PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini postale I gruppo Cena 80 lir Leto XXVII. Št. 63 (7851) NADALJUJEJO SE POLEMIKE O STALIŠČU SOCIALISTOV Amendola na seji CK KPI o stvarni alternativi politike levega centra Tajnik Vecchietti pred kongresom stranke o vlogi in perspektivah PSIUP RIM, 15. — V žarišču političnega življenja so polemike o zad-lll»m zasedanju CK PSI in o resoluciji, ki jasno govori o «naprednejših Političnih ravnotežjih«, ko so socialisti zagrozili, da izstopijo iz vladne koalicijo, v kolikor ne bi prišlo do stvarnega izvajanja ključnih refprm. J lej zvezi je bil tudi še posebej zanimivo današnje zasedanje CK na katerem je imel daljši govor Amendola, ki je obravnaval Pr*v ta bistvena vprašanja italijanskega političnega življenja. , Amendola je ugotovil, da je obisk Colomba in Mora v ZDA nudil Priložnost za brutalno vmešavanje y Italijansko notranjo stvarnost, da J* Prepreči kakršen koli premik na l«Vo. Nato je govoril o gospodarskem /ložaju in ugotovil, da obstajajo /lave, vendar pa je desničarski a-•arrnizem neupravičen, saj se je narodni dohodek zvišal za 5,5°/o, "PhPšnja za 7% jn industrijska pro-^vodnja za 6,6°/o. Resnična težava ?a je pri nekaterih sektorjih, pri ^er je izrecno omenil gradbeni- štvo in kemično industrijo. Očitno gre za gospodarski napredek, ko pa sistem ni bil sposoben izkoristiti vse proizvodne zmogljivosti. Kritiziral je trmasto upiranje delodajalcev, ki nočejo razumeti, da delavski boji niso dosegli samo zvišanja plač, temveč so dokončno zaprli pot staremu reševanju vprašanj, ko so povečevali izkoriščanje, kar .je vedno privedlo do resnih zaostritev. Amendola je ugotovil, da je stara politika levega centra že očitno Vzhodni Pakistan Zahteva neodvisnost Pakistanski predsednik je prišel danes v Dako, da bi preprečil razkol države ,E>AKA (Pakistan), 15. — V Vzho--kfll Pakistanu so se pojavile moč-®®težnje po neodvisnosti. Večinska franka »Zveza A\vami» je pod pridom nacionalistov neodvisne beneške države. Predsednik stranke ”*ik Mujibur Rahman pa skuša pobriti položaj in ni hotel kar tako 2/glasiti neodvisnosti Vzhodnega f®kistana. Sicer pa meni, da ho /'ko dosežen kompromis z osredji® vlado v Karačiju in da ho /"todni Pakistan dobil zelo obšir-J°. avtonomijo. Zanimivo je, da se /iška ni vmešala v spor med Vzho-~'jrr' in Zahodnim Pakistanom in je //Saj v rokah krajevnih politič-lllh oblasti. Zaradi napetega položaja in nemosti razdelitve Pakistana na "6 državi je pakistanski predsed- Yahya Khan prispel danes v ~ako. Ob prihodu je izjavil, «da bo ganjena popolna celovitost Paki-rPna*. v Vzhodnem Pakistanu pa * bilo zaradi neredov in zahtev po /?°dvisnosti razglašeno obsedno stali®' Pakistanski predsednik se bo J®le sestal s šejkom Rahmanom, j® Poskusi rešiti hud spor, ki je Astal med osrednjo vlado in vzhod-Pokrajino. Po zadnjih vesteh, je /Obman baje že izdal ukrepe o de-?j/ki avtonomiji Vzhodnega Paki-/""a in prepustil osrednji vladi sa-2® Pristojnosti zunanjih zadev in ®rambe. stavljal pričetek nove epohe*. Sud-nay pravi, da se bo končalo z a-narhističnimi gibanji, istočasno pa bodo odstranili tudi one razlike, ki so zavirale uresničitev ustave in uveljavljanje socialne pravičnosti Dejal