179. štev.
V Ljubljani, sobota 26. julija
II. leto.
"Stelja v Ljubljani in po pošti:
«elo leto ... K 84 -Pol leta ... , 42 — £etrt leta . . . „ 21— n mesec s . . „ 7 —
inozemstvo:
« celo leto naprej K95— ** Pol leta ,	*	50-	>
*» četrt leta a mesec
26->
. P-'-
Ra pismene naročbe bre* pošiljatre denarju ge ne moremo ozirati.
naj pošiljajo
"J.VO
Oglasi se računajo, j porabljenem prostoru in sicer l mm visok ter 45 mm širok prostor za enkrat 40 vin., za večkrat popust.
Uredništvo je na 8tarem trgu Štev. 19. Telefon 860. — UpravniStvo je na Marijinem trgu === štev. 8. — Telefon štev. 44.
Izhaja vsak dan zjutraj.
Posamezna številka velja 40 vinarjev.
■ VpraSanjem glede inseratov 1. dr. ge naj priloži sa odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se fr lakiraj o. — Rokopisi se ne vračajo.
Italijani streljajo na naše organe.
Finančni nadpaznik Ivan Kobler — žrtev.
ot> t^erknlca, 25. julija. V sredo,
strelja”nabf,17- *° Italijanski vojaki j.«J .*l* finančnega »adpaznlka S Koblerja ki se je nahajal na oe® °bhodu 200 metrov to-to*i 0 demarkacijske črte, In ga ho ranili z eksplozivno patrono. rtanjem nadpaznik je bil transportiran v Ljubljano. (Ldu.)
Ljubljana, 25. julija. Finančni nadpaznik Ivan Kobler Iz Cerknice Jo danes popoldne med operacijo nmrl v tukajšnji garnizij-ki bolnišnici. Ivan Kobler je dobil težko rano v roko po italijanski dum dum-kroglf, kakor so sedaj zdravniško konstatlrali. Rani se je pridružilo krvno zastrupljenje, na katerega pos-
™ >^obler umrb Truplo leži v mrtvašnici deželne bolnišnice.
Resni problemi.
III.
Z^-je valute obsega cel probJemov, ki jih ni mo-jL re*lb na en dan. Sama zamenjava papirnatega denarja z drugim pspirjem glasečim se na gotovo vrednost, ne pomaga dosti; vzgled takega nestrokovnjaškega ravnanja nudi izmenjava kron v lire v zasedenem Primorju, ki ni imelo drugega rezultata nego to, da so se živila in druge potrebščine morale kupovat-i po isti ceni v lirah kakor prej v kronah.
Definitivna ureditev in izboljšanje valute je odvisna v našem slučaju od višine prevzetih dolgov bivše monarhije, vojne odškodnine, bodisi v akutnem bodisi v pasivnem smislu, in £^rlne zmožnosti naših agrarnih * "Oljskih proizvodov in zmanj-Ja krožečih papirnatih bankovcev, vsili *.da,.il0 ae ie že večkrat, da je
nri -i? lkoda’ .da. ni na§a država ob priliki žigosanja bankovcev vzela vsaj
polovico bankovcev iz prometa kakor
je to storiia Čeho-Slovaška. Mogoče pride to naknadno do veljave ob priliki izmenjave kron v dinarje in bi bilo to načelo zadižanja vsaj polovice krožečih kronskih bankovcev sigurno priporočljiveje, nego izmenjava v razmerju 5 kron za 1 dinar, kakor si to menda predstavlja finančni minister.
V zvezi s tem bi se morala vršiti oddaja premoženja in moral biti izdan zakon o obdavčenju vojnih dobičkov. Oddaja premoženja bi ne smela zadeti gospodarsko najšibkejših slojev in bi se morala od te oddaje oprostiti vsa premoženja, ki znašajo le podlago za eksistenčni minimum n. pr.
20.000	K normalne vrednosti. Tembolj bi bilo treba pritisniti vojne dobičkarje, ker je njih nagrabljen kapital nemoralen in bi se s tem ugodilo zahtevam socijalr.e pravičnosti. Seveda se pa ta zadnji davek na vojne dobičke ne bi smel vršiti tja v endan brez faktične podlage. Treba bi bilo ugotoviti faktično med vojsko pridobljeno premoženje potom posebnih komisij, ki bi morale sestojati iz ljudi, znanih z razmerami, solidnih in nepodkupljivih, ki bi pa ne pripadali vojnim dobičkarjem sami. Da se zagotovi še večja objektivnost* bi bilo eventuelno dobro, da' bi komisija sestojala do polovice Iz državnih Uradnikov dotičnega okraja In bi tej komisiji načeloval višji finančni uradnik. Proti odločitvi komisije, o kateri bi bil obveščen tudi vojni dobičkar, bi bil dovoljen priziv na poverjeništvo ?a finance, ki bi odločilo končno veljavno v nejavni seji. Za slučaj dvoma, bi poverjeništvu eventuelnO bila dana opravičenost, zahtevati cd pooblaščenca razodetno prisego.
Tako bi se izognili, kolikor je pač to človeški moči mogoče, krivicam neopravične obdačitve, ki se dandanašnji dogajajo. Da navedem le en slučaj:	je v nekem gorenjskem
mestu trgovec z lesom, ki svojega prometa ni mogel prikrivati, moral plačati 150000 K, dočim je ondotni mam.fakturist, katerega ni mogel kontrolirati nobeden, ki je pa najbrž še
bogatejši, kakor lesotržec, plačal le
33.000	K davka.
Davek na vojne dobičke ni le socijalno pravičen, temveč tudi edino sredstvo, ki bi pomogel državi, da pošteno plača svoje uslužbence in izvede nccijonalizacijo in socijalizacijo industrijskih in trgovskih podjetij ter uresničiti agrarno reformo. Da bi ne prinesel velikih rezultatov, je pri pametni izvedbi nemogoče; saj je v tako malem gorenjskem mestu, kakor je Kranj, 33 vojnih milijonarjev vštevši predvojnega milijonarja Majdiča. Eventualnega odpora vojnih dobičkarjev se državi ni treba bati; ti gospodje imajo velika usta, pa malo poguma.
S tem pa ni še rešeno vprašanje zboljšanja naše valute, to so le pripomočki. Glavno je, da dobimo v državo kot fundacijo za izdajo novih bankovcev solidne tuje vrednosti, torej denar ali devize, ld se na inozemskih tržiščih upoštevajo kot polnoveljavne. To dosežemo v mali meri z že omenjeno pridobitvijo naših ameriških izseljencev v glavni rneri pa z inozemskim kreditom. Priporočljivo bi bito v tem oziru obrniti se na male države, — ki so si v vojski 3 svojo neutralnostjo mnogo zaslužile, — in to radi tega, da nas ne požre kapitalizem velikih držav. Kot take pridejo v poštev Skandinavske države, Švica, Holandska in Španija, v izven evropskih dtžavah pa Argentinlja in Cile. Treba bo pa hiteti, da nas drugi narodi, ki vsi potrebujejo kredita, ne prebite.
Omenjeni kredit pa moremo doseči samo, če so pri nas redne razmere. Delovati je z vso silo, da se upostavijo redne promet.e zveze, otvorljo oziroma upostavijo v delo rudniki in začnejo eksploatiraii gozdi, ki so, kakor se je že večkrat poudr r-jalo, naše največje bogastvo. Samo če dokažemo, da je pri nas red in mir, da znamo delati, smemo upati, da nam bo zunanji svet kreditiral.
Vsaka država dela po vojski, fn naj ie tudi bila zmagovita, na to, da spravi kolikor mogoče veliko plačilnih vrednosti v lastno državo in čim
Ob gomili pesnika Antona Medveda.
K^iki izleta »Ljublj. Zvona!' v Kamnik, dne 20. t. m. g. fcudolf Binter.)
nieffaVrt8!°Ve.Snem razpoloženju današ-23? e si v dubu oživljamo spona; na stra§no dobo svetovne vojne, JF^ejie v povestnici človeštva, vini *	{n najobupnejše vzgodo-
Šim- ll,8,!8^ovar>skega naroda. Pred na-ule!!	vstaiaio iz teme v nepre
za, - .vrstah krvavi obrisi postav, Drpr>SUZn^e.no c5o,novino padlih junakov, dni- .nami trepetajo mračne sence ne-oizmh vojnih žrtev. Ž mučenlško . r»jo jugoslovanskih boriteljev nrepo-o”e Poljane, hribi in lesovi kot Jjromnl grobovi tulijo pesem osvete: ragi bratje, miljene sestre, maščujte žit* . e za vrneno Vam svobodo c m ?/ .ki Vara ie zasiniia z našo Snwtjo! In znjimi
’’Av<?i duh iz groba govori proseče, ua bi zedinil se slovenski rod, bi vrnili k nam se časi sreče."
(A. Medved)
Svnia ko,liko ljubeznijo si objemal trenriuf0^6’ kako željno si pričakoval a» da bl videl jih edine, srečne
in proste suženjsk h verig. Učakati ti ni bilo dafto narodovega vstejenja in ujedinjenja
„Ti pevec večne nam veljave ti prerok jasnih nam vremen klicar ti domovinske slave 1
(k. Medved.)
Tvoja vneta duša si je želela proroškega poleta, da bi preplula časov meje, da bi preje uzrla bodoči vek kot z onkraj te hladne zemlje .. • Dasi ti je bil zabranjen pogled v sive dalje, ni Te trlo brezplodno žalovanje, ni Ti gasnilo živo upanje na moč duha In na srečnejšo bodočnost ljubljenega naroda. Čutil si dih prihajajoče vesne, doprinašajoče cvetne polj&be zatiranim, preganjanim in trpečim rojakom zdihujočim pod krutim jarmom oholega, nenasitnega tujca — krvoloka. Pa zagoreli so Ti znova vsi spomini radostno vzhičen si zapel:
„Nad mano jasni solnčni žarek
za mano v temi bojni jek
pred mano v svitu — zlati vek ...
(A. Medved.)
Usodne, trpke, z grenkimi raz-očaranji so bile prepletene Tvojega življenja steze, dokler Ti ni pod ne-vzdržljivo silo dušnih boli klonilo slabotno 4elo. A duh Tvoj je kljuboval
vsem neprilikam ter iskal neusahljivi vir tolažbe v pesmi, zvesti sopotnici do prerane Tvoje gomile. Domača pesem ti je bila tjajplemenitejša pred-staviteijica slovenskega čustvovanja, najiskrenejša čuvateljica narodnih sveti nj^ in vrlin, za to si v njej iskal najblažje utehe, pomirjenje srca, njo si proslavljal in poveličeval v večno-iepih bajnokrasnih slavospevih kot nihče pred Teboj, češ
„Saj pesem nas.spremlja v zemskem življenji vanjo izlivamo radost, bolest v upanju, strahu, veselju, trpljenji pesmi odmev ostane nam zvest.
Petju je dana — stalna oblast.
(A. Medved.)
Kad?r si duševno potrt iskal razvedrila, našel si zaželeno zadovoljstvo in srčni mir med pevci rojaki, kjer si se počutil, otresajoč se dnevnih skrbi, preslanih muk in bolečin najsrečnejšega — kot pevec med pevci, brat med brati. Bodril, navduševal, vnemal si jih, iz dna srca so Ti privreli pomembni, večnomladi stihi:
„Bratje, zepojmo s krepkimi glasi žalosten ali vesel napevi Dviga; tolaži v vsakem nas čast prsi čutečih krilati odmev. —"
(A. Medved.)
manie svojih placira v inozemstvu. Gleaa se, da se kolikor mogoče mnogo izvozi in kar najmanje uvozf. Mgrkantilna 'politika znanega Colberta se ponovi po vsaki vojski in tudi mi se je bemo morali držati, če hočemo računati s kako resno obnovitvijo vrednosti svojih plačilnih sredstev.
