlja ter podsula številne delavce. Dosedaj so izvlekli 65 mrtvih in 20 ranjenih. — Za študij trgovinske politike. Clan gosposke zbornice, Krupp, je napravil na pravni fakulteti dunajskega vseučilišča ustanovo letnih 2000 K za najboljši spis o predmetu: "Trgovinska politika in njena zgodovina." — Med obravnavo se je ustrelil okrajni sodnik Maljus v Maku na Ogrskem. — Dolgovi uradnikov ogrskih državnih železnic. Železniško ministerstvo, ki se bavi z materijalom za zvišanje plač železniškim uradnikom, je dognalo, da imajo uradniki nad 9 milijonov takega dolga, ki se mora uradno odplačevati od mesečnih plač. — Veliko slavjan-sko dijaško slavnost prirede češki dijaki v Pragi od 27. do 30. maja letos. — Dolgovi ogrskega poslanca. Poslanec Ugron je prišel na boben ter se mu prodajo vse premičnine in posestva. Njegovi dolgovi dosegajo skoraj milijon kron. Kretanj« parnikov. V New York so dospeli: Philadelphia 14. maja iz Southamp-tona z ARINIKI PUUJEdO MED TRSTOM, REKO w NEW Y0RK0M flltnnio odpluje i* NEW TORKA dne UllUllid 04. maj-a 1904. Slavonian ™Y0EKAdne Pannonia ^1J„"„iria!z)^WT0RK'A 4110 Ultonia, Slavonia in Pannonia so parniki na dva vijaka. Ti parniki so napravljeni po najnovejšem kroju in zelo prikladni za tretji razred. JEDILA so dobra in potnikom trikrat na dan pri mizi postrežena. Vožnje listke prodajajo pooblaščeni agentje in Cunard Steamship Co., Ltd. 29 Broadway, New York. 126 State S*., Boston. 67 Dearborn Street. Chicago. * 43- Parniki imajo jako obsežen pokrit prestor na krovu za šetanje potnikov tretjega razreda A* * Nižje podpisana priporočam potujočim Slovencem in Ilrvatom svoj......... SALOON 107=109 Greenwich Street, . . NEW YORK . . v katerem točim v e d 11 o pivo, doma prešana in importirana vina, fine likerje ter prodajam izvrstne smodke......... Imam vedno pripravljen dober prigrizek. Potujoči Slovenci in Ilr-vatje dobč.............. stanovanje in hrano proti nizki ceni. Postrežba solidna.............. Za obilen poset se priporoča, FR1DA V0N KROGE 107-109 Greenwich Street, New York. -se * Hallo, rojaki I •lovencem naznanjam, da sem kupil od gospoda J. Stublerja v Duluth, M inn. j 217 OT. Superior St, Točil bodem vsakovrstne dobre pij ače, imam lepo prenoči&če ZS potnike, kakor tudi prosti luncli. Prodajam tudi železniške in paroforodne listke ter pošiljam denar t staro domovino. Rojakom preskrbi in delo, kteri delajo po Su-mah. Rojake Slovence in Hrvatu, kteri potujejo čez Duluth, Minn., vabim, da me blagovolijo obiskati, ker bodo gotovo zelo dobro postrežem. Si spoštovanjem ~ (31 jI) Josip Scharabon Hočeš razveseliti svojega moža? Da! Dobro! Kupi ter postreži svojemu moža z lepim kosom j)ečenke, kakoršno dobiš pri > Martin Geršiču, 301 Northern Avenue, Pueblo, Colo. Telefon: 439 Union. Govori se v vseh slovanskih jezikih. Priporoča se rojakom ki drugim bratom Slovanom Martin Ger&ič, lastnik« Kmetski trmmvirat. Historičen roman. Spisal A. Koder. tiiit* «4r.4fc, i .1, i eraih' OMM Drugi del hiti ob Savi in Savinji v Sevnico, v Rateče in Celje ter odpošlje od tod zopet jeden oddelek v Ljubljano,, ki skuša prodreti s po močjo ondotnih upornikov do Trsta in morja ter zasede in zabrani vse ceste in prehode proti laškej deželi. Zadnji del 03tane v glavnem taboru pod mojim poveljem v Stubici kot obramba proti jugu, osobito proti turškim napadom. Čudili so se možje Gubeevemu natančnemu in popolno izgotovljenemu črtežu. Niti črtice niso ugovarjali. Imponirala je vsem njegova izvede-nost. Vsak večji ugovor je bil izkju-čen. Videl in čutil je dobro Gubec, ka-kov upliv je napravil njegov črtež na tovariše. Zagotovljen si je bil že v tem prvem trenotku svoje neomejene vzvišenosti nad ostalimi zavezniki. A poslednje mu je bilo neizmerne veljave. Zadovoljen je bil s svojim prvim jasnim uspehom, ki je bil po njegovej sodbi prvi korak do