je tudi, da se strinja z voja ki, da je treba izvesti šolsko reformo in pozval politične stranke, da stavijo «močno vlado*, ki jo. vojska zahteva. Ni manjkalo sklicevanje na zakon, ki predvideva razvoj brez »verskih in komunističnih deviacij* in obrambo integritete nacije. Sinoči je prišlo v Istanbulu do treh dinamitnih napadov: prva bomba je počila pred turško - ameriško banko, druga pred ameriškim konzulatom in tretja pred dvema dnevnikoma. Titove čestitke Luigiju Longu Izid volitev v Zah. Berlinu Zmanjšanje števila glasov socialdemokratov .DERlin, 15. — V nedeljo so r/ičani izvolili člane mestnega pri čemer je prišlo do bi-Jjifjega premika glasov, saj so so-iJ/rifcmokrati sicer ohranili abso-«iq večino, vendar so izgubili 6,5 vJ/Otka glasov v primerjavi z °Ptvami 1967. leta. /Pisanih je bilo 1.654.658 volivcev, “Psovalo jih je 88,9 odstotka in „1 Prejele stranke naslednje število “Psov (v oklepaju odstotek glasov \volitvah 1967. leta): (socialdemokrati) 730.305 gla-ali 50,4 odstotka (—6,5 odst.). . “DU (demokristjani) 553.344 gla-i,- ali 38,2 odstotka ( + 5,3 odst.), ali o (liberalci) 122.414 glasov, „®>5 odstotka ( + 1.4 odst.), ka V 33.930 glasov, ali 2,3 odstot-V + 0,3 odst.). o^-ni 9.173 glasov, ali 0,6 (-0.5 t/., bonskih političnih krogih ugo-toh -°, 'z'(i volitev ne bo imel jjHih posledic na glavno koalici-/edtem ko pa demokristjanska Z[+lc>ja trdi, da gre za odraz °sne kritike vledne politike. Predsednik Sunay le podprl intervencijo v°iske v Turčiji \f, nttar je položaj še vedno zelo zapleten tj^JKARA. 15. - Položaj v Tur-is še vedno nejasen in vse ka-6» Pa ne bo uspelo sestaviti poli Ve*e vlade, ki bi imela potrebno v!šlno v parlamentu, saj vlado, ki bližje vojska zavrača tako repu-j/banska opozicija, kot tudi stranka pravičnosti* ki ima večino in to Jub današnjemu pozivu predsed-^dprfePublike. ki Je vojaški poseg Predsednik republike Sunay je v 'jem pozivu narodu dej; prenehalo »temačno razdobje BEOGRAD, 15. - Predsednik Zveze komunistov Jugoslavije Josip Broz Tito izraža v brzojavki, ki jo je poslal generalnemu tajniku KP Italije Luigiju Longu ob njegovem rojstvu, najprisrčnejše čestitke in najboljše želje za njegovo osebno srečo in uspeh, v koristi socializma in miru na svetu. »Prepričan sem — poudarja Tito — da se bo plodno in prijateljsko sodelovanje med obema partijama ter dobrososedski in prijateljski odnosi med Jugoslavijo in Italijo tudi nadalje propadla in da se s težavami vleče naprej ob splošnem nezaupanju. Dogodki v Aquili in Reggio Cala-brii zahtevajo, da se odločno brani republikanska zakonist, pri čemer je treba najprej zamenjati ministra Restiva, ki je odgovoren za odkriti fašistični napad, ko se zatiralni policijski aparat ukvarja samo z manifestacijami delavskega gibanja. Cilj komunistov je ustvariti no vo večino, ki bo združila sile leve opozicije in sile obstoječe večine, ki so ugotovile konec levega centra in ki, kot same pravijo, iščejo novo politično ravnotežje. Amendola je nadaljeval, da nameravajo s temi silami razpravljati .delati in graditi stvarno alternativo, saj se z njimi že srečujejo, borijo in delajo za novo stvarnost. To je bitka, ki jo je treba voditi na pozitiven način, odgovorno, ob jasnem