Loče pri Poljčanah. Tukajšnje Prosvetno društvo Slomšek priredi v soboto, 23. septembra, zvečer in v nedeljo nato po večernicah na šolskem odru v Ločah Slomšekovo proslavo. Spored: deklamacija, govor, Meško, »Pri Hrastovih«, drama v treh dejanjih. Vstopnina navadna. Kdor hoče kaj lepega videti, sllšati in se naučiti prav živetl, naj pride! Na svidenje! St. Ilj pri Velenju. Prosvetno društvo preloži evojo tombolo zaradi zunanjepolitičnih dogodkov na ugodnejSl 6as. DEKLIšKI DAN NA PTUJSKI GORI V soboto, 9. septembra, zvečer je zagorel na Ptujski gori kres, ognjen križ, ki je daleč naokrog naznanjal, da bo naslednji dan pri gorskl Mariji velik praznik. Res, velik dan je bil 10. september. Za naše dekliško gibanje pomenl mejnik, mejnik, postavljen v resnih časih za resno delo. Dekliški dan — dan veselja in dan zveličanja. Tako nam je voSčil v nedeljo Prevzvišeni ob sprejemu, da bodi naS dekliSki dan dan veselja ln zveličanja. In je bilo tako! PriSle smo izpod Pohorja, iz Slovenskih goric, iz Haloz In z Dravskega polja. prlSle k Materl božjl proslt za mir. Skoraj 2000 naa je bilo: mo- lile smo, v ev. maši dar-ovale Očetu božje Jagnje, Jci odjemlje grehe sveta, daje inir, in ae združile a Kristusom, da bi se z njegovtm duhom napolhjene mogle na zborovanju utrditi v spoznanju evojih dekliških nalog. Prevzv. g. škof dr. Tomazič nam je z očetovsko inodrostjo in ljubeznijo pridigal: »Naše prošnje za mir bodo usllžane, če bomo vsak v svojem stanu izvrševali dolžnosti, ki nam jih nalaga vera. Vsi imamo podobne dolžnosti.« In tako dalje. Po sveti raaši se je ob 11 zaCelo zborovanje, ki ga je vodila in na katerem je imela uvodni govor domačinka-akademičarka Anica Traun. Govorila je o katoliških dekliških organizacijah, o povezanosti Katoliške akcije in dekliških krožkov. Govorila je iz močne vere v zmago. Smo zmagovalci — saj smo orodje Kristusovo in Kristus zmaguje. Prepričevalno nas je navduševala. Sledilo je predavanje katehistinje iz Betnave. Govorila nam je o poslanstvu dekleta in žene, ki ga. kakor na novo vzbuja in goji v našem dekližkem gibanju Katoliška akcija: moramo se predati svojemu najglobljemu poklicu in v služeči Ijubezni in požrtvovalnoetl služiti svetosti življenja. Zavedajmo se, da je vzviSena naša življenjska naloga. Da nismo prejele materinsko čutečega srca zase, ampak da bi po zgledu Marijinem pripravljale duše naših bližnjih, da bi sprejele Boga. Za hip smo obudile spomine na veselje, ki Bino ga doživele na apostolskih potih: božični obiski, velikonočna akcija, skrb za revne in za verBko zanemarjene otroke in drugo. Povedala nam je še, kako sv. oče posebej od katoliških deklet in žena pričakuje ozdravljenja s tolikimi udarci mučenega Cloveštva. Zastopnica ZDK Iz Maribora je predavala o naSem narodnem Custvovanju. — Ko amo odpele »Slovenka sem«, smo z vesellm ploskanjem pozdravile g. Draga Oberžana, škofijskega voditelja dekliškega gibanja. Njegova duhovnižka beseda je blla resna, globoko zajeta in z veliko ljubeznljo povedana, Lepšega praznika si ne bi mogle želeti. Sončen dan, eončna dekleta, sončne mlsll! Mnogo veselja smo doživele še popoldne pri prireditvi, ki so jo pripravili krožki Ptuj, Ptujska gora, Makole, Vel. Nedelja, Maribor in Hoče. Petje je zajelo vea trg. Popoldne je v imenu slovenskih izseljencev pozdravil naše zborovanje g. Lindič. Po njem smo poslale pozdrave vsem našim bratom in sestram v Nemčiji. Hvaležne gorski Materi, Prevzvišenemu, domačemu g. župniku In vsem, ki so kot gostje obhajali z nami naš dan, smo se po blagoslovu poslovile z iskrenim: »Na svidenje!