davno že skrivaj gojene slave njegovega imena in bodoče samostalnosti! Petelinovo petje se je že culo v vinsko klet, in nebo se je jelo polagoma ruditi na iztoku, ko se konča prvi zbor v tej noči osnovanega tri-umvirata. Še jeden vrč se je izpraznil potem v bodočo srečo in na zdravijo voljenih dostojanstvenikov. Zagotavljajoč, da se vrši črez teden dni j druga seja, opomni vrhovni poveljnik Gubec še jeden pot, da pričakuje do tedaj natančnih poročil o zadevi orožja, in nato zapustijo vsi svojo skrivno zbornico. Ko bi pa bil kdo opazoval obraze poslavljajočih se tovarišev, zapazil bi bil na treh pcpolno ali vsaj navidezno zadovoljnost, pri dveh pa, pri Xliji Gregoriči in in njegovem očetu, pa bi bil dejal: "Vse ni bilo, kakor bi moralo biti. Preveč resno be se bere na teh obrazih, akoravno je resnost v svetovnih vprašanjih odločilna stvar." "Nekaj taeega si je mislila morda tudi Ilijeva hči Jela, ki je z gorečo tresko svetila možakarjem iz kleti. In ko je stisnol jeden izmed družbe skrivajo njeno desnico, oblila jej je neka nepopisljiva miloba od bedenja bledo lice, črne njene oči pa so poslale lep, iskren pogled v zahvalo istemu, ki je naznanjal 6 tem mnog" več, kot toliko potov obilne, a praži besede. . L. S. Majhen človek je in krivonoe, Takov zmožen je, da te izda. Cervantes. Ko se razidejo isto jutro naši znanci iz Dijeve hiše, dvigne se izza sklad nice drv ob steni majhen črnolas in suh možak. Ozira se skrbno okoli, ali ga nihče ne vidi. Prepričavši se pa, da je vse mirno, in da so se zapah nole hišne duri, koraka pazno med drevjem ob poslopji na zahodno stran, od koder se vije steza navzdol proti cesti. Ko se mu skrije poslopje na griči med drevjem, pošto j i in se nekako brezskrbno oddahne. "Vse kosti me bole od kučanja in oprezovanja," pravi možak polglasno samemu sebi. "Vendar nisem za korak dalje, kot sem bil pred toliko tedni. Videl sem pač videl, a čul ne toliko, da bi s takim glasom vrabca iz prosa prepodil. A prepričan sem, da ne hodijo semkaj molče rožnega venca molit ali počivat kakor polhi v bukovo duplo. Tudi punice ni bilo na ogled. Stavil bi, da zvem pri prvi priliki od nje, česar potrebujem, osobito če jej naznanim pozdrav od njega. pozdrav, ki je najmanj sto cekinov kakor vinarja vreden." Tako je nadaljeval mož svoj govor, ko je urneje stransko cesto ubral, kakor da bi hotel to pridobiti, kar je bil zamudil prej. Najmanj jedno uro hodil je tako med goricami proti iztoku, ko se zoži nenadno dolina in iz gorskega zakotja se prikažejo med hrastovim in sm reč jim zelenjem temne line prostranega starodavnega gradu. Veljavna osoba je moral biti suhi možiček v opravi mestjanskega ljudstva za iste dobe v gradu; kajti ko je bil še najmanj sto korakov od ozidja oddaljen, padel je že nad grajski široki rov viseči most, in težka vrata so zaječala v tečajih. Niti stražnika v linah, ki je spustil most v ni-žavo, niti sivolasega vratarja, ki se je globoko klanjal pred možem, ni pozdravil priSlec. Molče je izginol v grajsko zidovje. Nekaj ur pozneje pa že najdemo našega znanca v dvorani sedečega nasproti petdesetletnemu, visoko-rastenemu krepkemu možu v viteikej opravi. "Kako je z mojim poveljem, oskrbnik Črnicf vpraša ponosno vitez našega znanca, le na pol obrnjen proti njemu, kakor da bi hotel s tem pokazati veliko razliko med njim in svojo lastno osobo. ______ . . "Kakor je ukazala vaša milost, vitez slavni! Kolikor je bilo v mojej slabej moči, potrudil sem se dosedaj, a žali bože brez vsakega uspeha", odgovori globoko se klanjajoč grajski oskrbnik Crnič s ponižnim glasom svojemu gospodu, grajščaku in vsemogočnemu poveljniku podsusedske-; ga okraja na Hrvatskem. Telefon št. 59. GEORGE L. BROZICH, slovenski notar, Ely, Minnesota, se priporoča Slovencem v Ely in okolici za izvrševanje raznega no-, J tarskega posla, bodisi za Ameriko