EUCLID.OHIO OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM ČASOPISU V OHIJU ★ Izvršujemo vsakovrstne tiskovine yOL. xxxn. — LETO xxxn. I EQUALITY « DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI LEVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK), AUGUST 11, 1949 -:-4-------- ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER OF OHIO ★ Commercial Printing of All Kinds ŠTEVILKA (NUMBER) 157 Vile rojenice V torek so se zglasile vile rojenice pri Mr. in Mrs. Carl Lawrence Schultz, 15910 Midland Ave., in jima pustile v spo-zalo hčerkico-prvorojenko. dekliško ime matere je bilo •Jennie Sulen ter je hči Mrs. I^ore Sulen, ki je postala sedaj P'^vic stara mama, Mr. in Mrs. Schultz pa so postali petič sta-oče in stara mama. Mati in dete se nahajata v St. Alexis bolnišnici in se dobro počutita, čestitamo! Vaje zbora "Zarja" zopet v teku Pevcem in pevkam zbora Zarja" se sporoča, da se no-zopet prične z rednimi pevskimi vajami v navadnih prostorih. Pričetek ob 7:30 uri. Prosi se vse pevce in pevke, da s® gotovo udeleže, ker se je treba pripraviti za jesenski koncert. Razprodaja modrocev V trgovini Brodnick Bros. na 16013-15 Waterloo Rd. imajo v ^eku ta teden posebno razprodajo modrocev Sealy izdelka. Ti Riodroci so med najboljšimi in po enkiat na leto imajo tako-2vani "Sealy" teden, ko nudijo Znatno znižane cene. Clevelandska nadškofija ^0 imela 11 novih šol Clevelandska rimsko-katbliš-^3. nadškofija bo prihodnji mesec odprla 11 novih župnijskih sol na področju širšega Cleve-^^nda, med njimi eno "high" šo-lo za fante na Lakewoodu. ^ Vse nove večinoma osnovne bodo v novozgrajenih stavbah. KOLEKTIVIZEM GROZI DEŽELI, PRAVI Bmi PRED. HOOVER PALO ALTO, Cal., 10. avg.—Bivši predsednik Herbert Hoover je danes izjavil, da "kolektivizem grozi deželi" vsled davkov in, vladnega trošenja denarja. Hoover je govoril na shodu, ki JOHN TELICH Prošli mesec se je John Te-sin poznanega Mr. Michael ^Glicha, pridružil zavarovalnin-^i družbi Sun Life _ Assurance yoitipany of Canada, pri kateri Je njegov oče zastopnik že nad 30 let. Mladi John je graduiral iz ^delbert kolegija Western Re-®erve univerze prošlega junija .^eseca, ter je prejel red Bache-of Business Administration. Iz Euclid Shore High Sole je ^aduiral v juniju 1943. Tam se Je udejstvoval pri športu in god-Takoj po graduaciji se je opisal v mornarico te/ je služil z ttiomariško zračno transport-silo v Aleutskih otokih, od- °der je bil častno odpuščen spomladi 1946 leta. ^ Western Reserve univerzo ®e je vpisal v oktobru 1946, ter je poleg rednih tečajev aktiv-^ udejstvoval tudi pri športu. je bil prirejen ob priliki 75-let-nice njegovega rojstva. Shoda v Hooverjevem institutu se je udeležilo okrog 8,000 oseb. Bivši predsednik se je pohvalil, da že užival že vse časti, kar si jih lahko človek želi. Rekel je, da na svetu ni takšnega mesta kot je Amerika, kjer lahko vsak ima to isto priliko v življenju. Hoover je dobil več tisoč čestitk z vseh krajev dežele. Med ostalimi mu je na rojstnem dnevu čestital tudi predsednik Truman, ki ga je po smrti predsednika Roosevelta zopet spravil v javno politično življenje. Hooover, ki se je rodil kot sin kovača, je že v zgodnji mladosti postal milijonar. Skupaj z bogastvom pa si je priboril politična priznanja, višek katerih je bila njegova izvolitev za predsednika dežele. Kot "veščak" za ekonomska vprašanja, je zadnje dve leti bil načelnik Trumanove komisije za ekonomijo v vladi. Komunisti niso nevarni, socialisti pa "sanjajo" V svojem govoru je Hoover med ostalim izjavil:, "Mi imamo par sto tisoč komunistov in njihovih sopotnikov v naši deželi. Oni ne morejo uničiti republike. Oni so samo nadlega, na katero moramo biti pozorni. Mi imamo tudi doktrinar-ne socialiste, ki mirno sanjajo o svoji utopiji. "Toda obstoja precejšnja skupina puhljavih ljudi, ki delajo za kompromis s temi evropskimi okužbami. Ne zavedajo se, da je naš ameriški sistem 250 let ra-stel ločen od evropskega. Bedasto mislijo, da kolektivna ekonomija lahko istočasno ohrani osebne svobodščine in ustavno vlado." Hoover je navedel kot svarilni primer Anglijo. Opozoril je, da se ameriško ljudstvo zavaja k kolektivizmu z gesli kot "država blagostanja," kar da ni nič drugega kot "krinka za totalitar-eko državo potom tratenja." Bivši predsednik je 'opozoril na pretirano trošenje vlade vsled katerega morajo navadni državljani delati 61 dni na leto samo za federalne, državne in lokalne davke. Za državno obrambo in mrzlo vojno državljani, kot je pojasnil Hoover, delajo 24 dni na leto, za ostale federalne izdatke 12 dni, za državno in lokalno upravo 14 dni. Ker pa se predlaga nadaljne trošenje vlade, bi s tem bilo navadnim državljanom naloženo še nadalj-nih 20 dni dela za kritje teh stroškov. Hoover je izjavil, da je večjim delom odgovorno samo ljudstvo za to veliko trošenje vlade, ker se nahaja pod pritiskom številnih skupin, ki imajo vpliv v Washingtonu in vzdržujejo plačane lobiste, ki na administracijo in legislaturo pritiskajo za njihove zahteve. Francija bo dobila večji del orožja WASHINGTON, 10. avg.— Gen. Omar N. Bradley je danes po svoji inšpekciji zapadne Evrope izjavil, da bo večji del Tru-manovega programa, ki bo stal $1,450,000,000, posvečen Franciji, katero se namerava uposta-viti kot močno vojaško silo. Toda Bradley je obenem izjavil, da s tem programom dežele Sever-no-atlantske zveze ne bodo v stanju, da se zoperstavijo vojaškemu napadu Sosjetske zveze. Šef štaba je rekel, da je močna francoska armada jedro ameriškega načrta, da se v zapadni Evropi zgradi vojaške sile, ki bi, če ne drugo, vsaj za nekaj časa ustavile sovjetske sile, dokler ne bi Amerika stopila v akcijo. Po mnenju gen. Bradleya bo vzelo pet do deset let in celo več, predno bi zapadna Evropa zgradila svojo vojaško silo, ki bi bila v stanju, da se zoperstavi sovjetski. Po poročilu AP ima Francija najmočnešo vojaško silo v Evropi, z izjemo sovjetske. Francoska armada šteje 469,000 mož, zračne sile 68,000 iii, iftornarice 53,000. - Po načrtu se baje namerava evropske države pripraviti, da bi se borile na kopnem, medtem ko bi naloga Zedinjenih držav bila, da napadejo z bombami, vključno atomskimi, ter pomagajo Angliji in Franciji ohraniti mornariške linije. BELGIJSKI SOCIALISTI OBISKALI KRALJA ŽENEVA, Švica—Skupina belgijskih socialistov pod vodstvom premierja Spaaka je pretekli teden obiskala kralja Leopolda, ki se nahaja v begunstvu v Švici. Je član organizacije Beta ^neta ftik. Pi in njen podpredsed- Ne bo'seje članicam društva "Svoboda" št. 748 SNPJ se sporoča, da se jutri večer ne bo vršila redna seja kot običajno. Kdaj se bo prihodnja seja vršila bo pravočasno sporočano. Volitve konvenčnih delegatov pti GE lokalu 707 Lokal 707 GE bo prihodnjo nedeljo 14. avgusta izvolili delegate na Nacionalno konvencijo. V zvezi s temi volitvami je skupina delavskih voditeljev naslovila "odprto pismo" na predsednika lokala Fitzmauricea, v katerem zahteva, da volitve nadzoruje Honest Ballot Associa-ali pa katera druga nepristranska agencija, ki bo zajamčila, da se