V zvezi s tem bomo v lastni državi morali kar mogoče največ sami producirati in se napraviti neodvisne od inozemstva, na drugi strani pa eksp. rtirati vse, česar sami nujno ne potrebujemo. Prihodnja doba bo doba omejilve na vseh koncih in krajih in le na ta način bo mogoče, da v doglednem času prebolimo strašno krizo, ki jo je Evropi povzročila vojna furija.
Žalostni položaj naših ujet-nikov-ranjencev v Linzu in Marhtrenku.
Začetkom maja 1.1. so Nemci pri polomu na Koroškem ujeli mnogo naših vojakov, ki so 3e hrabro zoperstavljali njihovemu napredovanju ter so jih odvedli v ujetništvo na Solno-graško in Gornje Avstrijsko. O usodi teh revežev se ni nič zvedelo, dokler se nekaterim ni posrečilo, da so ubežali. Nekateri so pribežali na Češko, kjer so jih sprejeli prav po bratovsko. Jih nasitili, jim dali perila im obleke ter jih pestem poslali domov v Jugoslavijo. Drugi, ki so ubežali iz ujetništva kar naravnost v Jugoslavijo, niso bili tako srečni. Po večdnevnem mučnem begu — večinoma ponoči peš — so prišli v Jugoslavijo ter se javili na pristojnih mestih, a nikdo se ni zavzel za nje, še celo zaostale plače, ki je za ča3a ujetnišlva niso dobili, jim niso hoteli izplačati. Pravijo, da je niso zaslužili, ker so bili ujeti, a ujeti niso bili po lastni krivdi temveč baš zato, ker so se hrabro bojevali ter zoperstavljali prodirajočim Nemcem. Da so bili ujeti, so bili krivi oni, ld so jih v odločilnem trenutku zapustili. Vprašajte, gospodje, kdo so bili vodje
In ko je radost prikfpela do vrhunca, poklonil si vsem slovenskim pevcem s preroško-navdušenim glasom svoje nesmrtno pevsko geslo:
„Pevajmo torej v bratovskem krogu.
dvigaj nas pesem, zveni nam v slasti"
(A.gMedved.)
Tak je bil naš pesnik Medved kot narodov buditelj-prerok in ljubitelj
Ob 50 letnici pesnikovega rojstva ste se prišli kot prvi poklonit mar.om nesmrtnega pevca, ki Je upapoln zrl v duhu "naše odrešenje. Vaš dični pevski zbor danes zvest pred šestimi leti storjeni obljubi ob pesnikovi gomili ponavlja prisego, da hočejo njegovi člani kot neustrašeni borci za prosveto, prešinjeni s plamtečim žarom bratske ljubezni poveličevali v trdih, dolgotrajnih bojih preizkušeno domovino, z blagoglasno slovansko pesmijo ter zvesto čuvati ta najdražji narodni zaklad proti vsem vnanjim in notranjim neprljateljem. Da fci bil naš poet-mučenik osebno med Vami — „r,ad Grintavčem in Triglavom bi s svojim glasnim pozdravom poslušal Jek s Kalvarije." Vaša pevska srca prešinjajo v tem slovesnem trenotku natzadost-
naših oddelkov in kako so jih vzgojili. Naše ljudstvo je v jedru popo.noma zdravo in njih sinovi so dobri in hrabri vojaki, samo treba se je z njimi ukvarjati, jih vzgojevati, se brigati za nje v vsakem oziru, pa bodo šli za teboj, če potrebno tudi v smrt. Oni, ki so bili v dobrih rokah so se borili odločno in vztrajno, a na svojo veliko žalost so se morali prepričati, da so ravno zato, ker so se tako vztrajno in odločno borili večinoma propadli. Oni, ki je prvi bežal, se je pa rešil. Tako je bilo, gospoda! Vojak ima veliko zaupanje do tebe, če vidi, da se ti brigaš za njega in deliš z njim usodo. Vse žrtve doprinese za tebe, a ne zahteva nič drugega kakor pravice. No, prijazna beseda mu je v tolažbo. Gori na Gor. Avstrijskem pa glnejo in hirajo naši ujetniki -** ujeti so bili ravno zato, kor so so častno in hrabro branili — in ni človeka, da bi Jih potolažil, da bi jim pomagal v obupu. Na Dunaju pa leži pod varstvom naše vojne misije pač več kakor tisoč zabojčkov „srbskega rdečega križa", ki vsebujejo po nekoliko kilogramov konservnih jestvin in suhorja, v vsakem zabojčku pa se nahaja vrhutega še čokolada, j ali sladkor, ali cigarete itd. Kako vesel ‘ bi bil naš sestradani ujetnik, če bi mu bil podarjen tak zabojček. Kako bi se povzdignila njegova ljubav do domovine, kakšna moralična opora je to za njega, če vidi, da se odgovorni možje vendar brigajo za njega. Ce je že tam 12 civilnim internirancem v Gmtindu tako neprijetno in se pišejo po naših s listih tako veliki članki o njih trpljenju, kako tem bolj upravičen je obupni klic naših ubogih, mladih boriteljev, ki so se žrtvovali, pošteno se žrtve-vali, a bili izdani. V Linzu so v neki baraki nastanjeni naši ranjenci. V začetku jih je bilo 90, sedaj jih je še menda kakih 60, a v Marhtrenku jih je 800. Grozna je njih usoda. Hrana je strašno slaba pod normalnimi razmerami za rekonvalescente neužitna. Sestradani kakor stambulski psi so seveda primorani jo zaužiti. Denarja -ti siromaki nimajo nobenega in tudi nobenih e garet. Kedor je kadilec, bo razumel njih razpoloženje. Srečen je, kdor je bil samo lahko ranjen. Težko ranjeni nimajo prave zdravniške pomoči, saj še navadriih prevez primanjkuje in če bi jih tudi bilo še toliko na razpolago, saj jih je Nemcem škoda za slovenskega ujetnika. Švaba se je že med vojsko naučil, kako treba ravnati z vojnimi ujetniki. Baš na Gornje Avstrijskem so bila njih največja taborišča. Zato pa je v tej deželi več kakor sto tisoč vojnih ujetnikov pokopanih,
nejši občutki, saj so nam po zaslugi junaških potomcev Kraljeviča Marka strte verige tisočletnega robstva. Zato se naj Vaša pesem glasi v pozdrav pomlajeni domovini, rešeni in ožarjeni s sijajem krvavo priborjene svobode. Vaša pesem naj danes s prekipevajočimi čustvi ljubavi do narodne grude objema v neizkaljeni sreči vse blago-misleče, podžiga naj kulturno delo In napredek in krepi narodno zavest za nadaijne boje. Vaša pesem naj danes praznuje svoj Vidov dan — do naro- i dovega vstajenja in ujedinjenjal Vi pa dragi pevci, Zvonaši, bodite neodjen-ljlvl razsodniki one vzvišene ideje, ki je samoniklo vzklila v srcih naših osvoboditeljev:
S Prosti smo. Zarja je pala na nas. ratje, da več nam Noč sužnja ne vzide, ki nam je tisoč let mrko sijala, stojte na straži! O, ne zatrite v dušah spomina 1 Krik opomina težki dih tisočev štiristo naj ne ugasne Vaml‘‘	(A	Medved.)
Danes ob pesnikovi gomili, ki jo prerašča vednozeleni bršljan — simbol našega upanja na boljše čaze — pri segamo tudi enoglasno prvemu borcu za našo svobodo in ujedlnjenje, sivemu sokoiu — našemu kralju PeLu — ne ■ omajano ljubezen in zvestobo. Trdno bodimo uverjeni, da bo maščevano naše ponižanje, naše Koso/o, ako bomo vršili slej kot prej svoje dolžnosti napram združeni Jugoslaviji Potem stoprav nam zasine na naši sveti zemlji doba trajnega mira in Bplošnega ljudskega blagostanja.
največ seveda Rusov in Srbov. Tak je torej položaj naših ranjenih ujetnikov, strpanih v barake. Kaj čuda, če so se fantje vsled teh neznosnih razmer še z odprtimi ranami, drugi zopet bosonogi podali na za njih zdravje nevaren beg. Pomoči, tolažbe od nikoder, kaj preostaje drugega, kakor ubežati.
Radostno so bili presenečeni, ko ko so jih bratje Čehi nadvse prijazno sprejeli, ko so na begu iz ujetništva pribežali k njim in jim v vsakem o-žiru šii na roko. Vse drugače, ko so prišli potem v svojo ljubljeno domovino. Povsodi se jih nahruli in kar neprijaznejše postopa z njimi. Saj to so si „zalužili‘‘?! — Razočaranje je veliko in bridko jim je pri srcu. Potem se mu pa še pove, da za časa ujetništva ne dobe nobene plače. Nikjer ne najde zadoščenja, nikjer pravice. Nžirode, tako se ravna s tvojimi sinovi 1 Pa saj to ne more biti tvoj sin, o narod, ki tako postopa s tistimi, ki so prinesli krvni davek na tvoj al-tar. To so tujci v našem kroju, to je stari avstrijski duh gnilobe.
Domovina, reši svoje sinove su ženjstva. Možje na merodajnih mestih ne poslušajte volkov 3edaj v jugoslov. ovčji obleki, temveč svoje pošteno jugoslovansko srce.
Apeliramo na merodajne kroge, da naj store takoj, pa takoj — sicer fantje prej poginejo v pravem pomenu te strašne besede, predno pride pomoč. Apeliramo na našo dež vlado v Ljubljani, apeliramo na naše poslance v Belgradu, da takoj store svojo dolžnost ter intervenirajo, da se pošlje takoj pomoč tem revežem. Apeliramo pa predvsem na našo vojaško misijo in veleposlaništvo SHS na Dunaju, da stori tudi ono svojo dolžnost. To sedaj najlažje in najhitreje pomaga, ker je na Dunaju ter ji gotovo ne bo manjkalo potrebnih sredstev. Gre za življenje naših dragih, ki so žrtvovali vse, vse za nas in za — vas, katerih dolžnost je, da jim pomagate.
Sprejeti in nesprejeti častniki.
K notici „Res militares" smo prejeli sledeče poročilo o razliki plač med sprejetimi in nesprejetimi častniki.
Dne 1. julija 1919 je dobil sprejeti podporočnik (bivši poročnik) ne-oženjen:
Mesečna plača	150	din.	—
Za slugo	20	„	25 para
Dnevnica	372	„	—-
Skupaj	542	din.	25 para
po sedanjem kurzu dinarja: 1626*75 K ter mesečno 1 */2 ni8 drv.
Dne 1. julija 1919 pa je dobil nesprejeti podporočnik (bivši poročnik) neoženjen:
Mesečna plača	140	—	K
Za slugo	50	—	„
Doklada	418	50	„
Menažnl relutum	248	—	,
Stanarina	61	66	„
Skupaj 91816 K Omeniti je še, da se nesprejetim častnikom odteguje Izplačana odpravnina mesečno po 192 kron, tako da dobi nesprejeti podporočnik na roko izplačanih sam<' 726*16 K, dočim dobi sprejeti 1626 75 K in l5/2 drv. Razlika znaša torej 900 59 K in 1 i/j m8 drv.
Sprejeti kapetan neoženjen dobi: Mesečna plača 216 din. 66 para Za slugo	20	„	25 „
Dnevnica	372	„	—
Skupaj 608 dm. 91 para po sedanjem kurzu dinarja: 182673 K ter mesečno 11/2 m3 drv.