spoznanju splošnih problemov države, brez lahkotnih popuščanj, propagandistične a-gitacije, ali polemične ostrine. Nato je Amendola ugotovil, da .je vladna politika zelo nevarna, ko vihti z reformami, ki pa jih ne izvaja in ustvarja v ljudskih množicah nezadovoljstvo, in istočas no pospešuje mobilizacijo zainteresiranih krogov, kasto visoke birokracije, vojske in sodnih oblasti, kar dokazujejo zadaje manifestacije, ko se zahteva ustvarjanje bloka reda avtoritativnega značaja. V tem smislu je treba tudi razumeti kritiko, ki jo izrekajo komunisti na račun «dolgih rokov* alternative glede sedanjega vladnega ravnotežja, o katerih govore krogi v PSI in KD. Agonija levega centra povzroča poslabšanje splošnega političnega položaja, gre za krizo demo kratičnih ustanov in dežela ne more dolgo živeti v stalnem ozračju krize. Prav zato, da se prepreči kriza, je treba vključiti delavce v vodstvo države, da se prepreči preventivna kontrarevolucija, ali vsaj premik na desno. V sredo se bo sestalo vodstvo PSIUP, ki bo pregledalo poročilo tajnika Vecchiettija, ki ga bo prebral v ponedeljek 22. marca ob otvoritvi tretjega kongresa^ stranke. Takrat se bo v gledališču v Bologni zbralo okrog 500 delegatov, ki zastopajo 150.000 vpisanih članov stranke. Dosedaj so bili izvedeni že skoro vsi pokrajinski kongresi in jih manjka samo še kaka desetina, ki bodo izvedeni v petek. Tajnik Vecchietti je dal tedniku «Vie nuove* daljši intervju, v katerem je odgovoril na osnovna vprašanja, ki so pred kongresom: vloga PSIUP, različna stališča s KPI in odnos z izvenparlamentamimi skupinami. Vecchietti je dejal, da ima njih stranka zlasti v sedanjem razdobju, posebno pomembno vlogo, saj je levi center prišel v polno krizo in se krepi nova, napred nejša, enotna politika. PSIUP se ne bori za kakršno koli enotnost, temveč za enotnost, ki pomeni socialistično alternativo, v kateri spadajo tudi »vmesni cilji*. Prav glede teh vmesnih ciljev pa tudi obstajajo razlike s KPI. Danes so v senatu obravnavali manj pomembna vprašanja, jutri pa bo na dnevnem redu izprememba dveh členov zakonika o kazenskem postopku glede pravice obrambe. Vsedržavni odbor za referendum o razvezi je danes na tiskovni konferenci napovedal, da bodo 28. marca pričeli zbirati podpise in da bodo z zbiranjem končali 10. junija. Za referendum je potrebno zbrati 500 tisoč podpisov. Po fašistični demonstraciji v Rimu Sedemnajst oseb so prijavili sodišču zaradi apologije fašizma RIM, 15. — Politični urad kvesture je prijavil sedemnajst oseb sodišču zaradi apologije fašizma na včerajšnji manifestacji, ki jo je priredilo v Rimu «Združenje prijateljev oboroženih sil*. Na tej manifestaciji so se znašli skupaj gen. De Lorenzo, nekateri znani fašistični veljaki in vodilni demokristjanski parlamentarci. Zaključila se je z rimskimi pozdravi in klicanjem gesel: «Aquila, Reggio, v Rimu bo huje*, »Ankara, Atene sedaj še Rim*, in «Dovolj z bordeli, hočemo polkovnike*. Zanimivo je, da je manifestacija potekala mirno ob močni zaščiti policijskih sil in da ji ves desničarski tisk (med njimi seveda ne manjka današnji «11 Piccolo*) posveča izredno pozornost. TRST, torek, 16. marca 1971 V OKVIRU NflJNOVEJŠIH FAŠISTIČNIH PODVIGOV IN