------   343   ------
Novičar iz avstrijanskih krajev.
Iz Dervanja na Staj. Z letino smo letos zares presrečni; v vseh slovenskih goricah do Lutomera, Ptuja in do dobrega našega mejaša sv. Verbana pri Mariboru se povsod veselje razodeva nad bogatimi pridelki. Bojazen, da vino ne bo dobro, je zginila kakor megla pred soncom: veselo ukanje, petje, pokanje možnarjev in ropotanje klo-potcov je znamenje bilo, da je mili Bog blagoslovil tudi nase tersje. Ajda se je dobro zavezala in nam bo povernila lansko zgubo; se za prostor ji je tesno šlo, ker so gumne in parme vse polne ozimine. Le naš krompir zlo boleha; tudi cvečke *) so hirale, ker je listje neka rija napadla in je sadje zaostalo; tudi druzega sadja je malo, zato so že tudi jabelka vse pokupljene, vagan po 2 gold., — le prezgodaj se tergajo, ker je za zimske še konec tega mesca čas. Panjovi so bili težki; mnogo rojev je priletelo k nam celo iz druzih krajev.                                             Jakopič.
Iz Braslovč na Staj. — Letina je tukaj taka, da si bolje misliti ne moremo, pa vreme, kakor pač malo kdaj. Koruze, ajde, vina imamo obilo, in tudi drugi pridelki so kmeta razveselili.
Iz Tersta 20. okt. — Za gotovo morem „Novicama povedati, da je v pogodbi zastran prepusenja dunajsko-teržaške železnice najspredej izrečeno, da imajo tisti, kteri so jo prevzeli, železnico od Zidanega mosta do S is k a najpervo dodelati. To je za Terst kakor tudi aa Ljubljano zlo zanimivo. — Danes smo obhajali posve-
*) Pravijo, da so Slovani o preseljevanji  iz gornje Azije cvečke
čez kralske gore prinesli, in je tedaj ime cvecka (Zvvetschke)
fr slovansko•   potem   bi   se   imena tega sadri lože vredile:   sliva
za „Pflaume", cvecka za )3Zwetschkeu, če spije pa za obče
ime po slavnem Liegel-nu.                                                  Pis.
čenje treh novih zastav koroškega regimenta, baron Prohaska št. 7 prav slovesno. Morda bodo G o renči kaj več o tej slovesnosti zvedli od svojih sinov, ki so je bili deležni. — Za Resselov spominek se je nabralo doslej 8693 fl. in 12 kr.; gospod nadvojvoda Janez so poslali tudi 50 fl. za-nj. — V Gradiški se pokori ta čas blizo 300, v Kopra 860 hudodelcov. — S tergatvo smo še precej zadovoljni, piti moramo pa vedno še drago —  kislico!
Iz Mehovega na Dolenskem 18. okt. Dolenska tergatev je bila pretečeni teden dokončana. Letos so bili dolenski vinorejci še precej pri volji dober svet, ki so jim ga „Novice" v 39. listu t. 1. dale, poslušati, in radi bi bili še dalje s tergatvijo čakali, ako bi jim grojzdje ne bilo tako zlo gnjilo. Mošt je še precej sladak, in nekteri vinorejci so ga letos čuda več od lani dobili, tako da jim je posode primanjkovalo. — Kup se še nič ne ve, — menda se bo po 2 gold. estrajsko vedro prav lahko kupilo; sedaj ga nekteri še celo po 4 dvajsetice ponujajo. Ko smo bili 6. in 7. oktobra v nekterih goricah Št. Kocijanske fare, smo vidili v Lepstanu, v Bojiniku in v Hrastniku prav zdravo in zrelo grojzdje, ko so ga bili vinorejci ravno ter-gati pričeli; toraj mislimo, da tam se bo dobra kapljica dobila.                                                      J.  O. Lepstanski.
Iz Ljubljane.    Vsak Ljubljančan je  poznal  tistega častitljivega starčka,  ki  ga je  že več  let vsaki dan neki posel v cerkev peljal, ker oči so ga že tako zapustile, da si ni  upal več sam med ljudi.   Tega starčka smo v saboto pokopali,   —  bil je  c.  kr.  dosluženi  profesor  cerkvenega prava in cerkvene zgodovine, visokoučeni gospod dr. Juri Dolin ar,   ki je  21.  dan t. m.  v 96.   letu  svoje  starosti umeri. Verli mož je dokaj na svetu doživel. Rojen od revnih staršev v Hotavljah v Poljanski fari je prišel v Ljubljano v  šolo,   kjer je  živež  imel  pri   frančiškanih,   ko  so   bili še  v starem samostanu,  kjer so dandanašnje  šole;  rajnka častita patra Hugo Vodnik in Honorat Vadlav sta mlademu šolarčku posebna  dobrotnika bila.    Pod jezuiti je   male  in velike šole doveršil. Bistra glavica ga žene na Dunaj, kjer je njegov stric, naš slavnoznani rojak dr. J. Dolinar, na vseučilišču  profesor  bil  in  kjer je  tudi  on dohtarstvo pravoznanstva dosegel.   Potem pride spet v Ljubljano, se malo časa s pravdami peča,   pa kmalo je bil za učnika cerkvene postave  in cerkvene  zgodovine  na  bogoslovskem učelišču izvoljen.  Mnogoteri njegovih učencov so vikši duhovni  pastirji,  ki  še  živijo,   ali  so   že  pred  njim umerli. Omenimo  memogrede   le  še   to,   da latinski  jezik  mu je tako gladko tekel,  da je  zvonec nosil   med   vsemi svojimi tadanjimi verstniki.   Pobožni mož, da malo takih, je bil od nekdaj pomočnik revežev, posebno pa revnih študentov;  iz lastne skušnje je  vedil,  kako  dobro de   milošnja ubogemu učencu! Hčerka in žena ste dolgo pred njim šle na uni svet: le edini sin, sedaj svetovavec pri c. k. teržaški nadsodnii, je med   obilno   množico  Ljubljančanov,   ki   so   spoštovanemu starčku zadnjo čast skazali,  spremil  svojega  očeta na pokopališče.   Bodi  mu   žemljica  lahka!   SeneCta  aD  CoeLos VoCat — Ibl  patrla  Mea!   —   V pondeljk  zvečer   je  pc dolgi  pljučni  bolozni  umeri  katehet  tukajšnega  gimnazija, častiti gosp. Anton Globočnik.
Iz Ljubljane. V četertek, 4. dan prihodnjega mesca novembra bode na Poljanah na vertu kmetijske družbe dopoldne in popoldne očitna preskušnja učenco\ kmetijske šole. Povabljen je vsak, komur je mar zs napredek domačega kmetijstva, naj pride poslušat. Kakoi so preskušnje učencov kovaške in živinozdravilske šole \ domačem slovenskem jeziku, tako bode tudi ta, tedaj razumljiva vsakemu domačinu.