Nesprejeti kapetan neoženjen dobi: Mesečna plača	250*—	K
Za slugo	50	—	„
Doklada	465'—	„
Menažni relutum	‘248’—	„
Stanarina	93—	*
Skupaj 1106 — K od česar se mu odteguje še par sto kron prej omenjene odpravnine tako, da dobi na roko izplačanih morda 900 — K. Razlika znaša torej okoli 900—K In 1 •/* »n8 drv.
Krona tega brezglavega postopanja potemtakem je, da dobi sprejeti neoženjeni podporočnik 72675 K več nego nesprejeti neoženjeni kapetan.
Iz navedenih podatkov je natančno razvidno, kaka je v naši državi razlika med sprejetimi in nesprejetimi častnik!, kljub temu, da vršijo oboji enako službo. Kam vodi tako postopanje, morda znajo povedati gospodje na krmilu države SHS.
Dr. Lotrič:
Pokret hrvatske duhovščine.
Pripeljala me je pot v Zagreb. Grem po liici. Pred književnimi izložbami se veano rad ustavljam, ker knjige so najčistejše zrcalo kulturnega stanja in napredka vsakega naroda. Slučajno obstojim pred „Knjižaru Dragutina Zaktmčiča“. Pozoren postanem na neko revijo v lepih ru-dečih platnicah. Čitam: Reforma. Smotra za crkveno-politička te staleš-ka pitanja katoličkog nižeg^ klera i katoličke crkve u kraljestvu SHS. — (Svezak I. Zagreb lipanj 1919. Godina I. Tiskom Dioničke tiskare u Zagrebu. Izdaje uži odbor kaioličkog nižeg kleia u kraljestvu SHS. Uredništvo: Sv. Petar Orehovac.)
Za Prago iu Budimpešto prihaja Zagrebi Povsod med nižjo katoliško duhovščino močno reformistično gibanje! Nastopil je najpreje oficijelno češki klerus s svojimi zelo radikalnimi reformnimi predlogi meseca januarja 1.1. Istega meseca je zborovala v Budimpešti madžarska duhovščina, ki je bila s svojimi zahtevami bolj skromna kot češka. 10. februarja 1.1. pa se je sešel v Zagrebu na zaupni sestanek ožji odbor nižjega hrvatskega svečeništva. Sprejetih je bilo na tem zborovanju več praktičnih resolucij, za katerih uresničenje se sedaj deluje z vso vnemo. Ustanovljena je stanovska organizacija nižje cerkvene duhovščine proti vsem zaprekam od strani višjih cerkvenih dostojanstve nikov. Propaganda med duhovščino se bliskovito širi. Na Slovenskem o tem g banju nisem Čul ničesar, zlasti ne po časopisih. Kot da bi nas ločil kitajski zid od Hrvatske! V Pragi sem slišal sicer o tej stvari nekaj glasov. Pri nas doma pa molk. Hrvatska duhovščina, ki stoji za tem gibanjem, je stopila s svojimi zahtevami pred javnost najprej s sicer drobno knjižico: .Savremene želje katoličkog nižeg klera u državi SHS“, ki je pisana zelo mirno, stvarno in tako prepričevalno, da ji tudi pošten nasprotnik ne more ničesar ugovar jati. Ker pa so zastopniki reformne smeri med duhovščino uvideli, da jim hrvatsko časopisje v tem oziru ni na razpolago — z malimi izjemami —, kakor bi oni želeleli ter da jth ne podpira zadostno, ker ima neutemeljene ozire na višjo duhovščino, so si ustanovili svoje glasilo, ravno zg > raj omenjeno „R„formo". Ti svečeniki so zelo idealni in požrto-valni. Ta knjižica je izšla v tisku Lav Weissa, Bjelovar 1919. En sam duhovnik je prispeval za ustanovitev t°ga glasila 10.000 K; v slučaju de ficita pa je pripravljen dati še 30000 K; List in organizacija sta bila ustanovljena proti volji škofov, katerih se ni niti vprašalo za dovoljenje. Zagrebški ordinarijat je izdal na temelju: Motu preprio Pija X. „Sacrorum Antistitum" z dne 1. septembra 1910 strogo na-redbo, s katero prepoveduje duhovništvu pod težko kaznijo brez nje govega dovoljenja vsake sestanke, na katerih bi se razpravljalo o stanovsko-cerkvenih vprašanjih. Duhovništvo pa stoji strogo na stališču cerkvenega prava ter trdi, da ga omenjeni „Motu proprio" ne veže, ker ga ni recipiral novi corpus iuri canonici, ki po svojem can. 6. obsega izključno disciplinarno pravo katoliške cerkve. Sestanki, se vršijo dalje.
V glavnem zahtevajo ti duhovniki sledeče:	Demokratizacijo
cerkvene uprave: uvede naj se nekako avtonomijo s cerkvenim zborom, ki bi sestavljal ij polo-
vice iz duhovnikov, iz polovice pa iz možkih lajikov — Mulier taceat In ecclesia —; razmerje med višjo in nižjo duhovščino ne sme biti več pa-trijahalno, ampak čisto službeno; škof je šef, župniki in kaplani pa uradniki; škofe in druge duhovnike se voli; cerkvene oficije in beneficije se mora redno razpisovati, župnije se nadomesti s cerkvenimi občinami, ki naj jim določi nove meje in naj bodo sorazmerno po številu vernikov enako velike; patronate — preostanke fevdalnih časov — se odpravi.
Gmotno stanje nižje duhovščine se mora temeljito zboljšati. Treba je najti pravo razmerje med dohodki višje in nižje duhovščine. Na eni- strani bogatstvo, na drugi beda. Marsikje ima kaplan poleg hrane le 20 K stalne mesečne plače, kuharica 100 K in župnikov hlapec od 200 do 300 K s hrano. Zato pa je ureditev kongrue nujno potrebna. Zahteva se, da se ustanovi enaka temeljna plača za vse župnike, isto kaolane. Štolnina in bera se odpravi. Župnikom in kaplanom se pusti nekaj zemlje t. zv. zemljiški min>mum; drugače pa predlaga ta duhovščina socializacijo cerkvenih posestev.
Nadalnja velepomembna zahteva je: Zbližan j e iztočne (s< bsko-pravoslavne) cerkve z 2apadno (katoliško). Jn to ne samo v društvenem, ampak tudi v verskem oziru*
V svrho uresničenja te važne zahteve predlagajo:
a) po katoliških seminiščih la bogoslovnih fakultetah naj se poučujejo razne discipline 3 posebnim ozirom na nauke srbsko pravoslavne in anglikanske cerkve. Pri suuiniščih bogoslovnih fakultetah naj se osnuje stolica za komparativno teologijo;
b) škofje, kanoniki in drugi duhovniki morajo nositi brado;
c) uvede naj se fakultativna molitev brevirja, oziroma da ne bo vsaj smrtni greh, če duhovnik »e bere brevirja;
d) odpravi naj se celibat;
e) v bogoslužje naj se uvede staroslovenščina pisana s cirilico, za obrede pa naj se rabi živ narodni jezik;
f) odpravi se obvezno nošenje talarja izven službe; duhovnik sme nositi po svoji volji tudi civilno 0-bleko;
g) duhovništvo se sme poljubno baviti z javnim delom; v tem ozirU se mora odpraviti oblast škofov na® duhovščino.
To so v glavnem zahteve najnovejše katoliške reformacije na Hf' vaškem. To gibanje hrvaške niŽje duhovščine je v zvezi s sličnem p°' kretom v čehoslovaški in madžarsld republiki. Najmogočnejše je gibanje med Čehoslovaki. A<o Rim ne kapi' tulira, nastane v češki državi avtoke-falna cerkev, oziroma se katoličani združijo s češkonarodno bratovsko cerkvijo. Tudi v Jugoslaviji pričenja hud boj med nižjo in višjo duhovščino, o katerega izidu ne morem prerokovati, prepričan pa sem, da ne bo končal, kakor običajno z nekoliko suspenzijami. Hrvatska duhoviči11* upa, da bo njen pokret uspel, pP' znava pa, da to ne bo njena zaslug* ampak zasluga časa in idej, v kateri sedaj živimo. Demokratična iskra, je elektrizirala ves svet, deluje tu® na nižjo duhovščino, ki se hoče vživeti v demokracijo mas in pri tem tudi aktivno sodelovati. Za to vidim0 da nižja duhovščina po vseh država0« ne samo v bivši Avstriji, nastopa * modernimi zahtevami, ki naj bi kako premostile prepad, ki leči k*' toiiško cerkev od moderne družbe-In rimska kurija?! Ne m#reia prav verovati, da bi se leta sprijazniti s tem modernističnim % banjem. Zgodovina nas uči, da j* * bil dosedaj pri vseh podobnih P0**,., t h ljubši razkol, kot pa da bi sa kaj odnehala in šla s tokom Č3*3*., In odprava celibata! Tako ^ dolžna in opravičena zahteva kter.a socijalmh moraiičnih ozirov l 18 aIu hieva prav nič ne nasprotuje dog‘» ^ in verskim naukom. Tozadevno
j>;je že stoletja boj med kurijo in J i ^hovščino. Dosedaj pa je o-taIa rimska stolica še vedno rieiz— fosila zmagovalka. Vsako akcijo v PfJjpS odpravi celibata je imenoval • eiiki papež Pij )X. »foedidissima conspiratio".
. Primerjajoče teologične stolice bi Katohcanstvu zelo škodovale, ker bi zbujale versko skepso med duhovenj naraščajem. Saj je bilo že do-^oaj toliko modernizma med prvimi v . najboljšimi katoliškimi učenjaki, “j vse bi če le povzročila kompara-na teologija, če bi se poučevala '•s v objektivnem smislu. Proč od *«**!. To je že od nekdaj geslo nii °»v čistega katoltčanstva. Kdor m 8^e pozna, jim tega ne more Po modernih univerzah pa stniu ustanavljajo laične primerjajoče ie »nS ?? verska vprašanja sploh. To cit* ~JJ korak v razvoju emancipa-cert^° J^ne dr,1žbe od organiziranih izpili., ‘ Podobna stolica obstoja pri enn iA?raj^ roodroslovni fakulteti že *akto“'v 5ieli8U,a I« prevažen da bi se i0veš1kem življenju, e raogel ignorirati.
vrši t nain°vejšlm gibanjem, ki se , 1 v njeni sredi. Na kompromise ne 00 pristopila.
Toda to gibanje je tako mogočno, Postalo je takorekoč vesoljno, situacija j® zanj tako ugodna, da ga ne bo “jogoče zaustaviti. Šlo bo preko ofi-•jelne cerkve, če slednja ne more iti njim. Razoralo bo globoko hnn *iP0!le' na vsak način pa
itloini * *° !n P°g1(>bilo reliji o z ni čut kulturnega syeta Poplemenitilo^ ih.i« i sveia;
..loklAtifcv* pr
nanrpHt ’ *er *° ze*° Škodovalo
napredku našega naroda.
Slovensko učiteljstvo proti italijanskemu imperijalizmu.
(Doilo zakasnelo.)