PROVOKACIJ V nedeljo je bil napaden senator Vittorio Vidali Demonstracije delavstva Senator je še vedno v bolnišnici - Splošna ogorčenost v vsej državi - Saragatova brzojavka - Obisk predsednika SKGZ in predstavnikov našega dnevnika pri ranjencu - Čudna tiskovna konferenca na kvesturi - Do sinoči policija še ni našla napadalca Delegacija IRI v Moskvi MOSKVA, 15. — V sovjetski prestolnici se je nekaj dni mudila tehnična delegacija IRI na vabilo državnega odbora za znanost in tehniko SZ. Obravnavali so številne pobude za sodelovanje na osnovi protokola, ki sta ga lanskega julija podpisala v Rimu predsednik IRI Petrilli in podpredsednik odbora za znanost in tehniko SZ Gvišani. Tokrat so med drugim tudi podrobneje preučili možnost sodelovanja IRI pri gradnji krožne avtoceste okrog Moskve. Pogajanja o omejevanju strateške oborožitve Pogajanja med SZ in ZDA bodo danes na Dunaju DUNAJ, 15. — Predsednik avstrijske republike Franz Jonas je opoldne sprejel predstavnike ZDA in SZ, ki se bodo jutri pričeli razgovarjati o omejevanju strateške atomske o- j borožitve v okviru konference SALT. Obe delegaciji sta sestavljeni iz sedmih članov in vodi delegacijo ZDA izredni veleposlanik Gerard C. Smith, sovjetsko pa pomočnik zunanjega ministra Vladimir Semjo-nov. Zvečer je delegaciji sprejel kancler Kreisky. Prvo zasedanje bo jutri verjetno na sedežu sovjetskega veleposlaništva. Prelestna povorka pristaniških in ladjedelskih delavcev po mestnih ulicah tiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii*iiiiiiiiiaiaiiiiali>ii|*ii|i|ii*i*ii|i|i|ii|lllllllllll>llllllllilllll>ailiai> EGIPTOVSKI LISTI 0 IZJAVI GOLDE MEIR Izrael krši človeške pravice na zasedenih arabskih področjih Tako je ugotovila komisija za človeške pravice Združenih narodov KAIRO, 15. — Egitovski Usti so danes ostro odgovorili na izjave, ki jih je dala predsednica izraelske viadie Golda Meir londonskemu «Timjasu», v kateri je dejansko zavrnila predlog o umiku izraelskih čet z zasedenih arabskih področij. Kairski «A1 Ahram» piše, da je E-gipt pripravljen tudi na vojno z Izraelom. List dodaja, da so egiptovske oborožene sil« pripravljene na katerikoli nenadini izraelski napad List «A1 Akhral» piše, da je Izrael Izdelal načrt nove države od «Nila do Evfrata«. Nato list poziva ZDA naj javno obsodijo izraelsko politiko in naj sprejmejo ustrezne ukrepe. Tudi libanonski uspešno razvijali*. .........miiiimi................................n..muli.m.. Popolni polom napada na Laos južnovietnamsko - ameriške voj ske Južnovietnamski partizani bombardirali ameriško oporišče Khe Sanh • Velike izgube invazijskih sil I • c“llk republike bunay je v 5e PPbjem pozivu narodu dejal, da ,.1® prenehalo »temačno razdobje gj Cističnih antentatov po zaslu v Povsem zakonite intervencije o-k ®*enih si! od 12 marca*. Nato "Pdaljeval, da ho ta datum »pred HANOJ, 15. — Sevemovietnam6ka tiskovna agencija je sporočila, da so južnovietnamski partizani od 6. do 11. marca v bojih okrog Khe Sanha ubili 270 ameriških in juž-novietnamskih vojakov. Tiskovna agencija laoške patriotske fronte pa je objavila sporočilo glavnega poveljstva, ki pravi, da so laoške osvobodilne sile zavrnile južnoviet-nairoko ameriško ofenzivo na Laos in