vsakemu članu nudi pravično priliko glasovanja, brez da bi se ga strahovalo. Voditelji dalje zahtevajo, da se takoj skliče sejo izvršnega odbora, ki bo izdelal načrt v potankosti. Odprto pismo je podpisalo sedem članov odbora: Florence Romig, Rose Joca, Louise Napo-litano, Elmer Kuse, Brigetta Frawley, John Rozeman, Mary Harnish. Lista kandidatov, ki so obljubili, da se bodo borili za preklic Taft-Hartleyevega zakona, za zvišanje mezd, za 30-urni delov ni teden s 40-urno plačo, proti "speed up" in proti vsaki obliki deskriminacije, je: Ray Corneo, Brigetta Frawley, Elvi Hakola, Mary Harnish, Fred Haug, Rose Joca, Ruth Pace, Florence Romig, John Stanko, John Theil. Lokal 707 GE zastopa 4,000 delavcev, med njimi mnoge naše slovenske rojake. V FRANCIJI PRODAJEJO OTROKE NA BORZI PARIZ, 9. av^. — Pariški časopis "Figaro" poroča v današnji izdaji, da bo vlada kmalu s strogimi ukrepi nastopila proti prekupčevanju otrok potom črne borze. ' Časopis pravi, : da so zakoni, kar se tiče posvojitev otrok, tako strojgi, da ministrstvo za zdra^ in ostale uradne agencije niso-v stanju zadostiti' prošnjam oseb, ki želijo posfojiti otroke. Na leto je InogoČe zadostiti le 10 odstotkov od 10;000 prosilcev. Vsled tega so se pojavile razne takozvane "dobrodelne" agencije, potom katerih "trgovci z otroci" zahtevajo od 50,000 do 200,-000 frankov (od $151 do $606) za vsakega otroka. "Figaro" poroča, da mnoge družine želijo posvojiti tuje otroke vsled učinkov vojne, ko so mnogi zakonci ostali brez otrok, z druge strani pa so mnogi otroci zgubili starše. Nekateri čr-noborzijanci vsled tega položaja posebno izkoriščajo nezakonske matere, katere nagovarjajo, naj zapustijo svoje otroke. Po novem zakopu bo kaznovan s 15 dni dp 6 mesecev zapora vsak ^'čnoborzi-janec z otroci", ki bi zakonce ali pa nezakonske matere nagovoril, da zapustijo svoje otroke z namenmn, da bi jih potem z dobičkom izročil parom, ki si otroke želijo. Poleg tega so predvidevane tudi globe od 50,-000 do 500,000 frankov. Ambasador za Kitajsko bo pomagal oblikovati novo ameriško politiko Zbornica odobrila najnižje plače od 75 centov na uro WASHINGTON, 10. avg.— Poslanska zbornica je danes odobrila predlogo za nove minimalne mezde v znesku 75 centov na uro, kar pomeni zvišanje sedanjih najnižjih plač od 40 centov za 87.5 odstotkov. Čeprav je to ena pomembnejša zmaga Trumanove administracije, se je vseeno s številnimi popravki storilo izjemo za najmanj 1,000,000 delavcev, katerih bi novi zakon ne kril. Proti predlogi so se združili južni demokratje, ki menijo, da bi minimalne mezde od 75 centov bile usodepolne za mate tovarnarje tako na severu kot na Jugu. Prvotno je predloga demokratskega kongresnika Lucasa predvidevala zvišanje mezd na 35 centov na uro, toda republikanci so vključili popravek, po katerem se je minimalne mezde zvišalo na 75 centov in obenem storilo izjemo za nekatere delavce, za katere novi zakon ne bi veljal. BOGATI ZALOŽNIK DAL ZEMLJIŠČE TRAPISTOM HARLESTON, S. C., 9. avg. — Založnik, znanih magazinov "Time" in "Life" je danes prepisal večji del svojega zemljišča katoliškim menihom, ki so se zaobljubili, da bodo živeli v siromaštvu. Na zemljišču, kjer se nahajajo tudi štiri hiše, bodo menihi imeli svoj nov samostan. Dobili so s hišami tudi 3,130 akrov zemlje. Soglasno s pogodbo bodo siromaštvu zaobljubeni menihi plačali po $40,000 na leto v teku petih let, kar vkupno znaša $200,000. RUSIJA PRIPOROČA, DA Z.N. ZAPUSTIJO PALESTINO LAKE SUCCESS, N. Y., 8. avg.—Sovjetski delegat je danes ua seji Varnostnega sveta Združenih narodov priporočil, da se Združeni narodi umaknejo iz Pa-estine in pustijo Židom in Arabcem, da poravnajo svoja nesoglasja. Delegat, Semjon Carap-tin, je rekel, da bi Židje in Arabci morali skleniti končni mir brez zunanjega pritiska. Rekel je, da v Palestini ni potrebna nobena komisija Združenih narodov, ker da je bilo sklenjeno premirje. GRŠKI MONARfflSTI OBSODILI 23 OSEB NA SMRT ATENE, 9. avg. — Grška monarhistična sodnija je danes obsodila na smrt 23 Grkov, med njimi brigadirja Badekosa, njegovo ženo in pet ostalih žen. Omenjeni so bili obsojeni radi podpiranja grških partizanov. NOV GROB MARY ŠKRABEC Po dolgi bolezni je umrla vče ^raj Mrs. Mary Škrabec, rojena Pust, stara 55 let. Stanovafe, je na 6325 Carl Ave. Doma je bi la iz vasi Lipovec pri Ribnici, odkoder je prišla v Ameriko pred 29 leti. Bila je članica dru štva sv. Ane št. 4 SDZ in dru štva Marije Magdalene št. 162 KSKJ. Tu zapušča soproga Antona, hčere Mrs Mary Geosano, Mrs Anne Wiegand in Catherine, sestro Mrs. Frances Ambrošič. in brata Franka v Kanadi. Pogreb se vrši v soboto ob 8:45 uri iz Z9,krajškovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida ob 9. uri in nato na pokopališče Calvary v družinsko grobnico. WASHINGTON, 10. avg.—Ameriški ambasador na Kitajskem John Leighton Stuart je danes dospel v Washington, kjer bo uradnikom državnega oddelka pomagal izoblikovati novi proti-komunistični program Amerike za Daljni vzhod. Stuart je dospel z letalom iz San Francisca. Pred enim tednom je zapustil kitajsko glavno mesto Nanking, ki se nahaja pod upravo komunistov. Pričakuje se, da bo Stuart jutri podal poročilo državnemu tajniku Deanu Achesonu in predsednkiu Trumanu. Časnikarjem ni hotel ničesar povedati v zvezi z razvojem dogodkov na Kitajskem. Rekel je, da bo najprej podal poročilo državnemu tajniku. Marshall je nagovarjal ko. muniste, naj se razorožijo Stuart je bil imenovan za ameriškega ambasadorja na Kitajskem na nasvet bivšega državnega tajnika gen. George C. Marshalla, ki je takrat bil poslan na Kitajsko z namenom, da bi pomagal kitajskim nacionalistom. Načrt gen. Marshalla je bil, da bi komunisti položili orožje in postali neoborožena navadna politična stranka; katero bi lahko nacionalisti zadušili. Ta načrt pa se je izjalovil, ker ko-, munistični voditelji na takšne nasvete niso pristali. Stuart je star 73 let. Za ambasadorja je bil imenovan, ker dobro pozna kitajske politike. Prvič je odšel na Kitajsko leta 1908 in je bil najprej učitelj, potem pa predsednik na peipinski univerzi. Položaj predsednika Yen Čing univerze je imel vse do leta 1946. * Nacionalisti na begu iz Cantona CANTON, 10. avg.—Kitajski nacionalistični uradniki z vso naglico "pakirajo' vladno arhi-vo, katero nameravajo vzeti s seboj v Čungking. Sile kitajske Ljudske (komunistične) armade se naglo bližajo Cantonu, katerega so nacionalisti izbrali za novo prestolnico, potem ko so morali bežati iz Nankinga. Zdaj jim je na razpolago za vladni sedež le Čungking, ki je v vojni bil glavno mesto Kitajske, ker so Japonci zavzeli večji del Kitajske. Nekateri krogi menijo, da bo del nacionalistične vlade zbežal na otok Formozo. Vsled napredovanja komunistov sta zbežali dve provincijski vladi. Vlada province Kiangsi je zbežala iz Kahnsiena v Hwei-čang, vlada province Hunan pa iz Čihkianga neznano kam. Nekateri vladni uradniki so že zbežali iz Cantona v Čungking. Nekateri pa se že nahajajo na Formozi. Američani, Angleži in Francozi bodo verjetno ostali v Cantonu, ker se ne marajo potepati od enega mesta v drugo s poraženimi nacionalisti. LEWISOVA OBLAST , OGROŽA DEŽELO WASHINGTON, 9. avg.