Okrajno učiteljsko društvo za Ra dovljiški okraj zbrano dne 13. julija ]919 v Radovljici izjavlja: Neodrešehi Jugoslovani se smatramo kot člane „'Sa> svobodnega jugoslovanskega njo in J[ot PriPadniki Jugosiavije. Na roistun ,	usodo smo navezani po
ffllšlfeni. i	’« 5egah Jn llavadah, po
trnlil^i i na^em čustvovanju. Njeno 1» na*le *naše ,trP?ienie» njena sreča mA™** $c'aa prošlost je naša dočnnof nlena bodočnost je naša bo-sote «! nlen^ krasote so naše kra-stvo’ „re no bogastvo je naše boga-
iunaštva0 morie ie nage m°rje, njena je nag? 80 naŠa junaštva, njena moč
stavi« mo2, Vse d°g°dke v Jug°-
8PremU9^eo<ire5eai Jugoslaviji živo lije se n?°’ 2a to» kar dcbaia iz Ita stromaŠne&?en!mo' ker t0 prihaia od
lažjo in zahrbtnega tujca, ki z
gospodar h krivici hoče P°stati naš hoče u .Sovraži naš narod in ga ljubiti ?	» od tujM, katerega mi
nočem Jn „sP°^ovati ne moremo niti hoče k tYemo» in Čutimo, da nas tllau,«	a 8ila italijanskega impe-
danift013 zfsužnjiti, toda mi se zave-skunn«eS«eifgfa prava jugoslovanske Ilvl v r t!* e pravo je zapisano in
v ni	*p°menLkih’ našl zg°d°-
v d.,8 ? ku,turl» naJemu junaštvu In » dušah nas vseh. Zavedamo se tudi £nega spoštovanja, ki nam ga likanje ves kulturni svet. Ljubimo svo-lega brata-vladarja.
Opozarjamo belgrajske Slo-
v*nce, da se v jjelgradu prodaja »Jugoslavija" pri gosp. Tiho miru Miladinoviču, Cvetni trg.
Iz zasedenega ozemlja.
Plebiscit v vzhodni Istri.
Po krvavih reških dogodkih je prišel general Grazioli v Volosko, kjer je izda! zapoved, da morajo vsi pre bivalci glasovati za Italijo. V razglasn se obljubuje onim, ki so zvesti „materi Italiji", vse meščanske pravice in bodo deležni posebnih ugodnosti pri apro-vizaciji. Kdor ne bo glasoval za Italijo, bo dobil na dan samo 10 dkg kruha in bo zaprt kot izdajalec. Glasovanje se je vršilo 9., 10. in 11. t. m. V cc-lem vološčanskem glavarstvu so zbrali Italijani komaj 780 glasov. Pravico glasovanja je imel vsak, celo otroci od treh let naprej. Vkljub vsem obljubam in grožnjam je izpadlo glasovanje naravnost sramotno za Italijane.
Italijani deportirajo vse moške od 17. do 40. leta.
Iz Voloske poročajo, da je dobila italijanska oblast povelje, aretirati vse moške od 17. do 40. leta in jih depor-tirati v Italijo. Mnogo mož in mladeničev so odvedli karabinerji v tržaške zapore, večina pa je ušla in se skriva v gozdovih. V mestih in vaseh vzhodne Istre so ostali doma le ženske, otroci in starci.
Vojne priprave proti Jugoslovanom.
Italijani so postavili na Učki vse polno topov in shramb za bombe. Topovi so obrnjeni proti krajem vološ-čanskega glavarstva. Po cestah in ob njih kopljejo Italijani jame, v katere polagajo mine, da uničijo ceste v slučaju, če bodo morali oditi pred jugoslovanskimi četami.
Proti italijanskemu nasilju.
Reka, 25. julija (Izv. por.) Reški in okoliški Jugoslovani so poslali k medzavezniški preiskovalni komisiji de-putacijo s prošnjo, naj se preiščejo tudi italijanska politična in druga grozodejstva na Jugoslovanih. Komisija je odgovorila, da nima pravice, ume-šavati se v upravne zadeve italijanskih okupacijskih oblasti.
Mirovna konferenca.
Mirovna pogodba z NemSko Avstrijo. — Podaljfianje roka. Dunaj, 25. julija. Dr. Renner, vodja nem-ško-avstrijske mirovne delegacije, je imel z dunajskimi politiki v Feldkirch-nu na Tirolskem daljše konference. Nemška avstrijska delegacija upa doseči podaljšanje roka za odgovor in proti predloge. Dunajski parlamenlarni krogi živahno razpravljajo o načrtu mirovne pogodbe. Agrarci ogorčeno odklanjajo odškodnino v naturi, zlasti izročitev 6000 glav molznih krav. To bi pomenilo smrt 12 000 dojencem In otrokom. Časopisje ostro kritizira finančne in teritorijalne določbe.
k Dr. Renner baje ne podpiše mirovne pogodbe. Ženeva, 24. julija. (Čtu.) Pariško časopisje poroča, da po izjavi dr. Rennerja Nemška Avstrija ne bo podpisala mirovnih pogojev, ker pomenjajo uničenje Nem. Avstrije. Takih nezaslišanih pogojev bi Nemška Avstrija tudi nikdar ne mogla izpolniti. (Ldu.)
k Balkanski problem. Pariz, 23. julija. Poleg jadranskega problema čaka na mirovni konferenci rešitve tudi balkanski problem, o katerem so „najviSji bogovi" še zelo nepoučeni. „Petit Parlsien" konštatira, da to vprašanje mirovni konferenci še ni dobro znano. Težavnost tega problema se zrcali v tem, da obstojajo načelne diference med Romunijo in Bolgarsko med Bolgarsko in Grčijo. Romunska vlada stavi zelo imperialistične zahteve napram Bolgarski. Vprašanje Carigrada in Dardanel, katere zahteva tudi začasna ruska Kolčakova vlada, je še odprto.
k Italija sl pridržuje Izhodišče.
„Neues Wiener Tagblatt" javlja med drugim: Italija si pridržuje majhno izhodišče, da bi v slučaju, če pride do nesporazuma z enteuto, mogla z Nemško Avstrijo stopiti v prijateljske stike. Anglija bi bila pripravljena podpirati Nemško Avstrijo, zadeva pa ob oc’por Francije, ki trdi, da vsako ojačenje Nemške Avstrije pomenja ojačenje Nemčije.
Politični pregled.
p Kje se stekajo te niti? V
zadnjem času so pričeli razni nemški listi ostro napadati osvobojenje naše Štajerske in Koroške toli zaslužnega generala Majsfra. To bi seveda ne bilo popolnoma nič čudnega — saj so Nemci pač občutili trdo njegovo roko, kadar se je šlo za jugoslovanske pravice. Čudno pa je, da skoro v enako strupenem tonu, kot klerikalni »Gra-zer Tagblatt1* napada generala Majstra istočasno tudi mariborski listič »Male Novice«, tako da je skoro brezdvomno, da izhajajo napadi v obeh listih od ene in iste osebe, in da stoji za to osebo politična stranka, ki je že večkrat pokazala, da ji gre njena strankarska korist in zadoščenje strankarski častihlepnosti daleč pred narodno koristjo. Ali ni to v času, ko bijemo na vseh koncih in krajih svoje države težak boj za konsolidiranje razmer in ko na vseh mejah strme v nas zlobne in lačne oči naših sosedov, veleizdajstvo. In to vse zato, ker bi moral za svoje zasluge dobiti general Majsterv Mariboru svojo ulico, neki drugi politični veljak pa ne. Stanka, ki se spusti vsled osebno užaljenega častihlepja svojih voditeljev tako daleč, da koope-rira z nemškimi listi v boju zoper javno priznanega zaslužnega moža, kot je to general Majster, pač nima pravice, da se imenuje slovenska In ljudska.
p Že zopet laži Med drugimi lažmi v zadnjem času je »Naprej« napisal tudi to, da je gospod Polajnar lastnik kavarne »Prešeren« zaprl v ponedeljek svoj lokal prostovoljno. Ugotavljamo, da je bil g. Polajnar v ponedeljek sploh odsoten, da pa je dal nalog, naj ostane ta dan kavarna odprta, kar se je tudi zgodilo. Šele ko je prišel neki Mihelič na čelu gruče stavkajočih, in kavarnarlci zagrozil, da bodo razbili vse šipe, če se lokal takoj ne zapre, in ko so posamezni izmed došlih grozili z bruhijalno silo, se je ga. Polajnarjeva pod pritiskom rdečega terorja udaia in zaprla kavarno. To imenuje »Naprej« prostovoljno zapreti.	\
p Upor laških vojakov v Pod-" kloštru. V Podkloštru pri Beljaku se je pretekli teden po dosedaj še nepotrjenem poročilu uprla vsa tamošnja italijanska posadka, tako da so jo morali tekom 24. ur zamenjati z drugim vojaštvom.
p Splošna stavka v Italiji ponesrečila. Kakor poroča „Telegrar«f“, doznavajo »Times** iz Milana, da izjavljajo vsi listi, izvzemši ,Avanti“ da se je splošna stavka v Italiji ponesrečila. Od 11.000 železničarjev v milanskem okraju jih je stavkalo le 43. (Ldu.)
P Izpremembav francoski vladi. Francoska poslanska zbornica je 19. t. m. izrekla Clemenceau-jevi vladi nezaupnico glede njene gospodarske politike. Splošno se je pričakovalo, da poda Clemenceau demisijo celokupne vlade; a odstopil je samo minister prehrane Boret. Na njogovo mesto je imenovan Neuieus, bivši finančni minister, pristaš radikalno-socijalistič-nega bloka. Nouleus je bil tudi francoski poslanik v Petrogradu 1. 1917. za časa Kerenskega vlade.
p Nov grški poslanik v Bel-gradu. Bel grad, 24. jul ja. Včeraj je prispel iz Aten novi grški poslanik v Belgrad Mauridls. Novega poslanika je sprejel tajnik ministrstva za zunanje dela Jerefimovič. Sprejemu so prisostvovali vsi člani grškega poslaništva v Belgradu.
p Kralj Niklta rovari proti Ju • goslavlji. Belgrad, 24. julija. Vsled agitacije in propagande agentov bivšega kralja Nikite kakor tudi italijanskih oblasti se je cetinsjka omladina organizirala in izdala razglas vsem organizacijam v Crni gori, v katerem proglaša, da se je vršil večen boj proti starodavnim sovražnikom Crne g°re in da bo ona ta boj nadaljevala. Zeli, da store isto \rse organizacije in da stopijo v kar najtesnejšo medsebojno zvezo. Omladina jc tudi manifestirala po Cetinju. (Ldu.)
p Poveljnik združenih armad v Sofiji proti bulgarskemu tisku.
Zaradi zlobnih napadov na zaveznike v bolgarskem časopisju je poslal poveljnik združenih čet v Sofiji ministrskemu predsedniku Todorovu pisanje, v katerem ga opozarja, da ne more dalje prenašati, da bi bolgarski tisk svobodno napadal in blatil an-tantine državnike. Dalje zahteva, da se pokličejo na odgovornost vsi cenzorji, ki so pripustili, da so v raznih sofijskih listih izšli članki, ki so bili naperjeni proti zveznim državam in njih zastopnikom. Obenem Je poveljnik naznanil Todorovu, da mora list „Echo de Bulgarie" plačati 2000 levcv globe.