zadale sovražniku hud udarec. Sporočilo pravi, da Južni Vietnam ni dosegel nobenega cilja v Laosu in da so sedaj invazijske sile v kritičnem položaju pred popolnim polomom. Potem ko poudarja, da je bilo mesto Čepone vedno v rokah laoških osvobodilnih sil, sporočilo pravi, da je bilo v dosedanjih bojih ubitih ali ranjenih 7.200 ameriških in južnovietnamskih vojakov, 300 pa so jih zajeli. Poleg tega je vojska Patet Laa sestrelila 350 ameriških helikopterjev in letal, 210 pa jih je poškodovala. V Sajgonu so danes sporočili, da so južnovietnamski partizani napadli z raketami in mdnometalci ameriško oporišče Khe Sanh, glavno oporišče južnovietnamske vojske, ki je vdrla v Laos. Južnovietnamsko poveljstvo v Sajgonu je danes zanikalo vesti, da so južnovietnamske sile s pomočjo ameriških letal in helikopterjev odprle drugo fronto v Laosu na tromeji med Vietnamom. Laosom in Kambodžo. Poveljstvo je priznalo, da se Južnovietnamci še vedno bojujejo na vietnamski strani meje. Kot smo pisali v preteklih dneh, so se morale južnovietnamske invazijske čete pod pritiskom laoških osvobodilnih sil umakniti iz Laosa, kjer so imele velike izgube. Ameriško poveljstvo v Sajgonu je danes sporočilo, da sta bila sestreljena še dva helikopterja, hkrati pa da je »severnovietnamsko top v bližini Khe Sanha.* Po porazu v Laosu, sajgonsko poveljstvo govori o »doseženih uspehih* pri vdoru v Laos in dodaja, da so «ubili 8.208 komunistov*, uničili 108 »komunističnih tankov* ter zaplenili velike količine municije, orožja in živeža. Odpoklic sovjetskega veleposlanika v Romuniji MOSKVA, 15. — Danes so odpoklicali veleposlanika v Romuniji Ba-sova, ki ga bo zamenjal član tajništva ukrajinske partije Drosden-ko. To je že tretja zamenjava veleposlanika v socialistični državi, saj so že zamenjali veleposlanika v Beogradu Benediktova in veleposlanika v Varšavi Aristova. Krožijo govorice, da bodo v kratkem zamenjali še veleposlanika v Pragi in v Budimpešti. žila kongresa KP SZ. Sovjetsko delegacijo vodi Suslov, v njej pa je tudi tajnik CK Ponomarjev. Odnosi med obema partijama so bili prekinjeni 1964. leta, ko so Japonci obsodili moskovsko pogodbo o prepovedi atomskih poskusov. Majhna skupina japonskih komunistov pa je vseeno podprla sovjetsko stališče in od takrat je Moskva to skupino priznala kot legitimno japonsko partijo. listi obširno komentirajo izjave Golde Meir. Nekateri ugotavljajo, da obstaja danes precejšnja razlika med ameriško in izraelsko politiko Komisija za človeške pravice Združenih narodov je danes v Ženevi izglasovala resolucijo, ki obsoja Izrael, da krši človeške prar vice na zasedenih področjih in da hoče spremeniti obstoječe stanje na teh področjih. Resolucija poudarja, da so vsi ukrepi, ki jih je Izrael sprejel pri kolonizaciji zasedenega ozemlja, vključno Jeruzalemu, popolnoma neveljavni. Za resolucijo je glasovalo 14 članic, dve sta glasovali proti, 14 pa se jih je vzdržalo. Med članicami komisije, ki so glasovali za resolucijo, so arabske države, Indija, Pakistan, Turčija in vzhodnoevropske države; proti sta glasovala ZDA in Gvatemala: Francija, Velika Britanija, Avstrija, Holandska in FinSka ter večina južnoameriških držav, ki so zastopane v komisiji, so se vzdržale