—Day-tonski odvetnik H. A. Toulmin, ki je nastopil kot priča pred senatnim odborom, je danes izjavil, da je "neverjetna oblast" predsednica l^nit^d Mine Workers unije Johna L. Lewisa spravila premogovno industrijo na rob totalnega poloma, Toulmin je pristavil, da je oblast, ki jo ima Lewis, postavila vzorec, ki bi lahko pahnil vlado v moralni bankrot podoben moralnemu bankrotu v Angliji, če bi se ta vzorec vpošte-valo tudi v drugih industrijah, SOVJETSKI TISK NAPADA PREDSEDNIKA TRUMANA MOSKVA, 8, avg. — Moskovska "Pravda' 'je danes obtožila predsednika Trumana, da "neti vojno histerijo in zastruplja mednarodno ozračje." Članek je napisal komentator M. Marinin. Med ostalim je Ma-rinin izjavil, da kot zgodovina uči, je neizogibna usoda vsake politike; ki sloni na tveganju, popolen polom. Pristavil je, da Truman ni zmožen, da bi "prisluškoval glasovom dejstev" in da sledi politiki, "ki jo diktirajo vojni hujskači." župan Burke imel pogovore s Trumanom Clevelandski župan Thomas Burke je imel včeraj pogovore s predsednikovim tajnikom Matthew J. Connellyjem, po njegovi zaslugi pa je pozneje govoril tudi s predsednikom Trumanom. Burke je po sestanku izjavil, da pogovori niso bili politično pomembni. Župan se je podal v Washington z namenom, da se z uradniki Reconstruction Finance Corp. pogovori o predlaganem posojilu za Cleveland Transit System. Išče strica in brata Marija Srebrnjak iz Hrušice pri Novem mestu bi rada zvedela za svojega strica Franka Srebrnjak, ki je bival in morda še biva v Clevelandu, ter za svojega brata Johna Srebrnjak, ki je pred vojno bival nekje v Pennsylvaniji. Če sama to čita-ta ali pa če kdo ve za njiju, je prošen, da sporoči Mrs. Zupančič na 21141 Miller Ave. ali pa naj pokliče IV 5983. Peggy Peterlin Mala Peggy Peterlin, katere sliko vidite zgoraj, je dobila prvo nagrado, ko je prošlo soboto nastopila pri prireditvi društva Pioneers SNPJ v Chicagu, HI. V kontestu je sodelovalo nad 50 tekmecev. • Peggy je stara 6% leta ter je hčerka Mr. in Mrs. Louis A. jn Tillie Peterlin in vnukinja Mr. Mike Križmančiča iz 2150 Glen-ridge Rd., Euclid, Ohio. Je članica mladinskega krožka št. 3 SNPJ in bo nastopila na programu v nedeljo popoldne ob priliki 45-Ietnice SNPJ na farmi SNPJ, Chardon in Heath Rd. Dekletce je talentirana plesalka in drsalka. ENAKOPRAVNOST "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. «231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3. OHIO HENDERSON 531112 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays . SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto? For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece) For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto)___ For Six Months—(Za šest mesecev)_ -$8.50 , 5.00 - 3.00 For Three Months—(Za tri mesece) _$10.00 _ 6.00 _ 3.50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. N. K. BENEŠKA SLOVENIJA Narod, enkrat blagoslovljen, devetkrat obsojen, kako si živci, kaj si doživel? —Ivan Cankar. Z imenom "Beneška Slovenija" označujemo na j zahod-nejše, s Slovenci strnjeno naseljeno ozemlje, ki je prišlo pod Italijo že 1. 1866. Ime izhaja od tod, ker so ti Slovenci od 15. stoletja do 1. 1797—do miru v Campoformiu—živeli pod oblastjo beneške republike. Pisci beneške republike so to ozemlje imenovali "Schiavonia Veneta (torej Beneška Slovenija), od 1. 1870 pa mu italijanski pisci vzdevajo tudi ime "Slavia Italiana." Na tem hribovitem, redko naseljenem ozemlju, ki meri okoli 500 kvad. km, živi okoli 60,000 Slovencev. Vzhodna meja tega ozemlja je zahodna razvodnica porečja reke Soče, ki je bila meja med beneško republiko in Avstrijo, po letu 1866 meja med Italijo in Avstrijo, kasneje vzhodna meja pokrajine Videm, sedaj pa je državna meja med Jugoslavijo in Italijo. Zahodno mejo Beneške Slovenije tvori narodnostna meja med Slovenci in Italijani oziroma Fur-lani, ki teče po zahodnih obronkih alpskih predgorij, ob vzhodni meji furlanske nižine. Na severni meji loči visoko hribovje beneško Slovenijo od rečnih dolin Reklanice in Dunje, ki sta bili nekoč slovenski, pa sta zdaj povsem po-furlanjeni. Poglavitna naselja beneških Slovencev so v dolinah rek Idrija, Nadiža, Ter, Rezija in na obronkih in planotah nad temi rečnimi dolinami. Vsaka teh dolinic je svet zase, ki se ločena od drugih, samostojno raztegne in konča v furlanski nižini. Zaradi te geografske razcepljenosti je vsaka dolina živela svoje posebno življenje. Še sedaj ločimo tri ali celo štiri skupine beneških Slovencev. Ob reki Idriji, (ludrio) žive idrijski Slovenci v občini Praprotno, ki je imela po italijanskem štetju iz leta 1921. od 2222 prebivalcev 950 Slovencev.—Nadiški Slovenci žive ob reki Nadiži in njenih pritokih vse do mesta Čedad, ki je njihovo mestno središče, v sedmih popolnoma slovenskih občinah (Srednje, Dreka, Grmek, Sv. Lenart, Sovodnje, Podbonesec, Sempetr), kjer je živelo po italijanskem uradnem štetju iz leta 1921, od 16,242 prebivalcev 15,836 Slovencev. Terski ali tarčenski Slovenci žive severozahodno od nadiških Slovencev v dveh popolnoma slovenskih (Taj-pana, Brdo) in petih, mešanih občinah. Terskih Slovencev je po uradnem italijanskem štetju iz leta 1921. 14,350. Najsevernejši del beneških Slovencev tvorijo Slovenci v dolini Rezije. Tja so se priselili od severa, s Koroškega, a ko se je kasneje romanizirala dolina Gornje Bele in njenih pritokov Dun je in Reklanice, so v svoji alpski dolini ostali popolnoma ločeni od ostalih Slovencev. Po italijanskem uradnem štetju 1. 1921, je.bilo vseh Rezijanov 2796 in tvorijo eno popolnoma slovensko občino (Ravenca). Narodnostna meja se je v 1300 letih, odkar so se Slovenci naselili na tem ozemlju, pomaknila proti vzhodu na škodo Slovencev le malo in sicer šele v zadnjem stoletju. Pri tem ne upoštevamo osamljenih slovenskih otokov v furlanski nižini prav do Tilmenta in še čez, ki so se utopili v furlanskem morju in le slovensko ime kraja Gradišča, Gradiscutta, Gorizzo, Gorizizza, Belgrade, Bicinik, še priča o njihovih slovenskih pionirjih, in izgube na severu, kjer se je popolnoma pofurlanila dolina Dun je in Reklanice in so tako Slovenci v Reziji izgubili vsako vez s Slovenci v Ziljski dolini na Koroškem. Ob prehodu iz furlanske nižine na brdoviti in hriboviti svet Beneške Slovenije se je za Pavla Diakona začela Sclavorum regio—slovenska pokrajina. Ko ob koncu srednjega veka pride do Cedadskih vzhodnih vrat, zapiše Marino Sanuto v svojem "Potovanju po beneškem kopnem 1. 1483 (Itinerario per la Terraferma Veneziana nel 1483); Zunaj čedadskih vrat je voda, Rožman imenovana, ki deli Italijo od Slovenije: bil sem torej prav na skrajni meji Italije (. . . . in fin la fin de I'ltalia sono stado). Tod je še danes narodnostna meja med Furlani in Slovenci. Slovenci so izgubili le nekaj vasi na skrajnem zahodu, Tako so na primer v Praprotnem, kakor piše Simon Rutar v svoji zgodovini "Beneške Slovenije," izdani 1. 