Pokrajinske vesti.
kr GuštanJ. Gosp. Andrej Oset, ki so ga koroške nemške čete svojčas popolnoma oplenile, je prodal svoje posestvo v Tolstemvrhu g. Cvitaniču iz Maribora.
kr Pliberk. (Zopet naša šola.) Ker se šolske razmere še vedno niso mnogo zboljšale, smo prisiljeni, da javno zahtevamo kar nam gre. Sicer se je bila naša ljudska šola (4 razredna) z otroškim vrtcem vred zopet otvorila pred štirinajstimi dnevi. Toda, sedaj manjka zopet učitelj 4. razreda gosp. Zdolšek, ki je menda še vedno pri vojakih. Otroci tretjega in četrtega razreda gredo komaj dvakrat, kvečjemu trikrat na teden v šolo. Kak uspeh, si lahko vsak misli. Prvega septembra pa že pri ras pričnejo počitnice! Niti ta bori mesec ne more biti pouk reden I Kje so vendar šolske oblasti, da sc nič r,e brigajo za red? Je II res učitelj Zdoljšek kot oficir nenadomestljiv? Ako je temu tako, potein naj bo, nam pa dajte drugega učitelja. Sole za to, da gre mladina v šolo in mi zahtevamo reden pouk. Kdo bo dal mladini zamujeni pouk? Kako naj se narodne razmere sboljšajo, če se pa na šole ne polaga nobena važnost? Upamo, da nas šolski svet v Velikovcu, šolska oblast v Ljubljani in vojaška oblast vendar že enkrat sliši.
kr Velikovec. Nova gimnazija se otvori še prihodnjega šolskega leta v Velikovcu. Prrihodnje leto se najbrže otvori samo prvi razred.
kr Sabotaža v Celovcu. Dne
15. t. m. je nastal na dosedaj nepo-jasnen račin v eni tukajšnjih vojaških garaž požar, pri čemur je zgorelo 7 jugoslovanskih vojaških avtomobilov. Cel dogodek diši po sabotaži in se sumi, da je treba storilce Iskati v nemških organizacijah.
kr Škandal za Bledi Ko smo bili 22. t. m. z srbskimi gostji na Bledu, me vpraša eden izmed njih, kaj da pomeni oni črni napis »Luisenbad*, ki se vidi daleč po jezeru. In mene, ki nisem Blejčan, je bilo sram in sem preslišal vprašanje. Prometno društvo, stori že svojo dolžnost.
kr Gledališko društvo na Jesenicah. Dne 12. t. m. se je vršil redni občni zbor, o katerem podajamo tu kratko poročilo: Predsednik gosp. J. Špicar referira o delovanju društva tekom leta in povdarja, da je društveno delovanje v svobodni domovini močno napredovalo, tako, da lahko ob zaključku bilježi mnogo večje uspehe, kot kdaj poprej, dasi je društveno delovanje motila španska bolezen in dogodki na Koroškem. Zahvali se vsem igralkam in igralcem za njih požrtvovalnost, ki si je v teku časa znala vzgojiti tudi občinstvo, ki razume in upošteva društveni trud in delo. Iz blagajniškega poročila posnemamo sledeče: Prejemki znašajo 26.214 K 38 v, izdatki 25 866 K 33, prebitek torej K 3242. Poročila so bila odobrena in se računskemu pregledniku g. dr. Kogoju da absolutorij. Blagajniku se za njegovo delovanje izreče najtoplejša zahvala. Izvolil se je nov odbor, ki se je takoj konstituiral sledeče: Predsednik Šoicar, namestnik F. Hlebanja, tajnik Potrato, blagajnik F. Gradišnik, odborniki J. Čop, G. Vister in Y. Zagorski.
kr Bralno in pevsko društvo v Toplicah pri Noyem mestu priredi
v nedeljo 27. julija 1919 veliko ljudsko veselico v kopališkem parku s petjem, tamburanjem, šaljivo pošto, pečenim Jancem Itd. Veselica se vrši ob 4. uri popoldne. V slučaju neugodnega vremena teden pozneje. K obilni udeležbi vabi odbor.
kr Podporno društvo vojnih invalidov v St, Jerneju na Dolenj-skejn priredi v nedeljo 27. t. m. ob pol 16, uri v društveni dvorani veselico z burko »Trije tički". K obilni udeležbi vabi odbor.
kr Ukinjen sekvester. Nad graščino in tvornico g. K0n*ga v Loki pri Zuzmu proglašen sekvester se je ukinil, ker se je izkazalo, da je lastnik podanik čehoslovaške republike.
kr Občni zbor,Zadružne zveze* v Celju, V nedeljo 20. t. m. se je vršil v celjskem Narodnem domu občni zbor Zadružne zveze celjske, te najstarejše slovenske zadružne organizacije ob neposebno lepi udeležbi. Krivda za marsikoga,, ki ga ni bilo, ne leži v nezanimanju, pač pa v dejstvu, da smo živeli pod utisom, da se ustavi ves železnični promet vsled napovedane dvodnevne stavke. Za^mivega zborovanja so se udeležili po zastop nikih srbski in hrvatski delegati, med njimi ravnatelj Zveze jugoslovanskih zadrug v Belgradu g. Avramovič in delegat poljedelskega ministerstva, naš stari znanec in delavec v slovenskem zadružništvu g. inšpektor Miloš Stibier iz Belgrada.
kr Incident v hotelu del’ Eu-rope. V celjskem hotelu del’ Europe se je primeril sedaj že drugi slučaj, ki kaže, da menda ne bo prej miru, da se hotel sploh zapre. Ena izmed natakaric se je proti gostu hotela, gosp. podpolkovniku Nedelkoviču, ki je bil dvakrat težko ranjen in je vsled tega živčno bolan, obnašala tako arogantno in nespodobno, da ji je imenovani, ko parkratni opomin ni nič zalegel, v svoji razburjenosti pripeljal par klofut. Seveda so se našli koj ljudje, ki so iz tega, četudi neopravičljivega a razumljivega podpolkovnikovega dejanja, takoj hoteli kovati kapital za svoj boj proti tem »prekletim Srbom", ki branijo, da se ne morejo po svoji volji bratiti z nemškimi bratci iz republike in trosijo zato o celem dogodku docela izmišljene vesti med ljudmi, kot da je dotična natakarica umrla itd. Tukajšnja oblast je celo afero nepristransko preiskala in jo odstopila v nadaljne postopanje pristojni višji oblasti.
kr Celje. Koncert priredita Josip Rijavec in Robert Primožič, odlična solista kr. opere iz Zagreba in sicer v soboto, dne 26. v gledališču v Celju, dne 27. v Narodnem domu v Mariboru kr Ormož. Lepa slovenščina zdravnika: Vračnlško spričevaloI Gospa Marija Veselic je svoje starosti primerno rejena ima ravne kosti zdrave prsne in trebušne člani, jeni noseča — jene živce so krepki, jene čutila normalno fanctionlrajo. Ormož, 10. junija 1919. Dr. HeiB Aiois, m. p.
kr Društvo odvetniških in notarskih uradnikov za mariborsko okrožje je na svojem ustanovnem zborovanju sprejelo resolucijo, Iz katere posnemamo sledeče: Pridružujemo se resoluciji stanovskih tovarišev v Celju, ter vztrajamo na tem, da se ta resolucija tudi za okrožje Maribora docela izvede, dotlej pa naj se uvede začasna plača za kocipljente in pisarniške vodje 900 do 1200 K, za strojepisce in stenografe 400 do 600 K in prost sobotni popoldan. Naproša se vlado, da uredi razmerje med šefi in uslužbenci, odvetniške in notarske zbornice pa naj uvedejo v vseh pisarnah obligaten dnevnik izvršenega dela, na podlagi kdterega naj se potem regulira plača uradnikom. V ostalem se zaključi, da */.a enkrat mariborsko uradmštvo odvetniških in notarskih pisaren ne stopi v stavko, da pa bode celjske tovariše v njih upravičenih zahtevah podpiralo z vsemi močmi.
kr V Radgoni se je ustanovila podružnica Sokola. Za starosto je Bil izvoljen upravitelj tukajšnjo javne bolnice g. Franc Sever.
kr Ptuj. Sprejemni izpit za I. razred gimnazije je napravilo 40 učencev.
kr Radgona se budi. Od znanega Wratschka ustanovljena nemšku-tarska „VorschuBkassa“ v Gornji Radgoni je končno propadla. — Dne 21. t, m. se je pričel tukaj tečaj za srbohr-vatski jezik in upati je, da se neumornim našim kulturnim delavcem kmalu posreči ustanoviti tudi javno ljudsko knjižnico, ki bo dobro upravljana postala pravi blagoslov za procvit naše narodne misli med ljudstvom tukajšnjega okraja.
Poziv.
Dne 8. julija je velik požar vpe-pelil vas Zagradec v občini spod. Slivnica pri Grosupljem. Zgorelo je 27 hiš in 58 gospodarskih poslopij, veliko število "goved in prašičev in nešteto perutnine. Uničena je velika množina poljedelskih strojev in vozov in skoraj vsa zaloga živeža in krme.
Mnogim nesrečnikom je zgorela tudi vsa obleka in ves denar, tako, da je sedaj do 200 ljudi brez strehe in vsacega imeija.
V nesreči prizadeti prebivalci vasi Zagradec so torej v skrajni bedi, po svoji lastni moči si ne morejo pomagati, treba jim je pomoči od drugod.
Da se jim olajša beda, razpisujem s tem nabiranje milih darov po celem območju deželne vlade za Slovenijo.
Darovi se sprejemajo v Ljubljani pri poverjeništvu za notranje zadeve (ravnatelj pomožnih uradov) in pri mestnem magistratu, drugod pri vseh okrajnih glavarstvih in pri oblastvih, kateie bodo ta določila, pri mestnih magistratih v Celju, Mariboru in Ptuju. Darovi se bodo razglasili v »Uradnem listu" in odkazali svojemu namenu.
Deželna vlada za Slovenijo — poverjeništvo za notranje zadeve.
V Ljubljani, dne 21. julija 1919.
Poverjenik:
Golla s. r.
Dnevne vesti.
dn Uvoz soli prost. Iz Belgrada javljajo: Od sed^J dalje je prost uvoz soli lz Inozemstva. Cene za prodajo bodo določile politične oblasti v zvezi s pokrajinskimi odseki.
dn Vsi ruski častniki naj se čimprej zglasijo pri komandi mesta. Gre za zelo važno zadevo.
dn Zakaj to?! V armado SHS došedaj še tudi ni sprejet znani general Majster.
dn Mesta poštnih cflcijantov se bodo z aspiranti, ki so že in ki bodo še izšli iz letošnjih tečajev, toliko izpopolnila, da zaenkrat ni treha novega cfidjantskega naraščaja in zato v doglednem Času ne bo cfici-jantskega tečaja. Zato poživljamo vse, ki se žele pripravljali za službo poštnih oficijantov, naj ne vlagajo prošenj, dokler ne bo zopet objavljen rok za sprejemanje. — Višji poštni ravnatelj: Dr. Debelak.
dn Španska bolezen se zopet močno širi v Istri.
dn Stolica za romansko filologijo je osnovana na zagrebškem vseučilišču.
dn Naredba o organizaciji ministrstva za finance je izšla v založbi delegacije ministrstva financ za Slovenijo in Istro v Ljubljani, Poljanska cesta 2. Izvod stane 2 K.
dn Poziv. G. tehnik Pikel in g. Jakič, ki sta se svojčas oglasila pri meni radi nameščenja, sta naprošena, da se nemudoma javita v moji pisarni. — Dr. Žerjav.
dn Članom dijaške počitniške zveze. Izšel je „Dija|ki počitniški almanah za leto 1919". Člani na deželi ga dobijo proti naprej poslanemu znesku 5 60 K s poštnino vred, člani pa, ki stanujejo v Ljubljani, ga dobe vsak dan od 16. do 17. ure v pisarni Tiskovne zadruge (Sodna ulica št. 6) do 1. avgusta.
dn Godba in pevski zbor ZJZ priredita v nedeljo dne 27. t. m. izlet v Sevnico, kjer bode pri g. Lamperju, nasproti kolodvora, velika vrtna veselica. Poleg plesa in proste za-
bave se bode po srbskem običaju peklo jagnje na ražnju. Ponovno vabimo k udeležbi vsa društva, korporacije in prijatelje godbe in petja. Začetek ob 15. uri.
dn Nova izdaja kolekov. V kratkem se izdajo glede vseh vrst kolkov, ki so navedene v naredbi poverjeništva za finance z dne 14 februarja 1919, št. 290, Uradni list št. XXX*X, novi kolki, ki se razlikujejo od prvotne izdaje v tem, da nimajo okrog osrednjega polja (SHS) napisa »Narodna vlada v Ljubljani". Kolki prvotne izdaje pa ostanejo do preklica v veljavi,
dn Izšla je 7. števiika prvega jugoslovanskega filatelističnega lista »Balkan" z jako zanimivo vsebino, ki jo vsem interesentom najtopleje priporočamo. »Balkan" izide vsaki mesec enkrat in se naročuje pri upravi ..Balkana", Zagreb 1., pošt. pretinac 85.
dn Vprašanje prehrane akademske omladlne. Zagreb, 24. julija. Jugoslovansko akademlčno podporno društvo je poslalo dva zastopnika v Beograd, da posredujeta na merodajnih mesiih glede ureditve prehrane akademikov bodočem šol3ktm šolskem letu. Zastopnika sta bila povsod sprejeta z veliko naklonjenostjo ter so jima vladni krogi obljubili storiti vse, da se pomaga siromašnim akademikom v bodočem šolskem letu. (Ldu)
dn »Klub jugoslavensklh agrikulturnih tehniCara", se je v rimskem senatu 1918 19 osnoval v Pragi in ima nalogo potom diskusij in knjižnice nuditi članom izpopolnitev v strokovni izobrazbi.