glasovanja. sedež v Pragi in ki pripravlja \ septembru mednarodno konferenco. Leningrajski metropolit v Rimu RIM, 15. Leningrajski metropolit Nikodim je danes prispel na kratek obisk v Rim, kjer se je sestal z vatikanskim predsednikom komisije za združitev kristjanov kard. Wil-lebrandsom. V Rim je prispel na vabilo italijanskega odbora »krščanske konference za mir*, ki ima V državnem tajništvu za zuna nja zadeve so se danes pričeli britansko jugoslovanski razgovori o aktualnih mednarodnih in dvostranskih vprašanjih. Veliko Britanijo zastopata državni podtajnik Anthony Role, ki je prispel na petdnevni u-radni obisk v Jugoslavijo, ter britanski veleposlanik v Beogradu, Jugoslavijo pa državni podtajnik v zunanjem ministrstvu Milorad Pe-šič s sodelavci. Danes so obravna vali med drugim krizo na Bližnjem vzhodu in vprašanja evropskega sodelovanja in varnosti. V nedeljo zjutraj je neznan na padalec verjetno najet pretepač, na tržaški postaji napadel in ranil bivšega komunističnega senatorja Vit-torja Vidalija, ki se je moral zateči v bolnišnico. Vest o tem ponovnem škvadrističnem dejanju je v mestu vzbudila val ogorčenja, tudi zato, ker sc ob tem dogodku skuša napihniti šovinstična in protijugoslovanska provokacija. Tržaški delavci so včeraj zjutraj zapustili svoja delovna mesta in se v spontani spregled, čeprav so tam stalno v službi. Dr. Weissova je ranjenemu Vida-liju pomagala na postajo za prvo pomoč pri vhodu. Tu so ga za silo obvezah in nemudoma odpravili v glavno bolnišnico, kjer so ga sprejeli na okulističnem oddelku. Sinoči se je zvedelo, da so ugotovili, da ima prelom desne ličnice, močno o-teklino in trenutno slepoto. Po mnenju ravnatelja tržaške bolnišnice prof. dr. Bisianija bo Vidali okreval manifestaciji podali v mestno sre- ( v enem tednu. še tiskovino sporočilo in letak, v in organizacije, pa je za jutri zvečer ob 18. uri P Vidali je bil napaden-1 v nedeljo 1 kot prt"ler' kl ga j* treba P0-zjutraj ob 9.28, ko je vstopal v br- f,®vit! / zi vlak za Rim, namenjen na sejo i "L_n 'š J, Itaj, Od®0/*?9,t CK KPI. Z njim je bila dr. Laura | poa(/e ln naiin napada pa dofeu Weiss, ki se je za trenutek oddalji-la. Opazila je skupino mladeničev, ki so ga gledali in kazali nanj. Te daj se mu je približal neznan črnolas moški, star 45—50 let. Eno roko je tiščal ves čas v žepu. Približal se je 71-letnemu senatorju m ga izzivalno ozmerjal, takoj nato KPI, da gre za dobro pripravljeno dejanje. Vest o provokacijskem napadu je sprožila val ogorčenja v vseh demokratičnih krogih države in že v nedeljo ter včeraj je san. Vidali prejel na stotine solidarnostnih .............■■■mi............... OBČINSKE VOLITVE V FRANCIJI Večino svetovalcev dobila vladna koalicija Levica izvolila največ svetovalcev, kjer je na. stopila enotno - V nedeljo dopolnilne volitve PARIZ, 15. — V nedeljo so bile v Franciji upravne volitve v 37.000 občinah. Kljub veliki volilni kampanji je bila udeležba volivcev sorazmerno nizka. Vpsianih volivcev je bilo 28 milijonov. Notranji minister Raymond Marcellin je danes spo- •» M*. * ’ «■ 1 ’ !