1899., pred letom 1866 in še nekaj let vsi slovensko govorili, sedaj pa tako piše Rutar, "razumejo ta jezik le še bolj stari ljudje." Prej slovenske vasi Prešnje, Torjan, Torlana, Dolnja Car-neja, Cižerje, Ovse in druge so se tudi pofurlanile v drugi polovici 19. stoletja. "Meja se pomika v hrib," tako piše Rutar v omenjeni knjigi. "Nekdaj so v Možacu, Nemah, Ahtnu, Fojdi slovensko govorili." Za Čedad, živahno središče šentpeterskih ali nadiških PRIMORSKE VESTI Konec fašističnim zakonom Pokopališki oddelek pri tr žaški mestni občini prepovedu je postavljanje nagrobnih spo- me za pokrajino Gorica sama, menikov s slovenskimi napisi Pri tem se sklicuje na čl. 71 fa- vse dežele. Minili so časi, ko so šističnega pravilnika o občin- Vipavci, Brici in Hribovci voskih pokopališčih, ki je prepo- žili' svoje pridelke v Gorico. Od vedoval na nagrobnih spomenikih vse napise izvzemši italijanske ter latinske. Značilno je za predrznost tega lurada, da skuša obujati veljavnost tega pravilnika najprej v Bazovici in na Katinari, kjer ni nikogar, ki bi ne bil Slovenec. Tako doživljamo tržaški Slovenci nove krivice in vračanje starih fašističnih zakonov. Ni dosti, da nam kratijo pravice glede slovenskih priimkov, dvojezičnega ura-dovanja vojaške uprave pa tudi občinske uprave in Predsedstva cone, ter glede napisov na javnih uradih in obratih. Sedaj je prišla še zadeva z nagrobnimi napisi. Slovenske ljudske množice so ogorčene zaradi tega ravnanja in teyjajo dokončno učinitev fašistične zakonodaje, ki je bila z odločilno zmago nad fažizmom stvarno razveljavljena. Ne damo si vzeti svojih najosnovnejših pravic, ki so zajamčene v mirovni pogodbi z Italijo. 5,000 družili si išče stanovanj^^ Težke in obupne s o gospodarske prilike v onem delu Goriške, ki je prišla pod Italijo. To velja predvsem glede na pomanjkanje stanovanj. Ne gre le za posledice vojnega razdejanja, ampak veliko bolj za popoln zastoj v gradbeni delavnosti. Razen tega so navalili sem številni begunci iz Istre, ki jih je vlada naselila ob meji s posebnimi otipljivimi nameni. Nešteto orožnikov obmejnih policistov in financarjev, ki so bili premeščeni v Gorico, je še občutno povečalo stanovanjsko krizo. Danes so išče primernega stanovanja skoro 5.000 družin v tem delu Goriške. Samo v Gorici bi bilo treba pozidati najmanj 1,800 stanovanja v Tržiču 1000, v Krminu 380, v Gra-diški 300. V Doberdobu še zmerom molijo kvišku sledovi po-žganih domačij, 21 delavskih družin je brez stanovanj in se stiska pri dobrih ljudeh. Ce upoštevamo, da živi v tem delu Goriške okoli 30,000 družin, potem spoznavamo, da je ena še- prla prizadete posameznike, ki bi bili sami pripravljeni zidati. Pri tem pa moramo poudariti, da bi ne smelo biti nobenih političnih ozirov, ampak da morajo biti merodajne le stvarne potrebe. V sosedni državi, v novi Jugoslaviji, je obnova že izdav riške danes gospodarsko pasiven, saj ne doseže kmetijska proizvodnja niti svojega povprečja in saj je največje bre- kjer živi tretjina prebivalstva vsega tega so ostali za prebi valstvo še samo — davki, žalosten spomin nekdanjega večjega prometa in večjega blagostanja, ko je bila Gorica še povezana z vsem svojim neposrednim zaledjem. Stare fašistične metode Potem ko je moral zapustiti Italijo znani slovenski planinski pesnik Ludvik Zorzut, je sedaj goriška kvestura odrekla dovoljenje za nadaljnje bivanje v Gorici zaslužnemu protifašističnemu borcu Bogomilu Vižinti-nu. Moral je preko meje, ker se je vztrajno neutrudno udeleževal borbe za naše pravice na Goriškem. Tov. Bogomil Vižin-tin je bil več let tajnik kulturnega društva v Henčah in je stal ves čas fašizma v prvih vrstah borbe proti nasilnemu in krutemu fašizmu. Ob izbruhu druge svetovne vojne je pomagal ustanavljati organizacijo Osvobodilne fronte, po goriških vaseh je organiziral partizanske skupine in terence. Vižintin je prebil delj časa v goriških zaporih ter internacijskih taboriščih, po polomu fašizma pa se je pridružil partizanskim borcem. Po sklenitvi mirovne pogodbe z Italijo je v izredno težkih pogojih pomagal utrjevati organizacije Slovencev, ki so ostali pod Italijo. Naše slovensko ljudstvo na Goriškem, ki mora živeti pod Italijo bo težko pogrešalo tov. Vižintina. Kljub temu pa pojde borba našega ljudstva dalje, izgon tov. Vižintina je le dokaz strahu reakcionarni oblasti pred močno voljo našega ljudstva, ki je ni mogel zlomiti niti fašizem in ki je ne bodo strle niti sedaj' vladajoče reakcionarne sile. Kako živi in dela naše ljudstvo V goriških delavnicah bodo popravljali stroje, ki jih bodo dovažali iz vse Slovenije v posebni zbiralni center v Šempetru pri Gorici. Goriški brezposelni mehaniki in šoferji bodo lahko zopet prišli do svojega zaslužka. Zastopniki demokratične fron- V Dornbergu je vzbudila globoko žalost vest o smrti upokojene učiteljice Amalije Jelšek, ki je učakala visoko starost 78 let. Skozi 34 let je neprekinjeno poučevala v Dornbergu ter vzgojila 2 generacije v poštene ljudi in zavedne Slovence. V času fašizma je bila upokojena, nato se je preselila v Gorico, kjer je stalno živela. Njenega pogreba so se udeležili tudi Dorn-beržani. V Štandrežu so uprizorili v polni Lutmanovi dvorani priljubljeno koroško igro "Miklo-vo Zalo". Igra je občinstvo zelo zadovoljila. V Doberdobu je uslužben ka-rabinjer, ki je izjavil, da mu je vas sicer všeč, da pa so ljudje taki, da bi jih morali z zadrgnjenim vratom potopiti v Sočo. Karabinerjev predstojnik je skušal sicer z lepo besedo ublažiti mučni vtisk te izjave. Nam pa se zdi, da je takšno zagovarjanje šala, saj nas ne more imeti nihče za tako nespametne, da ne bi slutili za vsem tem — sovraštva za Slovence, V Jamljah imamo 35 brezposelnih, ki skušajo preživljati sebe in svoje družine z zbiranjem in prodajo starega železa, ki izvira od izstrelkov iz prve svetovne vojne. — Umrla je za- vedna borka za pravico slovenskega ljudstva Amalija Legiša, stara 49 let. V času narodnoosvobodilne borbe je aktivno sodelovala pri raznih ženskih organizacijah. V Podgori je umrl znani trgovec in pek Franc Brešan, star 63 let. Zadnja leta je popolnoma oslepel zaradi napornega močnega dela pri žareči peči. Prosvetno društvo "Gozdič" na Peči je uprizorilo Finžgarje-vo odrsko delo "Razvalina življenja". Prosvetna dvorana je bila pretesna za vse obiskovalce domačine ter okoličane, pa tudi Goričane in celo Tržačane. V Pevmi smo pokopali zavedno slovensko mater Marijo Mi-kluž. Uživala je spoštovanje nad vsemi vaščani in okoličani. V Gorenji vasi v Slovenski Benečiji imamo duhovnika, ki je prišel med vojno iz Slovenije in nato po ljudski želji k nam. Ker opravlja cerkvene posle v slovenščini in vzgaja otroke v materinščini so začeli nekateri "zvesti katoličani" pobirati podpise za njegov izgon. Niso pa hoteli podpisati oni zavedni Slovenci, ki jih sicer nekateri smatrajo za "brezverce". Ta dogodek kaže, kdo prav za prav preganja duhovnike. V Brdu v Slovenski Benečiji 11. avgusta 1949. je pozval orožniški brigadir k sebi člane pripravljalnega odbora za pobiranje podpisov za mir ter jim izjavil, da je pobiranje podpisov