Ali se je v resnici potrudil, ka-1 rfk ali staro domovino. Izdelujem vsa- -----------; ltf» ke vrste prepisna pisma, poroštva (bonde), polnomoči (Vollmacht) in vse druge v to stroko spadajoča dela. Oskrbujem tudi zavarovalnino proti ognju ali na življenje v najboljših ameriških in inozemskih družbah. Vsa pojasnila dajem rojakom drage volje na zahtevo. kor se spodobi mojej želji V' vpraša nevoljno dalje grajščak in popravi z desnico dolg, na pol osivel, kakor s srebrnimi nitimi pretkan koder, ki se mu je bil vsul pri tem vprašanji po bledem emirikavem obrazu, jasno naznanjajočem, da je že orala obila in dolgotrajna strast prezgodne gube na njegovo površje. "Natančno, kakor je ukazala vaša milost, storil je preponižni sluga. Njegov nepovoljni uspeh vsiljuje mu žalibože misel, da je pretirana črnogledost, ki se je vsilila vašej milosti. Vsaj vse okoliščine kažejo tako." "Ne sodi naj Crnič svojeglavno, kar ne spada v njegovo področje! Pokorščina in brezobzirna udanost je njegov posel, ki ga terjam z vso odločnostjo in z vso močjo. Pozna me on." "Svest sem si svoje udanosti in zveste pokorščine. Vendar pri vsem svojem trudu ne morem poročati dosedaj kaj odločilnega o onej zadevi"', nadaljuje s tresočim glasom Crnič. A >i KKlf K A ( KTA) vozi kraljevo nizozemsko in poš*o Zjedinje i-n držav med NEW YORKOM in ROTTERDAMOM preko Boulogne sur-Mer. V FRONTENAC, KANS., in okolici je moj zastopnik Mr. Leopold K r u s h i t z. Imenovani gospod deluje že mnogo let z menoj in sva vedno v najlepšem soglasju, zato ga rojakom toplo priporočam. Fr. Sakser. N00RDAM, parnik z dvojnim vijakom, 12,500 ton. RYNDAM. parnik z dvojnim vijakom. 12,500 ton. P8TSDAM. parnik z dvojnim vijakom, 12,500 ton. STATENDAM, parnik z dvojnim vijakom, 10,500 ton. ROTTERDAM, parnik z dvojnim vijakom, 8300 ton. r Najceneja vožnja do ali od vseh krajev južne Avstrije. Radi cene glej na posebej objavljenih listinah. Parobrodna črta ima svoje pisarne v mestih:! DUNAJ, I. Kolowratring 10. TRST, št. 7 Prosta luka. INOMOST, 3 Rudolfstraase. BRNO, 21 Krona, Parniki od p 1 j u j e j o: Iz ROTTER I'A,MA vsak četrtek in iz NEW YORKA vsako sredo ' — j-—— i--:___: ob 10. uri zjutraj. = HOLLAND-AMERICA LINE, 39 Broadway, NEW YORE. 90-2 Dearborn St., CHICAGO, ILL. RED STAR LINE (Prekomorskii parobrodna družba ,,Rudeea zvezda") posreduje redno vožnjo s poštnimi parniki med New Yorkom in Antwerpenom, ****** 4, * * * * 4, pjuiadelphijo in Antwerpenom, r' r V - 3 E NAJBOLJŠA ŽELEZNICA, ki vodi iz Pueblo na vse kraje iztoka. Vlak je treba premeniti samo enkrat na poti v New York in sicer na istej postaji. Vožnja do New Yorka traja manj nego tri dni; prihod v New York po" dnevu. Oglasite se pri: C. M. C0X, H. C. POST, Aa«'t Ticket Agent, City Ticket Agest, 313 IV. Main St., Pueblo, Colo. Pozor I Po želji potnikov bodemo brzojavili Mr. Frank Sakser ju, lastniku tega lista, čegar vslužbenee Vas pričaka potem pri prihodu v New York na kolodvora. v. ••• wmi> . ii C-I ' ■ ž I »VI ■■i \ i s rl t ' •; s ' t - K £ V \ t t- ■. i-® v.- <25 -St 1 t Rojaki, podpirajte rojaka! Podpisani priporočam svojo dobro orejen« GOSTILNO, v kterej točim vedno SVEŽE ITVO, prodajam DOBRE SMODKE in LIKERJE. Pri meni se tndi dobi vsak dan DOBRA HRANA. Ako kak rojak pride v Forest City, Pa., naj na postaji vpraša za mene in gotovo bode prišel^ do mene in do znancev. Ako kedo potrebuje kak svet, naj se name obrne. KaSe geslo toraj bodi: svoji le svojim! Martin Muiuč, Prevaža potnike s sledečimi poštnimi parniki: 'ADERLAND vznožju Fulton Street. — Iz PIJILA-□BLPHIJE vsako drugo »>redo otl pomola ob vznožju Washington St. Glede vprašanj ali kupovanja vožnjih listkov s« e obrniti na: Office, 9 Broadway, New Yotk City. 90—96 Dearborn Street, CHICAGO. Century Building, SAINT LOUIS, 21 Poet Street, SAN FRANCISCO, — ali na njene watopnike.