&■». ' 4 ' vX3:y » * 1- 1 s’ _ Sestanek na «visoki ravni» držav varšavskega pakta? MOSKVA, 15. — V diplomatskih krogih v SZ krožijo glasovi o kon ferenci na visoki ravni med tajniki partij in vlad varšavskega pakta, ki naj bi bila v prihodnjih dneh v Moskvi. Menda naj bi se dogovorili o položaju v socialističnih državah pred 24. kongresom KP SZ, ki sc bo pričel 30. marca. Po vesteh iz dobro obveščenih krogov so se danes pričeli razgo vori med delegacijo japonske ko munistične partije in sovjetsko par tijo, da bi odstranili nekatere ne- __^ _______________...__ . , sporazume in da bo lahko jaoon ništvcT bombardirala ameriške čete ska partija odločila, če se bo udele-1 V nedeljo popoldne je v Ljudskem domu v Križu bila druga revija pevskih zborov »Primorska poje*. Občinstvo je do kraja napolnilo dvorano in z navdušenjem spremljalo izvajanja 13 zborov s skupno nad 310 pevci. Poročilo objavljamo na tržaški strani pa z vso silo udaril s pestjo v o- j brzojavk iz vseh krajev države in braz, da je Vidalija oblila kri, ki j od številnih in najuglednejših pose mu je ulila iz nosa. Medtem se j litičnih, kulturnih in antifašist’č-je neznanec nemoteno oddaljil, očit- \ nih osebnosti Italije. Med prvimi no tudi zato, ker na postaji v ti- J je poslal senatorju solidarnostno sten* trenutku ni bilo policistov na j brzojavko sam predsednik republike Giuseppe Saragat. Njegova brzojavka se glasi: »Globoko ogorčen zaradi podlega napada, katerega žrtev ste bili, Vam pošiljam voščila za hitro okrevanje v prepričanju, da bo napadalec izročen pravici*. Med ostalimi brzojavkami naj omenimo brzojavko predsednikov poslanske zbornice in senata, Per-tinija in Fanfanija, generalnega tajnika KPI Lolgija Longa, tržaškega župana inž. Spacelnija, predsednika tržaške pokrajine dr. Zanet-tija, predsednika deželne vlade In predsednika deželnega sveta dr. Ber-zantiia in prof. Ribezzija, padpred-sednika deželnega sveta Pittonija in druge Predsednik SKGZ Boris Race je tajniku tržaške federaclie že v nedeljo brzojavko, v kateri podčrtuje, da je ((fizični napad na sen. Vittoria Vidalija plod porajajočega se fašizma, ki se kot običajno poslužuje poleg terorja tudi provokacij, kar teria še tesnejše strnjevanje vseh protifašističnih sil. Vaši stranki Izražam solidarnost SKGZ in Vas prosim, da posredujete te izraze sen. Vidali iu z željo, da bi čim prej okreval.* Včeraj popoldne so predsednik SKGZ Boris Race ter predstavnika nagega dnevnika, odgovorni urednik Inž. Stanislav Renko ln Jože Koren, obiskali v bolnišnici senatorja Vidalija in mu še osebno izrazili svojo solidarnost ter želje po čimprejšnjem okrevanju. Solidarnostne izjave ln brzojavke so odposlali sen. Vidali iu tudll tajniki tržaških federacij KD, PSI, PSIUP ln predsednik sveta Slovenske skupnosti dr. Harej z željami, da bi kmalu okreval. Svet Slov. skupnosti pa je izdal tudi izjavo, v kateri ((obsoja ta napad ln vsako fizično obračunavanje zaradi osebnega političnega prepričanja*. Občinski odbor v Zgoniku je Izrazil ogorčenie zaradi tega napada, ki ga označuje kot «dejanje razbojniškega nasilja* in sklicuje za drevi izredno sejo občinskega sveta. Drevi bo tudi redna seja tržaškega občinskega sveta. Tržaška CGIL ugotavlja, da stoje za fašističnim škvadrizmom gospodarske sile, ki bi rade zavrle ročil, da volitve niso prinesle večjih sprememb. Kljub temu pa je bilo