« šle smo kot proceslje v vseh smereh in nesle domov navdušenje in močno voljo, tudi v najtežjih časih ostati zveste svojim vzvišenim nalogam. Napisale smo to bolj obširno poročilo vam, sestre iz Prekmurja in Posavja in iz krajev ob Savinji, ki se letošnjih dekliških dni in zborovanja ob mladinskem taboru v Mariboru niso mogle udeležiti. Podane smernice veljajo vsem. To poročilo pa je namenjeno tudi našim dobrim staršem. Zdi se nam, da je priSel čas, ko moramo našemu ljudstvu povedati, kaj hočemo. Gorski dekliški dan je podoba našega dekliškega gibanja. Po svojih močeh podprite to mlado dekliško gibanje, da bo temu duhu odgovarjal dekliški krožek vsake župnije! Bog živi! Povsod Boga po Mariji! Dopisi St. Janž pri Dravogradu. Tukajšnja živinorejeka zadruga za slovensko belo (marijadvorsko) pasmo bo po odloku kr. banske uprave v Ljubljani imela pregled (premovanje) dne 27. septembra. Pregled naj bo manifestacija za to plodonosno delo. Vsi živinorejci iz Mislinjske in MeSiške doline vabljeni! Sv. Jurij v Slov. goricah. V lepem spominu nain bo ostal 10. september, ko se je v procesiji zbrana mncžica faranov ob molitvi pomikala na prijazen hribček, kjer je zrastlo novo znamenje bcžje, Mariji v čast. — kapelica, ki sta jo dala pozidati Ludovik in Marija Drašak. Temeljni kajnen kapelici je položil sosed Lorbek Franc, medtem ko so slikarska dela izpod spretne roke slikarja Škrlec Ivana. Po kratkem nagovoru g. duhovnega svetnika je bila izvršena blagoslovitev ncve božje stavbe. Po pobožni pesmi, ki je prihajala iz src vseh navzočih in se je razlegala daleč naokrog, smo se z najlepšimi vtisi razšli. Spoštovana Drašakova družina, ki se je najbolj veselila tega dneva, je priredila sorodnikom, sosedom in delavcem prijazno pogostitev. Ob tej priliki se je za Slomšekov dom nabralo 130 din, za kar bodi izre&en prisrčen: Bog povrni! Strigova-Razkrižje. Obžalujemo in obsojamo pisanje »Hrvatske Straže« o nas, tukajšnjih Slovencih. Ce bi tako pisal kak brezverski, framasonski list, bi šli roimo takega pisanja. Dopisniku omenjenega lista pa kličemo: Zavedajte se, da boste za vsako krivo besedo in krivično dejanje dajali odgovor pred Bogom! — Tukajšnji Slovenci ostanemo Slovenci! Ptujska gora. (Loterija za popravllo romai«ke cerkve Matere božje na Ptujski gorl.) Zadnje dni je silno narastlo zanimanje za našo veliko loterijo. častilci gorskc Matere božje vprav tekmujejo, kdo bo čim bolj podprl delo za popravilo Marijinega svetišča, ki je ena najlepših cerkva V Sloveniji, znamenita po svojih ustanoviteljih, ptujskih in celjskih grofih, kakor tudi po visoki etarcsti in izredni umetnosti. Pohitite tudi Vi z naročilom loterijskih srečk, ker zaloga zelo naglo pohaja. Morda boste ravno Vi deležni vsaj •nega dragocenih dobitkcv naše loterije. že za 6- din zadenete glavni dobitek, novi prekrasni av- tcmobil znamke Opel-Kadett, ki je pravkar dospel iz tovarne in vzbuja veliko pozornost. Čakajo Vas pa še številni drugi dobitki, kakor: novo motorno kolo, par lepih volov, šivalni stroj, krasna spalnica, klavirska harmonika, celotna kuhinjska oprema, servis za šest oseb, skupine namizne posode, desst moških in ženskili koles, hektoliter dobrega haložana, vreča moke Ogg itd. itd. ter še nad 300 drugih krasnih dobitkov. žrebanje bo v nedeljo, 10. oktobra, na Ptujski gori pod državnim nadzorstvom. Izid žrebanja bo objavljen v časopisih. Naročite čimprej vsaj nekaj srečk pri župnijskem uradu na Ptujski gori. Dobite jih tudi pri vseh župnijskih uradih. Ptujska gora. S sijajno uspelim dekljškim dnevom, ki se je vršil pri nas. v nedeljo, 10. septembra, so za letos zaključeni romarski shodi pri naši gorski Materi. Letos se je skoraj uresničilo staro ustno izročilo, »če je prvi romarski shod na Jožefovo deževen, da je potem vsak shod deževen«. Samo za »Dekliški dan« je prizaneslo. Se vidi, da je dobri Bog po Marijinih priprošnjah dekletom posebno naklonjen. Sedaj je vse zanimanje posvečeno naši loteriji. Posebno dekleta so neutrudna in zelo okretna pri razpečavanju srečk. Kar tekmujejo med seboj, katera jih bo več prodala. — Po vsej župniji se je tudi hitro raznesla vesela novica, da smo s 1. septembrom dobili novega g. kaplana p. Gavdencija Golob. — Z novim šolskim letom smo dobili na Ptujsko goro tudi dve novi učiteljici, in to gdčni N. Kozoderc in A. Pernart. Vsem želimo pri nas obilo uspeha in zadovoljstva. Posebno jih še pozdravIjamo kot nove delavce in sotrudnike v naših društvih! Studenicc pri Poljčanah. Ob 30 letnici živinorejske zadruge, ki bo združena s premovanjem, si naj vsak Ijubitelj živali ogleda, kaj je zboljšalo naše clelo v tcj dobi. Pri tem naj vsak ve, da tudi mali