Da bo zamogel ta klub izpolniti svojo važno nalogo in pošiljati v domovino res strokovno izobražene može, ki jih baš sedaj tako nujno potrebujemo, zato poživljamo vsa društva, knjižnice in posameznike, da darujejo klubu kako strokovno knjigo (poljedelsko, vinarsko, sadjarsko itd.) oziroma da mu pomagajo z denarnimi prispevki. Oboje sprejema klubov knjižničar: France Pagan stud. Ing. agr. Novo mesto 220.
Ljubljanske vesti.
1 Zahvala. Odbor za sprejem »Kluba Beogradskih maturanata" se toplo zahvaljuje vsem, ki so na kakršenkoli način pripomogli, da smo izletnikom pokazali, kako prisrčna bratska Čustva vežejo nas Slovence s Srbi. Hvala posebej pokroviteljicama gospema Mari dr. Brejčevi in Franji dr. Tavčarjevi, narodnemu ženstvu za njihovo požrtvovalno delo; vsem zavodom in zasebnikom za prenočišče; odborom v Št. Vidu (Zavodi), na Vrhniki, Bledu (posebno Tourist Office) in Kianju za sprejem in pogostitev, prirejeno nad vse pričakovanje; vladi mestni občini in denarnim zavodom za izredne podpore; tovarnarju g. K. Pollaku za pogostitev; železniški upravi v Ljubljani (postajenačelniku g. Ludo-vlku) za v3o izkazano uslužnost; pozdravnim odborom na različnih postajah, osobito v Novem mestu, na Jesenicah, v Podnartu i. br. Omenjeni činitelji so s svojim požrtvovalnim delovanjem povzročili, da ves slovenski narod danes prešinja prijetna zavest, da smo se bratski mladini srbski ob tem prvem posetu izza ujedinjenja vsaj nekoliko oddolžili- Odbor.
1 Ljubljansko vseučilišče. Kakor poročajo graški listi, je prejel dr. Rudolf Nachtlgal, profesor sio-vanake filologije na tamošnji univerzi, da prevzame profesuro na ljubljanskem vseučilišču, kjer postane najbrže rektor tega največjega našega kulturnega zavoda.
1 Za begunce. V pondeljek, dne 28. t. m. od 15. do 18 ure se bo delilo revnim goriškim beguncem v Sp. Šiški, Celovška cesta 61, pri steklarju Sušniku kislo zelje brezplačno. Reflektanti naj prinesejo s seboj posode in policijsko zglasllnico, ali kak drug dokument, da dokažejo, da so res begunci. — Posredovalni urad za begunce v Ljubljani.
1 Ustrelil se je včeraj zjutraj vsem Vičanom in tudi meščanom dobro
znani Oblakov Tone p. d. Giadnov z Viča, v domači hiši na senu ter bil takoj mrtev. Vsled strela se ja vnelo seno in je zgorela hiša do tal. Ntegov cče in domači so rešili komaj golo življenje. Sicer je bila hiša zavarovana, vendar Ijkoda ni krita z zavarovalnino. Kaj je neslo fanta v prosto-volno smrt, se ne ve natančno, vendar se domneva, da je vzrok — nesrečna ljubezen. Opažalo se je zadnje čase na njem melafiolija, vendar on ni nikdar tožil o svojih bolestih, tako, da ostane slučaj povolnoma nepojasnjen. V Četrtek zvečer veselil se je lanjki Tone še življenja v družbi svojih prijateljev, domov prišedši pa, mesto da bi šel spat, je zlezel na seno in si vzel življenje. Tone — o-staneš nam v dragem spominu. — In zopet je šlo mlado življenje.
1 Šentjakobski semenj priredi v nedeljo dne 27. julija na romantičnem vrtu pri Mohorču, Za gradom št. 3, Gospodarsko napredno društvo za šentjakobski okraj skupno s šentjakobsko krajevno skupino JDS. Veselica je v prid šentjakobski javni ljudski knjižnici. Vstopnina 1 K 50 v, otroci v spremstvu staršev prosti. Začetek ob 15. uri.
1 Osebna vest. V ministrstvo notranjih poslov v Bc-lg-ad je bi! poklican g. okrajni komisar dr. Fr. Svetek, ki je dosedaj služboval pri predsedstvu deželne vlade.
1 Neznani tatovi so v noči od 22. na 23. t. m. odnesli iz vrta g. Tomažiča na Kolizejski ulici nekaj novih preprog in opravo vrtne hišice v vrednosti nad 1000 K.
1 Električna razsvetljava v Šiški, V soboto 26. t. ra. se vrši ob pol 8. uri zvečer v gostilni g. Štepica v Sp, Šiški sestanek. Razpravljalo se bode o napeljavi električne razsvetljave. Interesentje naj se blagovolijo tega sestanka polnoštevilno udeležiti.
Priprav, odbor.
l Zaročila se je hčerka gosp. Oblaka, znanega gostilničarja na Tržaški cesti pri »Franceljnu" z gosp. 'Dolencem z Vrhnike. Naše čestitke.
Zadnje vesti.
Finančni minister pride v Ljubljano.
Belgrad, 25. julija. (Ijv. por.) Finančni minister dr. MomČiio Ninčic je odpotoval v Ljubljano, kjer ostane deset dni.
Amerikanski Jugoslovani za naše invalide.
Belgrad, 25, julija. Iz Washlng-tona javljajo, da je v naših jugoslovanskih krogih na Petrov dan bila nabrana velika vsota denarja za naše invalide. Tudi Amerikanci so dajali znatne darove. Denar je izročen našemu poslaništvu. (Ldu.)
Naše posojilo v Ameriki.
Izboljšanje valute.
Zagreb, 25. julija. (Izv. poroč.) „Jutarnji list" javlja iz Osijeka: Ravnatelj »Brodske eskomptne banke" Bačič se je povrnil lz Pariza, kjer se je razgovarjal s Pupinom, ki mu je izjavil, da so za Jugoslavijo aranžirana tri posojila v Ameriki. Dve posojili sta državni, a tretje privatno. Posojila se predvsem najmejo, da se osvobodimo evropskih dolgov, da Izboljšamo valuto ln pridobimo kredit v zunanji trgovini.
Novi bankovci.
Belgrad, 24. julija. Novi bankovci, ki se izdelujejo v Zagrebu in Pragi, bodo gotovi tekom meseca avgusta, tako, da bo mogoče meseca septembra vzeti iz prometa večje število kron. Posebna komisija vzame bankovce iz tiskarn in jih izroči Narodni banki, da jih zamenja za krone. (Ldu.)	_____
Zahtevajte t Jugoslavijo" po vsek gostilnah, £avamah in brivnicahf Pridobivajte novih naročnikov/
Razno.
r Usoda Viljema. Londonski poročevalec lista „Rotterdamscbe Cou-rant" poroča iz merodajne strani, da je stvar glede nemškega cesarja sedaj nastopna: Aliiranci so mnenja, da razpravo proti njemu ne morejo opustiti, ker tvori del mirovne pogodbe. Od nne do dne je bolj jasno, da se razprava ne bo vršila v Londonu in uP8jo, da bo opozicija večinoma pognala, kakor hitro se objavi ta sklep. Nizozemske ne bodo prosili, da izroči ccsarja, marveč aliiranci bodo prosili Nizozemsko vlado, da jim ga odda.
^ niZOzemska potem ne bo mela pomislekov proti izročitvi. (Ldu)
, (.Boji med amerikanskimi be-{Okožci in zamorci. „Koltands Nieuvvs °J?ieau‘ poroča: ,,Times" javljajo iz waschingtona: SnoČi so se nemiri zajcev ponavljali. To pot so jih prl-1 zamorci, ki so se oborožili in ki Se hoteli osvetiii belokožcem za-a' njih napadov. Belokožci in za-nr°fiC1 ?° 8e bojeva’1 pri kongresnem ohph PtU’ Pri knjižnici In kapitolu. Na ie hit« ie mnogo ranjenih. Treba Damo ?02vat* redarje na pomoč. — roča L h Aug™eine Zeitung" po-veli w • aSa: Vest iz Waschingtona Hm’,5a,le vra^anje zamorcev tudi v . ifrif i i'h povzročilo nemire, ka- j ^ m niso mogli udušiti brez krvolitja. < J Kdo je dal povelje k napadu oa Srbe v juniju 1913 1.? O vprašanju, kdo je pravi krivec bratomorne j v°jske v 1. 1913. med Bulgari in Srbi, • 8e je že dosti pisalo, a kljub temu 1 ni dalo dognati njegovega imena, j § tem vprašanju piše 'sedaj ..Imperial oaisse": „Srbe je velel napasti tedanji bolgarski kralj Ferdinand v tretji uri j zjutraj po dolgem posvetovanju in z j odobravanjem drja Daneva, ki je to j povelje akril pred svojimi tovariši-mi i mstri, kateri so bili proti temu bratomornemu napadu. Šef kraljevega tajnega kabineta Dobrovlč se je satn odpravil h generalu Savovu ter ga je i pozval v kraljevo palačo ob l po i polnoči. Razgovor med krajem in ee- 1 nerallslmusom je bil kaj kratek. Ferdinand je sploh kar ukazal, naj Savov napade Srbe. Savov se je branil. Ali ko mu je kralj zagrozil z vojaškim sediščem ter mu zatrjeval, da je napad ddobrila tudi cela vlada, se je Savov vdal pod pogojem, da se mu vroč! pismeno povelje za napad. In kralj Ferdinand mu je poslal tale pismeit ukaz: „U*azujem Vam, da izvršite napad ha vseh frontah. V Sofiji 16. 29. juniia 1913 Ferdinand."
r Slovanska vzajemnost v 14. 8toletju. V Letu 1354 je zavzel sultan Sulejman GalHpoli in okolico in je že pripravljal, da bi napadel s dvojimi trumami zapad. Na Srbskem je vladal tedaj car Dušan, velik kakor vojskovodja in velik tudi kakor dr-avnik in politik, ki je hitro spoznal, kakšna nevarnost preti zapadni Ev-I°P‘*,.?k" se Turkom posrečilo pod-fiSin krš;anske,. dežele na Balkanu, armadoie. jorej. z!?(ati 8ilno krščansko Uh nJ ’ ? bl udari,a Turke ter prlSH Zato »i*?1 u	odkoder so
pelevo Zp0‘“ ,f V,? ™*"!? "a-Avignonu. Poslal ie tla oi pZebival v preko Benetk. Odposlanec se “enaS grede pomudil v Pid, kjer je teda bival češki kralj Karel Li^nburški k! je bil tudi na potu v Rim, da bi’ se dal kronati za rimskega cekarja. Karel je izročil odposlancu posebno pismo, naslovljeno na carja Dušana. Pismo !? datirano z dne 19. februarja 1355.1. * njem pozdravlja češki kralj carja uušsna, ki »svojega dragega braia“, 81karerim ga veže ne-le vez skupnega vladarskega poklica, temveč in še po-
8kega j!“*a.Ve!	Slo,en-
Gospodarstvo.