ilegalno. V Gorici so umrli 80-letna gospodinja Marija Bregant, 36-letni gostilničar Anton Pertin, 75-letna gospodinja Katarina Sirk, 64-letni delavec Štefan Dornik, 86-letna gospodinja Ana Mozetič, 61-letni delavec Anton Drufovka, 88-letna upokojena Terezija Pertot, 61-letni kmečki delavec Ludvik Forna-zarič. Urednikova posta Izlei kluba "Ljubljana" Euclid, Ohio — Članom kluba "Ljubljana" se sporoča, da bomo imeli izlet na Zgoncovi farmi na Eddy Rd. v Wickliffe. Ohio, v nedeljo, 14. avgusta. Prijazno se vabi člane, da se gotovo udeleže. Članom se bo serviralo kosilo od 1. do 4. ure popoldne. Kot običajno, prijazno vabimo tudi prijatelje kluba, da nas po-setijo. Za ples bo igrala dobra godba. To je drugi izlet kluba to poletje, torej ga moramo dobro završiti. Na svidenje vabi Odbor. stina družin brez strehe. Skraj- te Slovencev v goriškem občin-ni čas je, da bi se država po- skem svetu so se zavzeli za pobrigala za obnovu in da bi pod- pravilo ceste Štandrež — So Podnje ter opozorili na nepravilnosti pri izdaji dovoljenj za stalno bivanje v Gorici. Igralska, skupina prosvetnega društva v Doberdobu je priredila znano srbsko komedijo "Vozel". Doberdobski igralci so '- želi lep uspeh. Uprizoritev je UMETNO USNJE NOVATORJA ALOJZIJA ŽITNIKA Med najuspešnejšimi novator-skimi in racionalizatorskimi deli na republiški razstavi lokalne industrije in obrti Slovenije zasluži vso pozornost delo nova-torja Alojzija Žitnika, kemika iz Muljave pri Stični. Izumil je posebno maso iz celuloze, ki služi kot nadomestilo usnja za najrazličnejše potrebe in v mnogih primerih tudi prekaša usnje, zlasti kar se tiče nepremočljivo-sti. Žitnikov izum je predvsem važen za naše tkalnice, ki potrebujejo vsako leto veliko število usnjenih pikarjev. Ti pikarji, ki so izdelani iz več plasti trdo strojenega debelega usnja, imajo pri tkanju v statvah nalogo ublažiti udarce čolnička. Železna konica čolnička, ki udarja na pi-kar, pa kmalu povzroči na pikar-ju precejšnjo izdolbino, nakar pikar ni več uporaben. Treba ga je zavreči ter namestiti novega. Za izdelavo teh pikarjev potrošimo vsako leto velike količine najboljšega usnja. ^ Iz Žitnikovega nadomestila za usnje bo mogoče izdelovati pikarje mnogo ceneje in eno- stavneje. Medtem ko stane nov pikar iz usnja okrog 80 dinarjev, bodo znašali stroški za pikar iz nadomestila le nekaj dinarjev. Predvsem pa je za naša tekstilna podjetja važno td, da je mogoče že izrabljene pikarje iz usnja ali iz nadomestila po obrabi zopet obnoviti. - Zitnikovo celulozno maso je treba le izpolniti in zaliti izdolbino v starem pikarju. Ko se pikar na vročem zraku osuši, je znova uporaben. Pikar iz Žitni-kove mase je preizkusila industrija v Kranju in je zdržal nad 100,000 udarcev čolnička. Žitnikov nadomestek usnja vsebuje 97% celuloze in le 3% raznih kemikalij, ki vežejo celulozna vlakna in dajejo osušeni masi veliko odpornost. Tudi podplati iz te mase so odpornejši od usnjenih, predvsem pa so docela nepremočljivi. Lahko se uporabljajo za šivane in zbite čevlje. Tanko izdelano umetno usnje pa bo v čevljarski stroki koristno služilo za notranjke, vpetnike in kapice. Nepremočlji-vost podulata iz tankega umet- nega usnja nam kaže na razstavi čevelj, ki vse te dni stoji na podstavku z vodo. Za izdelavo umetnega usnja iz celuloze se lahko uporabijo z majhno predelavo stroji za izdelovanje lepenke. Izdelavo takega umetnega usnja pa tudi sam^ mase je že sprejeta v naš proizvodni plan. Izum tovariša žitnika je plod dolgoletnega dela-Že pred vojno se je ukvarjal s prvimi poizkusi. Svoj izum pa j® zadnja leta še izpopolnil. Tudi v drugih državah so delali podobne poizkuse, vendar j® proizvod, ki vsebuje manj celuloze in več kemikalij, pokazal razne hibe. Uspeh novatorja Žitnika je predvsem v kemičnem procesu, ki ga bo mogoče uporabljati tudi za druge namene, kakor na primer za impregnira-nje tkanin in drugih surovin-Preparirano koruzno ličkanje postane prožno in odporno, da se lahko uporablja tudi za izdelavo vreč ali preprog. Tako se odpirajo na raznih področjih naše proizvodnje še nove možnosti za uporabo Žitnikovega izuma. V VOJVODINI PRIČAKUJEJO DOBER PRIDELEK ŽITA na končana, pri nas pa se je ugajala številnemu občinstvu, niso niti pošteno lotili. Razmere ki je prihitelo na predstavo tu so tem težje, ker je ta .del Go- di iz vseh okoliških vasi. Slovencev, piše pesnik beneških Slovencev Ivan Trinko v "Domu in Svetu" 1. 1898.: "Posebno ob sobotah bi rekel, da je v Čedadu vse slovensko . . . Ob takih dneh prevladuje slovenščina, in še precej glasno po starih ozkih čedadskih ulicah, istotako po prodajalnicah in gostilnicah, česar še omenjati ni treba." Nekaj podobnega bi mogli zapisati tudi za upravno in tržno središče terskih Slovencev, sicer furlansko mesto Tarčent. Primorski partizani in beneški Slovenci so s krvjo začrtali zahodne meje Slovenije. A stara Benečanka, ki je desetletja čakala pravice, je doživela samo kratko veselje. Pot malega naroda je ravna in jasna, je zapisal naš, pred kratkim umrli pesnik. Zato pa je toliko bolj zapletena raču-nica onih, ki danes še kroje svetu in narodom usodo, a jih prelita kri, zvestoba v najtežjih dneh, trpljenje in solze mater ne ganejo. Takoj po zmagi že so določili beneškim Slovencem (kakor pozneje tudi desettisočem goriškim Slovencem kakor pred dnevi 120,000 koroškim Slovencem—to pot celo ob odobravanju ministra socialistične Sovjetske zveze —) usodo, ki je oni niso hoteli. Ostali so priključeni Italiji, kjer fašizem sicer ni več na oblasti, kjer so celo odstavili kralja in proglasili republiko, a kjer se beneškim Slovencem ne godi prav nič bolje, kakor v liberalni monarhiji po Risorgimentu ali v fašistični dobi. (Konec prihodnjič) Po vseh krajih Vojvodine se pripravljajo na žetev, ki se je ponekod že začela. Kakor kaže, bo pridelek žita povsod dober. Poleg deževja so veliko prispevali zlasti agrotehnični ukrepi, ki so jih letos izvajali na velikih površinah. Po dosedanjih ocenah bo znašal povprečni donos pšenice v Vojvodini 15 do 16 stotov na hektar ali okoli 20% več od desetletnega predvojnega pričakujejo v srednji in južni povprečja. Najboljši donos žita Bački, v kulskem, bečejskem, odžaškem, bačko-palanškem, no-vosadskem ,zrenjaninskem okraju in v severnem delu Banata. Žetev se je ponekod že začela. V subotiškem in bačko-topol-skem okraju so že poželi večje količine ječmena. V Subotici žanjejo celo že pšenico. V teh krajih ni bilo mnogo dežja in so zato posevki hitreje zoreli. Kolikor bo toplo vreme trajalo še naprej bodo začeli žeti tudi v drugih krajih Vojvodine. Vsi okrajni in krajevni ljudski odbori v Vojvodini so že prekontrolirali dosedanje priprave za žetev in na temelju razpoložljivih vpreg ter strojev izdelali operativne plane ter ugotovili roke za posamezna dela. Zelo dobro so se na žetev pripravile obdelovalne zadruge, iki so pravočasno popravile večino svojih strojev, si izdelale operativne žetvene in mlačvene plane ter sklenile pogodbe s kmetijsko-strojnimi postajami. Tudi na Hrvatskem že žanjejo V Istri, Hrvatskem primorju in Dalmaciji