posestnik s skromnostjo in ljubeznijo do živali doseže uspeh. Vse to boate imeli priliko videti dne 26. septembra. Zato naj ne bc v Dravinjski dolini živinorejca, ki bi ne prišel pogledat delo naših prednikov in nas samih. Šmartno na Pohorju pri Slov. Bistrici. Tukajšnja prostovoljno gasilska četa, katere ustanovitelj je bil Vorša Leopold, si je s pomočjo darovalcev ter voznikov različnega gradbenega materiala postavila lep gasilski dom na zemlji, katero je podaril Pečovnik Ivan od svojega posestva, za kar se četa vsem darovalcem najlepše zahvaljuje. Ob devetih dopoldne je bll pri slavoloku pred šolo z domačo godbo sprejem namestnika pokrovitelja proslave g. okrajnega načelnika Eiletza Leopolda in botrov ob udeležbi duhovščine, občinske uprave z g. županom Streharjem na čelu, šolska mladina z učiteljstvom, gasilci in občinstva. Gasilski dom je bil blagoslovljen pod pokroviteljstvom g. bana dr. Marka Natlačena, katerega je zastopal okrajni glavar. Ob 10 je daroval slovesno sv. maSo na prostem g. župnik Zdolšek ob asistenci, pridigo je imel g. župnik Hafner. Po sv. maži so govorili o gasilstvu župni načelnik g. Klemenčič Josip in g. okrajni načelnik Eiletz. Gasilska svečanost se je izvršila 10. septembra v najlepgem redu. Gasilska četa kliče vsem darovalcem, dobrotnikom in udeležencem: Bog plačaj! Svetina nad Celjem. Zanimive šolske razmera iniamo tukaj. Za to šolsko leto smo dobili še četrti razred, tako da mala Svetina s svojimi 550 prebivalci zmore štirirazredno šolo! Učiteljska moč pa je sedaj samo ena; g. upravitelj Prelog je po preteku počitnic dobil enomesečni dopust, novih učiteljev oblast še ni nastavila. že lani je šolski pouk celo leto radi pomanjkanja učiteljev zelo trpel, letos pa je nadloga še večja. Ko bi se 1. septembra moral pričeti redni pouk, se je začela poprava poškodovanih peči in druglh pomanjkljivosti. Sedaj ima vsak razred vsak drugi dan p. dve uri pouka, ki pa so postavno skrčene na iddrugo uro. Ljudje se začudeno spražujejo, zakaj tako. Opozarjamo pristojne činitelje na te razmere. Sv. Lenart nad Laškim. Po narofiilu kr. banske uprave v Ljubljani se je dne 18. septembra vršilo premovanje živine. Na razstavni prostor je bilo prignane mnogo plemenske živine. Sv. Rupert nad Laškim. Tudi letos kosi svinjska bolezen po laškem okraju prašiče. Zato vsak zaveden gospodar in gospodinja dasta svinje cepiti proti rdečici in drugim. boleznim. V maju so bile pri nas svinje cepljene; ker pa cepivo deluje, oziroma varuje po zdravniški izjavi samo po dva meseca, so gospodarji vsa leta dali svinje cepiti tudi v avgustu. G. živinozdravnik v Laškem se nam je napovedal za konec avgusta, oziroma prve dni septembra. Sedaj pa smo že V drugi polovici septembra, a naše svinje še niso cepljene, tako da se po pravici bojimo jeseni, ko po žalostni skušnji pade največ svinj. Kmet je že itak siromak, denarja ni od nikoder dobiti, sadje ne gre, živina ima nizke cene, plačila pa je treba izvršiti. Kmetsko Ijudstvo po pravici priCakuje potrebne pomoči v njegovem težavnem živijenjskem bojti. Bazlične temperatur« že pred več desetletjl so skušali znanstvenlki dognati najbolj mrzle točke na avetu. V ta na* men je šlo več odprav rpo svetu, žlasti jih je doati razpoalal njujorSkl vremenoslovskl zavod. Odprave so našle čudovite temperatume vrednote. Gibale so se med 50 stopinjami vročine v Arabiji, Mezopotamiji, Sahari, Pendžabu, Arlzoni, notranji Kaliforniji In notranji Avstraliji, ter med 70 stopinjami mrasa v Sibiriji ln tečajni Ameriki. Pred nekaj časa so znanstveniki odprav dognali v puščavi Lut, v vzhodni Perziji, ki jo obdajajo 4000 m visoke gore, 58 stopinj vročine v sencL Temperaturo 55 stopinj vročine so dobili v Dolini smrti v južni Kaliforniji, dalje v južni Tripolitaniji, v Alžiru in na mejl Beludžistana. Najvišja temperatura pa j« najbrž v Obbiji v italijanski Somaliji, kjer j« 63 stopinj vročine. — Slbirski Vrhojansk s svojimi 70 stopinjami mraza, ki jih je meril norveški polarni raziskovalec Sverdrup, pa je oatal kot najbolj mrzli kraj na svetu. Ameriški tefiaj mrzlote nima tako nizk« temperature kot Sibirlja.