Vlnslš I!VOZ, It8a* Belgraiski »»Trgo-nJk glasniku navaja sledeče pogole,
katerimi je dovoljen izvoz lesa: indiw*dl°^ mirdstra za trgovino in mb«;:	ie ministrski svet v s-oji
dne 8. t m. sklenil. 1. da morajo
trgovci z lesom rezervirati v svojih skladiščih 10% mehkega In 5% hrastovega lesa za potrebo ministrstva za javna deia In da morajo odločeni les izročiti ministrstvu na najbližji železniški ali brodovnl postaji, kakor hitro to ministrstvo zahteva. Za to oddajo so določene maksimalne cene, in sicer 300 kron m3 mehkega in 420 kron za m3 hrastovega lesa. Pri tem se ne gleda na to, ali je Ie3 izdelan ali ne. 2. izvozniki lesa morajo od vsakega vagona lesa plačati izvozno pristojbino, in sicer za izdelano blago od trdega lesa 500 dinarjev. Za druge vrste izdelke mehkega lesa so določene nižje pristojbine. Lesni trgovci, ki se interesirajo za izvoz lesa, naj se obrnejo zaradi podrobnih informacij na pristojne trgovinske zbornice. (Ldu.)
g Vreče, gumi, p«ptr. Tvrdke, ki se zanimajo za nakup praznih vreč iz jute šotske ali indijske provenijence, raztopljenega surovega gumija in različnega ovojnega in klosetnega papirja nemške provenijence, dobe v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani naslove dobaviteljev.
g Izvoz lanene preje. Tvrdke, ki hočejo izvažati laneno prejo v Francijo, dobe v pisarni trgovske in obrtniške zbornice naslov dotične francoske firme, ki sc zanima za uvoz tega predmeta v Francijo.
g Uvoz tovornih avtomobilov, i Amarikanska komisija na Dunaju ima \ ponudbo tovornih avtomobilov do 4 ! tone nosilne zmožnosti. Amerikanski j častnik je ponudena vozila pregleda! | in jjh našel v odličnem stanju. Rosa- j mezai avtomobil stane 83 3000 kron j franko Dunaj. Kdor se zanima za kak j avtomobil, naj se nemudoma obrne j na podružnico Centralne Uprave v j Ljubljani,	,
g Plačevanje carine v zlatu na Nemškem. Iz Berlina javljajo, da je nemška narodna skupščina v Wei-rnarju sprejela zakon glede plačevanja carine v zlatu, da se tako onemogoči padanje kurza marke.
g Stanje letine v Srbiji In Črnl-gorl. O zimi n a. Vsled neprestanega deževja v aprilu in maju so zimske ?,e)ue« 1uk0utrpe,e' Kast je zadrževalo V«uJaihiihlad"°xvrefTie v teh mesecih. Sira ??llega deževja so izstopile reke Sava, Donava, Drina, Vardar in njihovi pritoki so poplavili mnogo obdelanih krajev. Kolikor je mogoče presoditi po do sedaj dospelih poročilih, bo dala ozi mna srednje dobro letino! V južnih krajih so začeli s žetvijo ječmena. Spomladanske setve stoje znatno slabeje od ozimine, kakor je to po celi naši kralje ini. Vedno spomladansko deževje je oviralo sejanje, pa tudi hladno in neprijazno vreme in zategadelj ie manj zemlje posejano z jaro setvijo kot navadno. Najslabje je s koruzo, glavno kulturno bilko na srbski zemlji. Na mnogih mestih je j zrno vsled vlage segnilo in so morali j zopet nasadit'. Če bo trpelo sedanje j topio vreme, bo marsikaj popravilo. Livade in pašniki stoje jako dobro, ztdene hrane je dovolj. Goveja živina kolikor jo je ostalo, se dobro razvija. Tudi deteljica dobro kaže. Lan in konoplja dobro kažeta, izvzemši jako vlažne kraje, kjer sta ti dve rastlini nekoliko trpeli vsled prevelike vlage. Mak obeta d>bro letino, samo če ga ne bo motilo vlažno vreme za časa cveta. Sadje. Deževno vreme začasa cvetja je mnogo škodovalo pa bo zato etos slaba letina sadja. Drevje je si-^Uln? cvetelo, toda cvetje je ost lo vsied deževja neoplojeno. Sliv bo jako malo. boljše kažejo jabolka in hruške. Lrešenj je pa zelo veliko. Vinogradi stoje jako dobro, samo nekoliko zapoznelo je cvetenje. Kažejo pa vinogradi mestoma jako dobro mestoma Cmagora. Dolgotrajno deževje pa dobro in luadno vreme v maju je neugodno vplivalo na razvoj ozimine in jare setve. Vinogradi so v srednje dobrem stanu in obetajo srednje dobro trgatev, medtem ko kaže sadje slabo. V kolašinskem okraj i je napravila toča za 600.000 dinarjev škode na sadju*
Izdajatelj tn odgovorni urednik: Anton Pesek,
Tiska .Zvezna tiskarna" v Ljubija?5L
MathnliČP uspehe imajo oglasi v dnevniku „Jugoslavija" 1
Ako iščete slu- j**« rt 4-p kaj naprodaj ozi-žbe, ali pa če H SlCUC roma hočete kaj
tedaj inserirajte
v Jugoslaviji1
Froda s&:
.    -
Radi odpotovanja se takoj proda v Sp. Šiški pri Ljubljani se nahajajoča, popolnoma nova, dvonadstropna hiša z vrtom in dvoriščem. Prodajni pogoji so na vpogled v odvetniški pisarni dr. Novaka in dr. Kobala v Ljubljani, Dalmatinova ulica 3.
Izložbo, nekaj vrst, vodni mušel, solnčni zastor in en kamenit banger prodam ceno radi prezidave. — Naslov v upravi.	1047
Hiša r Celju z gospodarskim poslopjem in lepim vrtom tik mesta je na prodaj za 38.000 K. — Natančnejši podatki v podružnici »Jugoslavije" v Celju.	1046
Bukorega oglja vsako količino odda Ernst Wuchse, Koprivnik pri Kočevju. 1045
Oreliovl hlodi (debla) se kupijo v vsaki množini, Ponudbe na I. Jugoslovanski anončni in informačni zavod Beseljak & Rožanec Ljubljana, Frančevo nabr. 5.
Spalna soba, popolnoma nova, motorno kolo iNeckar-sulm), žična mreža, pocin-jena, raznih dimenzij, se po ugodni ceni proda. Srebotnjak Kolodvorska ul. 31.
TeČjo partijo damskih nogavic ter sukanca, črr.ega In belega, nudi tvrdka Josip Peteline, Ljubljana, Sv. Petra nasip.
fjj Kupi se:
Tinske sode 60—500 1
vsebine kupim. — Ponudbe na^upravnlštvo pod »Vinski
Sveže maline se kupujejo v vseh množinah. Ponudbe ua: Destilacija esenc, in izdelovanje sokov. Potnik Sre-ulica 27Ub^ana> Stomškova
fej, Službe: pl
J dobro trgovsko hišo ou,;- se sprejme služ-vciu’ 3rednje starosti, vajena znain lomačih del. One, ki Pni?	imajo	prednost,
na im88 pod Jugoslavija" uP?avo lista.	1051
ceri?«i?0t-8lli pomočnik špe-
ke 1 !*a ln Zele*ninske stro-škeno • ?,ovenskega in nem-
srtarp,,d M j- Lffi
n*«,!?slape? 86 sprejme, ne-
ntani ,ahk0 8 bran° in £ !em’ oženjen pa s stanovanjem. _ Poizve se: Jeranova ulica 11,	998
p;
I
Dopisovanje tn ženitne ponudbe I
Mlad’ ribič išče in lovi -Dok si rib’ce zlate ne vlovi.
Mlad Slovenec, žurnalist, dobre narave (vsaj tako ga drugi cenijo), kateri se je za vreme svetovne vojske po tujini potikal, želi tem potem poznanstva z veselo Slovenko. Ima se v kratkem v Slovenijo povratiti. Cenjene ponudbe — če le mogoče s fotografijo — se naj blago-vcle nasloviti na: Zlatko Planinc, žurnalist, ta čas kot privremene vojne bolnice u Mostaru (Hercegovina). 1010
„2ve2na tiskarna" v /Jubljani, Stari trg
Ijvršu/e tiskovine useA vrst, far-kor: časopise, krJ‘ge, brošure, cenike, lepake, letake, vsporede, tabele, račune, kuverte ln pisemski papir s firmo, vizitke, naslovnice, računske zaključke In vsa v to stroko spadajoča dela okusno tn ceno.
I0NT0RISTINJA
K(
j ^ se takoj sprejme.
Prednost imajo one ki so že bile v pisarnah z vinotržtvom. Ponudbe pod „Vino“ na upravo lista v Celju.
Kupi se takoj večja množina
lepega fižola
cele vagone in tudi manjše množine. Cenj. brzojavne, pismerie ali osebne ponudbe na Vinko Vivod Ljubljana, Pred Škofijo št 21/11. Vreče na razpolago.
rizling in črno dalmatinsko od 56 1 naprej ter sadjevec in kislo vodo se razpošilja po najnižji ceni od podjetja
Kupijo so stari zamaški.
vonjem.   p
Jeranova ulica 11.
y ~~
H a z a p; fc
(“opravila žepnih ur In z atnine sprejema F. ČUDEN sin. nas jroti glavne pošte v Ljubljani.	925
Zamenjam stanovanje na periferiji mesta (1 soba in kuhinja) s stanovanjem v mestu, najt a je 2 sobi in kuhinjo Naslov v upravi. 1048
Iščem trgovino v najem z opravo in zalogo ali brez zaloge na deželi, v trgu ali mestu v Jugoslaviji, najraje pri kaki veliki fari brez konkurence. Naslov pove uprav-ništvo.	1035
Sprejmem dobro prodajalko za trgovino s suhim mesom. Nastop takoj. Naslov pod št. 200 im uprav-ništvo »Jugoslavijo" v Mariboru.
KEFIR
Filip Pečenko Ljubljana, Dunajska cesta 6
naznanja sl. občinstvu, da je otvoril Prvi jugoslovanski zavod za izdelovanje Kefirja ln Joghurta Kefir je od zdravnikov priznan kot najboljši pripomoček proti tuberkulozi, anemiji, želodčnim •boleznim itd. Nenadomestljiv za slabotne dojenčke kakor odrasle. Kefir uniči vse človeškemu organizmu škodljive bacile Pri rednem vživanju istega se doseže visoko starost. Vspeh zajamčen s 1000 K. Razpošilja tudi na deželo.
30 kg sladkorja, 20 kg kave, 25 kg riža in 1000 K
nagrade dobi dotičnl, kdor mi preskrbi v mestu
lepo stanovanje,
obstoječe iz 3 sob in pritiklin. Cenjtne ponudbe pod „Ag. 25“ na upravo lista.
Komisijska trgovina
Filip Pečenko, Ljubljana, Dunajska c. 6, priporoča svojo bogato zalogo manefaktur-nega blaga: cefirja, tiskovine, hiačevine, nogavic, robcev, sukanca, gumbov, pritiskačev, rinčic za čevlje in drugih izdelkov čeških tvornic, katere zastopa.	1043
Pozor
gostilničarji
Proda se garnitura za kegljanje, katera sestoji iz 7 sicoro novih gumijevih krogel različne velikosti in 9 popolnoma novih kegljevz gumijevimi obročki. Cena primerna. Pogleda se lahko na licu mesta. Pismene ponudbe Fr«n Majdič, Kranj.