že žanjejo ječmen in oves, po severnih krajih Hrvatske pa žanjejo obdelovalne zadruge ječmen. Žetev in mlačev se je začela tudi na državnem agro - industrijskem kombinatu "Belje," Kmetijsko-strojne postaje pričakujejo žetev popolnoma pripravljene. V večini okrajev so pravočasno popravili tudi zasebne stroje. V zaostanku pa so nekateri okraji pri izdelavi operativnih planov. Druga dela je nekoliko zavrlo pogostejše deževje. Vendar so v večini okrajev okopali koruzo, krompir in industrijske rastline, v okopavanju bombaža pa so dosegli največje uspehe okraji Benkovac, Zadar in Šibenik. Na Dolenjskem sta žetev in košnja v polnem razmahu Z veseljem in skrbjo so kmetje na Dolenjskem pričakovali začetka košnje in žetve. Z veseljem, ker so se vsi posevki zelo lepo razvijali in je že danes gotovo, da bo letina, če ne bo kakšnih nepričakovanih elementarnih nesreč, izvrstna. S skrbjo pa zato, ker je povsod primanjkovalo delovne sile, posebno potem, ko je mnogo delovnih moči odšlo v gozdarske brigade v bor- bo za izpolnitev našega gozdai"' skega plana. Okraji so sicer organizirali pomoč, vendar, kakor kažejo primeri, ta ni bila povsod posebno učinkovita. V grosupeljske^ okraju so organizirali 16 pro vi' zoričnih brigad, ki naj bi pomagale tistim kmetom, ki jim najbolj primanjkuje delovne sil®' obenem pa so tudi mobilizirali kosilnice.' V vrsti primerov so se zavezanci izmikali mobilizaciji strojev in tako tistim, k' 30 jih najbolj potrebovali, ni bilo mnogo pomagano. V grosupeljskem okraju so Ž® precejšen del košnje opravili, 1® nekateri predeli zaostajajo. Radohovi vasi je imela obdelovalna zadruga v začetku tedna za pokositi še okoli 70 hektarov^ trave. Še bolj pa zaostajajo pri' vatn# kmetje. Posebne teža v® povzroča dejstvo, da je letos čaS košnje sovpadal z žetvijo j®®' mena, ki ga žanjejo že po vsej Dolenjslfi. Ječmen bo letos dal zelo lep pridelek. O tem pričajo prve ugotovitve komisij za hektarske donose. Pridelek ječmena bo splošno znatno višji, kakor je bil lanski. Ker so se sedaj že vrnili vozniki in brigadirji, ki so delali ^ gozdovih, se je položaj izboljšal-V par dneh bo končana košnji' še prej pa verjetno žetev ječm®-na. (Po "Slovenskem poročevalcu ) 11. avgusta 1949. ENAKOPRAVNOST STRAN 3 OBDELOVALNA ZADRUGA V ŠMARJU PRI LJUBLJANI Najnaprednejši in najzaved-nejši kmetje v Šmarju pri Ljubljani so že lani začutili, da se naglo bliža čas, ko bo k veliki, revolucionarni preobrazbi vsega našega gospodarstva in življenja tudi kmet prispeval svoj delež. Ko so v vasi zabetonirali temelje novega zadružnega doma in ko so ob skupnem trudu kmetov in delavcev naglo rastli zidovi nove stavbe, so se odločili, da bodo čimprej prekinili s starim načinom življenja in gospodarjenja in se pridružili zmagoviti socialistični fronti. Ni jih bilo v začetku veliko, a v tem ni bila največja težava. Da bodo večino vaščanov pridobili za svojo misel, v to so trdno verjeli. Težava je bila v tem, da si takrat še v marsičem niso bili na jasnem, kako se bo novo življenje uvedlo, kako se bodo uredila razna vprašanja, ki so tesno povezana skoro z vsakim posamičnim kmečkim gospodarstvom (dote, koti itd.) Obdelovalne zadruge kolonistov jim pri tem niso mogle pomagati, kajti te niso poznale in tudi ne reševale takih vprašanj. Nanje jim takrat niso vedeli odgovora niti aktivisti, ki so zahajali v vas z okraja ali pa iz Ljubljane. Ustanovitev pripravljalnega odbora Kljub tem nejasnostim, ki so posebno zadrževale bolj zaostale in manj pogumne, so vztrajno pripravljali ustanovitev obdelovalne zadruge. Ko je bil zadružni dom pod streho, so šli na delo še z večjim poletom. Pred lanskim božičem je Fronta sklicala množični sestanek, ki je bil zelo dobro obiskan. Kmetje iz vsega krajevnega odbora so pokazali velik interes za obdelovalno zadrugo in izvolili so si številčno močan pripravljalni odbor. Veliko je bilo takrat preseče-nje, ko se je po vsej Sloveniji zvedelo za pogumni korak Šmar-čanov. Po mnogih vaseh je imel njihov vzgled močan odmev in je mnogokje razgibal naprednejše kmete, da so začeli razmišljati o obdelovalnih zadrugah. Šmarju pa ni bilo dano, da bi svojo pobudo tudi prvo izpeljalo. Fronta je še naprej marljivo delala, a "delali" So tudi razni domači in zunanji nasprotniki, ki jim kar ni bilo všeč, da bi Šmarje brez težav doseglo svoj prvi socialistični cilj. Tako se je ustanovitev zadruge zavlekla in je prišlo do ustanovnega občnega zbora šele marca, ko 20 gospodarjev ni hotelo več poslušati pomislekov omahljivcev. Po otvoritvi zadružnega doma— skoro popolna zmaga Pravi prelom v odnosu večine vaščanov do obdelovalne zadruge pa se je zgodilo šele v maju, ko je socialistična misel v Šmarju dosegla skoro popolno zmago. Prvi dogodek, ki je takrat mogočno razgibal vse vasi na področju krajevnega ljudskega odbora, je bila slavnostna otvoritev že popolnoma dograjenega in urejenega zadružnega doma na praznik dela dne 1. maja. Otvoritev je pomenila velik moralni in gmotni uspeh Fronte in vseh njenih organizacij v Šmarju, prav tako pa tudi uspeh zadružne misli. V lični, prostor ni stavbi—v dvorani je prostora za nad 300 ljudi—so bili odslej na razpolago svetli in zračni prostori tako za potrebe zadružnikov, kakor za razne kmečke sestanke in prireditve. Poleg dvorane z odrom so v domu tudi poslovni prostori za zadružno trgovino, za klub in za zadružne pisarne. Vse je okusno izdelano in opremljeno in zato še posebno vabljivo. Po otvoritvi doma so Fronta in njene organizacije posvetile vso skrb napredku mlade obdelovalne zadruge. Postavile so si nalogo, pomnožili čimprej vrste zadružnikov in pritegniti v zadrugo vse tiste, ki so dotlej pod vplivom raznih prišepetavanj še omahovali. Fronti je bilo jasno, da zadržujejo te omahljivce predvsem vaški špekulanti in bogataši, ki so še vedno računali po svoje. Postavilo se je vprašanje, kako razkriti njihovo vlogo, kako spodbiti njihov vpliv? No, v Šmarju so našli učinkovito sredstvo. Sredi maja so sklicali množični sestanek v novem zadružnem domu. Udeležba je bila velika. Prišli so zadružniki, omah-Ijivci in tudi nasprotniki. Napeto so pričakovali prvi, drugi in tretji, kaj se bo na sestanku razpravljalo in odločalo. Ko pa je govornik začel razkladati gospodarski razvoj vasi v predvojnih letih in brez olepšavanj ter pretiravanj pokazal, kako so si nekateri vaški bogataši nagrabili svoja premoženja, kako so še dopoldne nosili bandero v procesiji, popoldne pa kupili na dražbi posestvo sovaščana—posestvo, ki je bilo med brati vredno težke tisočeka, zanj pa so dali skromen izkupiček za majhen "boršt," je tretjim postajalo vroče. V začetku so skušali ugovarjati in so se sklicevali na svoj trud in znoj. Resnice pa niso mogli zanikati in ob koncu so umolknili. Bili so poraženi, zgubili so ves vpliv. Večina tistih, ki so jim bili vzor in zgled, jim ni več zaupala. Posledice so se pokazale že v prihodnjih dneh. Kmetje so začeli množično vsto- pati v obdelovalno zadrugo in danes je v njej 75% vseh gospodarstev na področju krajevnega ljudskega., odbora Šmarje. Danes ima zadruga