Angleška
čudatvorna mast
, hludi, čisti, mehča ^ izvleč) tuje tvarino, prepreči zastrupljanje krvi tn operacije.
Vpošllja samo proti predplačilu franko K 8*80 za 1 dozo. Lekarna Tkierryja v Pregrado, glavna zaloga v Ljubljani
R. SUŠNIK, Marijin trg itif.S
in vse druge lekarne.
IJi
v lesni trgovini,
37 let star, energičen, z vec letno prakso v lesni trg > vin , popolnoma vešč slovenskega, hrvaškega, francoskega, italijanskega in nemškega jezika sedaj na vodilni-m mestu, išče službo ravnatelja ali sploh njegovim sposobnostim odgovarjajočo službo pri lesni industriji v Jugoslaviji ali pri večji lesni trgovini, 1 i se bavi z eksportom. Ponudbe pod .Jadran 19J9* na upravo lista.
VREČE
vsake vrste in v vsaki množini kupuje vedno ia plačuje najbolje trg. firma
J. Kušlan, Kranj, (Gorenjsko).
iniriiinim  . inrm
Traverze
28 cm/9 m dolge, 10 komadov prodaja F. Rudi, posestnik v Podlehniku pri Ptuju.
9 B g
ivtia
\Ki: vrct i ptOtl do-.1	»•. tovornega
avto z i' c kupiti od velikih t . . onidbe na »Ercte Mittetoiaudsgenos-senscbaff’, Graz, Graz-/t-cugusše št. 2i.
KASAL
Franc Dolenc Francka Oblak
zaročena
Vrhnika	Ljubljana,	Tržaška	cista
gostilna Mautua. gostilna pri »Franceljnu'
RazkrinkanMlsbsburžani.
Moja preteklost.
SpSssla grofica LAR1SCH, nečakinja cesarice Elizabete in njena dvorna dama.
(42. nadaljevanje.)
Bila je kakor apiilsko vreme; zdajci je nalahno kriknila od veselja in smehljanje je sledilo solzam.
Bila je pripravljena vrniti se, ali samo, ako bi jo jaz spremljala. In potem, videti spet Rudolfa, to bi bila nebe a zanjo.
»Pa dobro, pojdive takoj«, sem rekla. »Samo obljubi mi, Marija, da se brzdaš, ako bi bila mama huda; jaz pa bom storila vse, kar je v moji moči, da jo pregovorim, da te ne pošlje v samostan. No, ali si pripravljena, da greva?«
Marija se je vidno stresla, a je kmalu dobila cbla3t nad seboj. Pozvonila sem Jeny ter ji naročila, da pošlje po izvozščeka. Nato sem se v naglici oblekla, in skupaj sve odšli do!.
Marija je dobila zopet živčni napad, ko je uzrla izvoščesa, in lažje sem zopet dihala, ko sve sedeli v njem. Ko sva se bližali Salezijanski ulici, je postala strahovito razburjena, in mislila sem že, j da bo kar skočila iz kočije.
»Oj, Marija, ne pustite, ne pustite me same pri mami«, je prosila.
»Dragica, zanesi se name«, sem rekla; »obljubljam ti, da bom storila za te vse, kar le morem.«
Pri teh besedah se je izvošček vstavil. Izstopili sve in naročila sem kočijažu, da počaka.
Palača Večerov je bila malone vsa temna in vratar se ni odzval mojemu zvonjenju. Ko sva čakali nekaj minut, nama je vrata odprla Neža, ki je zagledavši mene vzkliknila: »Za božjo voljo., grofica, ali je baronesa Marija pri vas?«
Odvrnila sem ji, da je. in ko sve dospeli do vrha stopnic, smo srečali Hano, ki je bila videti silno preplašena.
»O, ali ste pripeljali Marijo?« je zavpila.
»Sem«, sem rekla, poskušajoč govoriti veselo;
»ta podjetna gospica me je prišla povsem nepričakovano obiskat.«
»Oj, tako me veseli to, kajti mama je komaj še pri življenju in služabnlštvo išče Marijo na vseh koncih in krajih.«
Najprej sem se podala v budoar. Baronica je vedno ljubila zatemnjeno svetlobo; sedaj pa je go-' rela samo ena svetilka, tako da sem komaj mogla razločiti sključeno postavo na divanu. Meni ni bilo posebno lahko pri srcu, ko je Hana stopila k materi. »Nikar se več ne razburjaj, mama«, ji je rekla, »tista ničvrednlca ni šla dalje kakor do Grand Hotela in grofica Larischeva jo je pripeljala zopet domov«
Baronica je vstala in mi podala roko. Nato je jezno pogledala Marijo, rekla pa ni ničesar.
»Ne srdite se, Helena«, sem prosila, »dekle je čisto izmučeno; jutri se lahko pogovorite o vsem. Marija vas ne misli narediti nesrečne.«
»Zanjo je najbolje, ako gre v posteljo«, je rekla baronica. Molče je poljubila svojo hčer, Hana pa je pošepnila: »Reci vendar mami, kako ti je žal za vse, Marija.« Sestra pa se ni zmenila zanjo in se je obrnila k meni.
»Spremite me do postelje, Marija; vse boljše bom spala, ako greste z menoj.«
Sla sem ž njo v lepo spalnico. Hana je šla z nami in je mirno pomagala Mariji sleči se. Nate je odšla in mc-dve sve ostali sami.
»Obljubite mi, da jutri v resnici pridete«, je
rekla
»Obljubljam ti. Ti pa mi boš obljubila, da boš moja draga prijateljica in da nam ne boš prizadevala nobenih skrbi več. Mama te resnično ljubi in morebiti se vse obrne na boljše. Bodi pridna, Ma- j rija; tako mlada si in mnogo srečnih dni te še čaka.« j
Nežno sem jo poljubila in si mislila, kako j ljubka je bila videti, ko je ležala vznak na blazinah, j Pogosto se je spominjam, kakor sem jo videla j tisto noč — zadnjo noč, ki ji je bila usojena, da \ jo prebije pod streho svoje matere. Usojeno ji je bilo spoznati bridkosladko uro ljubezni, piti vino strasti in se potem tragično ločiti od ljudi. Kajti Matiji Večeri in nekemu drugemu je bilo usojeno, da bosta kmalu v številu onih, ki „r.e vedo nič."
»Tudi njihove ljubezni, njihovega sovraštva in njihove zavisti ni več; tudi nista več deležna. .. ničesar, kar se godi pod solncen;.«-------------------
y Narahlo sem zaprla vrata spalnice. Hana je čakala na hodniku. »Mama bi rada govorila z vami«, je rekla, »stopite za hip noter. Sedaj lahko sami vidite, kakšna je Marija kot uspeh mamine vzgoje. Skrajni čas je že, da	se nekaj ukrene,	in	čim	prej
jo pošljejo proč, tem	boljše.«
Stopila sem v budoar, kjer sem našla baronico ki je bila videti	mnogo bolj mirna.
'»Upam da lahko	odkrito govorim	z vami,	Ma-
rija«, ie rekla, »ker sem prepričana, da veste vse.«
»Ne vem. kaj mislite z vsem«, sem odgovorila.
»O predraga, v mislih imam Marijino zadevo s prestolonaslednikom. Prepričana sem, da je zvezana ž njim, upam pa, da se ni nič resnega zgodilo med njima.«	(Dalje	prihodnjič.)
Priporočava svojo vedno veliko zalogo:
Slivovke
ruma
olja,
rozin riža
fino francosko in izvrstno jedilno
in drugega špecerijskega blaga.
Samo na debelo.
Gregorc & Verlič
Ljubljana Cesta na Rudolfovo železnico 7.
Ne kupujte izdelkov sovražnih držav, podpirajte samo domače izdelke, ki so veliko boljši in cenejši-
Zahtevajte samo pristno voskovo „HIF“-kremo, ki je radi svojih sestavin najboljša in zajamčena.
Istotam se dobi: cigaretne stročnice in pa* pirčki cd 14 K naprej, razglednice, pisemski papir, v lasnice, toaletno milo 1.1. d ,
Zaloga samo na debelo: Oroslav Čertalič« Ljubljana, Reseljeva cesta št. 20.
Trate se tvornički slražari (čuvar!)
za veliko tvorničko poduzeče u Bosni. — Primaju se čili, neoženjeni, ne preko 36 godina stari muževi slavenske narodnosti, koji su sposobni za službu stražara (čuvara) te za vatrogasnu službu. —
Prednost imadu oni natjecatelji, koji su služili u vojsci i članovi vatrogasnih četa ili društava.
Nudja se konačenje (stan) kao u vojarni (kasarni), dobava životnih namirnica uz jeftine ci-jene, te mjesečna plata od K 450.
Za zajedničku kuhinju tvorničkih stražara stav-lja se besplatno na raspolaganje jedan kuhar.
Samo potpuno zdravi, snažni natjecatelji neka I pošalju svoje ponude sa prepisima svjedodžaba ; odnosno iskazoni o dosadanjern radu na upravu ovoga lista pod brojem 1586.
[Resto občinskega tajnika
odda občina Zgornja Šiška. Prosilec mora biti zmožen samostojno voditi vse občinske posle, z* kar ima doprinesti dokazila. Uradne ure so vsa* dan razun nedelj in praznikov od 8.— 12. in od 15.—18. ure. K prošnji je priložiti domovinski listi nravstveno izpričevalo in mesečni zahtevek plačila-Ako se prosilcu podeli služba, bo isti obvezan stanovati v zgoraj navedeni občini in položiti pri' merno kavcijo. Prošnje je vlagati podpisanemu županstvu do 1. avgusta 1.1.
Županstvo občine Zgornja Šiška, dne 22. julija 1919.
! Kupim (&li v najem ;	vzamem)
j gostilno, kavarno j	ali
trgovsko hišo
j z večjimi kletmi blizu ko-| lodvora. Ponudbe na: j Andrej Oset, Guštanj.
Pozor!
Pozor!
VINO
Dospelo je 150 hi belega in rdečega, novega vina, ter 9 sodov ogrskega star. rizlinga. Ceno pove Ivan Koželj, Ljubljana, Tržaška cesta 27.
Veščak
v lesni industriji
Slovenec, 36 let star, večletni vodja večjih lesnih podjetij in žag, popolnoma verziran v modernem obratovanju žag ter lesnih industrij, išče jugoslovanski državi večjem podjetju vodilnega mesta. — Cenjene ponudbe pod „1. K 1883“ na upravn. lista.
Ko treba 7
Pšenice, kukuruza, zobi (ovsa), ječma, kaše (Gerstl), pržena ječma, pakovano po uzorku Kneipa i otvoreno, masti, suhog' mesa, sve vrsti’ zemaljskih proizvoda*
fenom i Tomič,
(SRE M.)
ING. Dr. MIROSLAV
oblastveno poverjeni stavbeni Inžener.
Specijel/io stavbeno podjetje za betonske, žeiez>betonske in vodne zgradbe v Ljubljani, ISilšerJeva ulica y.
Izvršuje strokovno:
Naprave za izrabo vodnih sil, vodne žage, elektrarne« betonske in železobetonske jezove, mostove, železo-betonska tovarniška poslopja, skladišča, betonske re-zervarje, železobetonsko oporno zidovje in vse drug® betonske in železobetonske konstrukcije.	933
Prevzema v strokovno izvršitev vse »mčrt® stavbeno inženerske stroke.
Tehniška mnenja — Zastopstvo strank v tehniških zadevah-
cele vagone in tudi na m3 oddaja
Gospodarska zveza v Ljubljani*