hlizu 900 hektarov zemlje Tako je obdelovalna zadruga v Šmarju pri Ljubljani danes ena izmed največjih, ne samo na Dolenjskem, temveč tudi v vsej Sloveniji. V njej je združenih 88 družin s 185 člani, od katerih je 125 za delo sposobnih. Od devetih vasi so s^ tri—: Šmarje, Podgorica in Paradišče -vključile stoodstotno, v nekaterih vaseh so ostali izven zadruge le posamzeniki, manj zanimanja pa so za sedaj pokazali v Plešah in v Hudi polici. Tudi Tlake se še niso izjasnile. Med zadružniki je 15 nekmetov, 13 malih kmetov, 50 srednjih in 10 velikih kmetov. Zadruga ima z ohišnicami vred 893 hektarov zemlje, od tega je 440 hektarov obdelovalne zemlje in 447 hektarov gozdov. Kmetje so si poleg ohišnic pridržali tudi do dva hektara gozdov. Ves zoreči pridelek so vložili v zadrugo, si pa pri tem izgovorili delež, ki bi ga sicer pridelali na ohišnici. Mogočen dotok novih zadružnikov je seveda dal mladi zadrugi veliko organizacijskega dela. Ocenitve se že bližajo h koncu. Hkrati uvajajo knjigovodstvo, pri čemer jim pomaga inštruk-torica okrajne zadružne zveze. Po vaseh so organizirali sedem brigad. Brigadirje so povsod izvolili zadružniki sami. Danes delajo brigade še po svojih Vaseh, ko pa bodo jeseni zemljo združili v velike ploskve, bo vsaka brigada dobila odkazano svoje področje dela. V Šmarju bo posebna živinorejska brigada, ki bo imela po vseh vaseh, koder bodo hlevi, svoje desetine. Adaptacija hlevov jim trenutno povzroča največje težave, ker jim primanjkuje materiala. Zadružniki pa želijo, da bi živino čimprej oddali v skupne hleve in se tako rešili odgovornosti ter dela, ki ga bodo potem opravljali člani živinorejske brigade. Živine ima zadruga danes 277 goved, 73 konj in 181 prašičev. Tudi za uvedbo delovnih norm se že pripravljajo. Za sedaj zapisujejo delo vsakega zadružnika po potrošenem času, vrsti in prostoru, na katerem je bilo opravljeno. Kasneje ga bodo preračunali v delovne dneve. Tako je večina Šmarčanov in vaščanov iz sosednih naselij že dognala pravdo za socializem in prelomila s starim življenjem. Danes vneto kosijo in žanjejo skupaj. Do konca predzadnjega tedna v juniju so pokosili približno 80% vseh svojih travnikov. Vsi brez izjeme ugotavljajo, da jim gre delo v skupnosti hitreje od rok. "Samo danes smo pokosili za 30 voz trave," je z zadovoljstvom ugotavljal tajnik, ko sva se pogovarjala v zadružni pisarni in čakala na predsednika Jakoba Perovška, ki je šel v Ljubljano zamenjat bone zadružnikov. Tudi Šmarje bo prispevalo, da bo ljubljanski trg bolje založen Obdelovalna zadruga v Šmarju premaguje začetne težave. V bodočnost gleda z jasno zavestjo, da bo morala svoje gospodarstvo izbojšati in pridelati več, kakor posamezna posestva skupaj. Šmarska dolina je doslej gojila prav vse pri nas običajne kulture, v bodoče pa bo poleg krmnih rastlin prevladoval krompir, a žita bodo pridelovali le toliko, kolikor ga bodo potrebovali za domače potrebe. Na Plešah in v Slivnici si bodo uredili sadjarsko-živinorejsko bazo. Tam bodo posadili več tisoč sadnih dreves in si uredili pašnike za mlado živino. Nad Ponikvami bodo zasadili tri hektare razne zelenjave, na ljubljanskem trgu pa si bodo uredili svojo stojnico, ki bo prodajala zelenjavo in druge pridelke. V dolini bodo uredili tudi veliko vzrejevališče in pitališče za prašiče, dve kokošarni, obenem pa bodo redili tudi nekaj sto ovac. Tako so v Šmarju že napravili prvi in najtežji korak v novo življenje. Še jih čakajo r9,zne težave, toda če bodo složno delali vsi za skupnost, in se v vseh svojih odločitvah ter v vseh svojih odnosih držali , socialističnih načel, jih bodo z lahkoto premagali in stopali naglo v boljše življenje. (Po "Slovenskem poročevalcu") N. J. Popovic, Inc. IMA ZASTOPSTVO Chrysler - Plymouth avtov PRODAJA'NAJNOVEJŠE 1949 IZDELKE KOT TUDI RABLJENE AVTE V zalogi ima razne dele in potrebščine za avte ter izvršuje razna popravila po tovarniško izurjenih mehanikih. 8116 LORAIN AVE. ME 7200 NOVA POŠILJKA STREPTOMYCINA IZ AMERIKE Preko Rdečega križa je dospela na Golnik pošiljka 3,500 gramov streptomycina, novega zdravila proti jetiki. To je že tretja pošiljka iz izbirke, ki so jo priredili ameriški Slovenci, združeni v SANSu (Slovensko-ameriškem narodnem svetu), za pomoč v zdravilih svoji stari domovini. Zdravilo streptomycin se doslej izdeluje samo v Ameriki. Iznajdeno je bilo leta 1943 v New Jerseyu. Prideluje se ga iz zemeljskih bakterij z imenom streptomyzes in učinkuje zdravilno pri mnogih boleznih, tudi pri tubekulozi. Ker je tuberkuloze mnogo in povsod po svetu, ni bilo kmalu mogoče izdelati zadostno množino novega zdravila. Še pred dobrim letom je bila cena za en gram streptomycina štiri dolarje. Danes je padla že na pol dolarja. Kljub temu pa je zdravljenje s streptomycinom draga zadeva, ker ga porabi posamezni bolnik tudi do 100 gramov in čez. Slovencem v Ameriki in ljud- ski oblasti, ki sama kupuje treptomycin, se moramo zahvaliti, da dobivajo jetični bolniki v naših zdraviliščih že kar redno to blagodejno zdravilo. Dobijo ga vsi oni, kjer je zdravilo res potrebno in kjer je kaj upanja v Uspeh. V težkih primerih tudi streptomycin ne obuja na pol mrtvih. Celotna pošiljka je razdeljena na zdravilišča in bolniške oddelke. Na posamezne prošnje kakor doslej streptomycina ne bomo več pošiljali. Dr. T. Furlan. NICK POPOVIC, predsednik Mi dajemo in izmenjavamo Eagle znamke THE MAY CO'S Cool BASEMENT Razprodaja! Poseben nakup za našo avgustovo razprodajo posteljnine! MUSLIN SHEETS Običajno po 2.29 ■MHMI MHH ,77 Mere 81x99' 72x99" 63x99" Regularne 59c prevlake.....49c Mere 42x36 incev čisto bele, prvovrstne kakovosti rjuhe kot te po tej nizki ceni, so v resnici pravi nakup. Zato pa se bodo skrbne gospodinje, lastniki hotelov in najemniških stanovanj poslužili te prilike in kupili na ducate rjuh po tej posebni ceni! Poštna in telefonska naročila sprejeta...Pokličite CHeiry 3000 (Nobenih C.O.D. pod 2.01, davek vklj., se ne sprejme) Basement oddelek s posteljnino. Fcrdo Godina: PREPROSTA ZGODBA (Nadaljevanje) Zvečer, ko smo gnali domov. So cigani že prešička odnesli k Muri, kjer so kurili že nekaj dni Velik ogenj. Pri Dorenčecovih pa je bilo vse navzkriž. Roza je že rodila in to že osmega otroka. Zaradi teh nesreč Dorenčec nekaj dni ni prišel s kravami na pašo. Med tem časom pa je trava do gležnjev zrasla. Prišlo je počasi jesensko Kri-ževo. Do tega dne smejo pastirji pasti samo vsak na svoji seno-žeti. Po Križevem pa je stara pravica pastirjev, da spustijo živino navzkriž. Tako se nismo po Križevem ozirali na našega novega pastirja Dorenčeca, ampak smo krave pustili, da so se pasle, kjer so hotele. Dorenčec pa je postal z nami pretirano strog. Prišli smo z njim v resen spor. Imel je dolg, iz kanoplje spleten bič z lepim volovnatim žlakom, ki je žvižgal po kravjih hrbtih in tacah, da je bila živina pošteno mezličnata. Ko je brzel s suhimi, od starosti nekoliko trdimi nogami za kravo greš-nico, je pipek vzel iz ust, se v pasu upognil in bruhnil: "Ha-li! Ti svinja!" Če smo le utegnili, smo to od daleč opazovali. Obečaval nam je z bičem, da se je porišče upo-gibalo, s travnika pa ni šel, ker bi ga potem živina ukanila. Vse to pa nam ni delalo prevelikih skrbi. Nekoč so naš oče šli vinjeni iz goric. Na hrbtu so nesli palas-ko vina. Na brodu so se srečali z rdečimi cigani, ki so šli iz Prek-murja proti Varaždinu. Peljali so se na dveh vozičkih, v katere so bile vprežene konjske mrhe. Kakor hitro so zavohali pri očetu vino, so hoteli napraviti kupčijo za eno izmed konjskih su-retin. Kupčija pa se je začela s tako prasko, da so mlinarji na bregovih vstajali in smeje opazovali hrup na vodi. Ciganski vozički so stali na štajtravih kolesih. Eno se je držalo prilepljeno k vozu, drugo je bilo nagnjeno v stran, kakor da ne bi bilo del ciganske celote. Vse to se je drugače v diru zibalo in škripalo, predvsem pa je dvigalo prah. Naš oče so imeli radi šale, pa so začeli cigane še bolj dražiti. Dali so brodarju palasko ijfi rekli: "Na, inj! Pa odrini potem to harkico preč, da se ne bova videla nikdar več." Ko so cigani videli, da je bro-dar nagnil in mu je začelo ada-movo jabolko drseti gor in dol, je nastalo na brodu vpitje. Cigani so si kazali bele zobe, ciga-nice na vozovih pa so se drle ko srake. Pri temni kobilici je nastal pretep med tistimi, ki so jo odpregali, in tistimi, ki so jo vpregah. Včasih se je tudi kaka sekira dvignila nad glave. Kobilica pa je pohlevno stala in sa- mo včasih z ušesi zmigala. Tako je bila pohlevna, da še z repom ni ganila, ko se ji je kak star obad zasvedral skozi trdo kožo. Kupčija je bila kajpada sklenjena. Oče so prodali vino s palasko vred, dobili pa so za to kobilico, ki so. jo takoj na brodu še okajeni krstili za "Ciganico." Pripeljali so je že v mraku domov in žival ni kazala začudenja, niti odpora. Mati so se seveda kregali na očeta zaradi palaske in vina. Ciganice niso šli gledat. Otroci, ki se nas je pri hiši enajst rodilo, pa smo kobilico s strahom privezali, ker nismo bili vajeni konj. Kakor hroščev nas je bilo okoli živali. Naši kravi sta jo debelo gledali in jo vohali, tele, ki je bilo tudi privezano za jasli, je Ciganico takoj začelo lizati po prsih. Ci-ganici je to, dobro delo, kajti ni se niti prestopila, samo z gobcem je v jaslih prebirala travo, ki so jo pustile krave. Oče pa so stali sredi hleva, imeli so solzne oči od tihe notranje radosti, ki jo je razgibalo vino. "No," so nam rekli, "zdaj pa imamo tudi mi kobile. Še kole-selj z jametnimi platišči vam bom kupil, samo na pašo bo treba z njo, da se nekoliko spase." (Dalje prihodnjič) STRAN i MIHAIL ŠOLOHOV TIHI DON ČETRTA KNJIGA (Nadaljevanje) — Kakor da bi ne bilo kašče! '— je z vzdihom rekla Iljinična. — Ampak je le bila kašča . . '— se je živo oglasil Pantelej Prokof jevič, a ni končal, ampak zamahnil z roko in odšel na gumno. Skrivenčene stene hiše, ki so jih zdelali drobci in krogle, so bile videti neprijazne in zapuščene. Po izbah je žvižgal veter, po mizah, po klopeh je ležala debela plast prahu .... Mnogo časa je bilo treba, da je človek spravil vse v red. Pantelej Prokofjevič je drugi dan odjahal v trg in z veliko težavo izprosil pri znancu rano-celniku papir, ki je potrjeval, da kozak Melehov Pantelej zaradi bolne noge ni sposoben za pešačenje in je potreben zdravljenja. To spričevalo je pomagalo Panteleju Prokofjeviču, da se je rešil odprave na bojišče. Pokazal ga je atamanu in, kadar je odšel v vaško upravo, se je zastran večje vprepričevalno-sti opiral na palico in šepal zapovrstjo na obe nogi. Nikoli življenje v Tatarskem še ni bilo tako marno in nesmiselno kakor .po vrnitvi z bega. Ljudje so hodili od hiše do hiše, ogledovali imetje, ki so bili razvlekli Koprčani, tekali po stepi in po grapah iskali krave, ki so se bile ločile od črede. Trop blizu tri stotih ovac z go-renjega konca vasi je izginil takoj prvi dan, brž ko so začeli Tatarskij obstreljevati s topovi. Po pastirjevih besedah se je ena izmed granat razpočila pred pasočim se tropom in ovce so zamigljale s kožuhi, jo v grozi ubrale proti stepi in izginile. Našli so jih kakih štirideset vrst od vasi, na tleh jelanskega okraja, teden dni po tistem, ko so se prebivalci vrnili v zapuščeno vas; ko pa so jih prignali in začeli odbirati, se je izkazalo, da je v tropu pol tujih ovac z 'HIŠJ^jTENČTDRU^i^ dober dohodek; se proda. 1208 E. 175 St., od Grovewood Ave. Vse nanovo dekorirano; nov fornez, beneški zastori, vse v prvovrstnem stanju. Se raora prodati. Za dogovor pokličite MARIE BAVETZ, RE 4557. LIKER - GOSTILNA STANOVANJE Menlor-on-lhe-Lake 9-letni "lease," obednica, vsa električna oprema; hladilna oprema, register, televizijski aparat. Odprto ob nedeljah. $22,500. Lahki pogoji. Zglasite se pri lastniku. JERRY'S TAVERN, vogal Route 283 in Andrews Rd., tel.: OL 2464 ali Mentor 77768. neznanim žigom v ušesih, domačih, vaških, pa so našteli kvečjemu petdeset repov. Na Mele-hovljem zeljniku se je našel šivalni stroj, ki je bil last Boga-tirjovih, kositer s svoje kašče pa je Pantelej Prokofjevič našel na Anikiiškovem podu. Ravno tako je bilo tudi po sosednih vaseh. In še dolgo so prihajali v Tatarskij prebivalci bližnjih in daljnih podonskih vasi; in še dolgo so se ob srečanjih glasila vprašanja: "Ali niste videli kravo, rdečkasto, z liso na čelu, z levim rogom odlomije-nim?" — Da se ni morebiti zatekel k vam junček spomladan-ček rjave barve?" Kajpak, prenekaterega volič-ka so skuhali po kozaških stot-nijskih kotlih in po kozaških kuhinjah, toda gospodarji, ki jih je podžigalo upanje, so dolgo pretikali stepo, dokler se niso prepričali, da ni mogoče vsega najti, kar se zgubi. Ko je bil Pantelej Prokofjevič oproščen vojaške službe, je pridno urejal poslopje in ogra jo. Na podu je ležalo neomlače no snopje žita, po njem so švigale požrtne miši, ali starec se ni gnal z mlačvijo. Pa ali se je je bilo sploh mogoče lotiti, če je bilo dvorišče neograjeno, če o kašči ni bilo niti tiru in je vse pri domu kazalo zoprna zna men jet razsula? Povrh tega je bila tudi jesen lepa in zamla čev ni bilo sile, da bi hiteli z njo. Dunjaška in Iljinična sta na- Gostilna z D 5 licenco naprodaj Ima "walk-in" hladilnik, shrambo, ki je varna proti ognju, baro 50 čevljev dolgo, 12 niiz, refrigeri-rano zadnjo baro dolgo 44 čevljev. Tedenskega prometa za $950. Cena $25,000; se lahko dobi posojilo za $13,000. Lease še za 4Vž leta. V slovenski naselbini, E. 93 St. in Union Ave. Zoloty Realty, ON 5823 STAREJŠA ŽENSKA želi dobiti v najem eno sobo, kjer bi imela na razpolago tudi kuhinjo. Najraje v bližini E. 140 St. ali E. 74 St. in St. Clair Ave. Kdor ima za oddati naj blagovoli pokliče LI 3013 in vpraša za Mrs. Mohorich Zavarovalnina proti ognju in nevihii in avtomobilskimi nezgodami ZA ZANESLJIVO POSTREŽBO SE PRIPOROČA DANIEL STAKICH AGENTURA 15813 WATERLOO RD. KE 1934 SHOP and SAVE FRIDAY & SATURDAY SPECIALS POSEBNOSTI ZA PETEK in SOBOTO 12.ini 3. avgusta BIB END PORK CHOPS CHUCK ROAST____________ -------------------funt 32i -------------------funt 36t' NAREZAN ŠPEH______________________________________funt 39i OKUSNE VINARCE___________________________________funt 37