v prvem delu volitev izvolje- j KPI Cuffaru poslal nih 83,44 odst. občinskih svetovalcev. Na teh volitvah, ki se bodo ponovile v nedeljo v vseh tistih občinah, kjer nobena lista ni dobila ve čine, so komunisti dobili 16.684 svetovalcev, skrajna levica 7.670, socialisti 35.655, radikalci 18 110, združena levica 37.415, republikanska demokratska zveza 40.044, neodvisni republikanci 22.842, Duhamelovi cen-tristi 8.542 in gollisti 17.800. Notranji minister je dejal, da so večinske liste nekoliko pridobile in dosegle 4,86 odst. izvoljenih svetovalcev. Poleg tega je dejal, da so razne levičarske liste, ki podpirajo vlado, dobile 28,6 odst. tako da je vladna večina v nedeljo dobila 53,9 odst. svetovalcev. Glede opozicije pa je dejal, da so nekoliko napredovali komunisti, da je ostala levica ohranila svoje položaje, medtem ko je sredinska in zmerna opozicija precej izgubila. Minister je priznal, da je težko določiti točno število prejetih glasov posameznih strank, ker je bilo na občinskih volitvah mnogo skupnih list. Po dosedanjih ugotovitvah so komunisti in socialisti najbolj napredovali tam, kjer so nastopili na skupnih listah. Sedaj se pripravljajo za dopolnilne volitve, ki bodo prihodnjo nedeljo. Komunisti in socialisti so že napovedali da bodo skoraj povsod nastopili s skupnimi listami, da si zagotovijo čimveč mest. Zato bo končni obračun občinskih volitev j delavske boje. Spontane delavske lahko narejen šele po volitvah pri-1 manifestacije pa dokazujejo, da se hodnjo nedeljo. i (Nadaljevanje na 2. stranj) ZASKI DNEVNIK Napad na senator ja Vidalija (Nadaljevanje s 1. strani) mora vlada zganiti in razpustiti fašistične organizacije. Včeraj zjutraj je vest o škvadri-stičnem napadu na Vidalija izzvala takojšnjo reakcijo tržaških delavcev. Pristaniški delavci so oklicali protestno stavko in se iz luke podali v mesto. V povorki je bilo več kot tisoč ljudi. Klicali so gesla proti fašizmu. Delegacijo pristani-ščnikov je v imenu odsotnega dr. Cappellinija sprejel podprefekt Mel-laro in delavcem zagotavljal, da policija išče napadalca. Po pripovedovanju delavcev naj bi Mellaro tudi dejal, da išče policija »v vseh krogih*, v več smereh. Takoj zatem je delavce sprejel župan Spaccini. Izrekel jim je svoje ogorčenje zaradi dejanja in dodal, da je po decembrski ljudski manifestaciji tudi sam izpostavljen grožnjam. Po Kor-zu in drugih ulicah so pristaniščni-ni šli pred deželno upravo v Ul. Carducci. Zahtevali so sprejem svoje delegacije pri predsedniku deželnega odbora dr. Berzantiju, a ta je bil na nekem sestanku in je srečanje odklonil. Prav teaaj pa so se v Ul. Carducci pokazali tudi delavci ladjedelnice sv. Marka, arzenala in tovarne strojev. Skoraj štiri tisoč ljudi z rdečimi prapori in plavimi delovnimi oblekami je korakalo po ulici pristaniščnikom nasproti. Tedaj je dr Berzanti baje ponudil sprejem delegacije, a so ga delavci zavrnili, da se z njim nočejo več pogovarjati. Deželni tiskovni urad ni o tem izdal nobenega poročila. V Miljah so zapustili svoja delovna mesta uslužbenci ladjedelnice «Navalgiuliano» in se zbrali na mestnem trgu. Tu jim je spregovoril predsednik partizanske zveze Ca-labria. Zvečer je skoraj tisoč ljudi prišlo v mestni ljudski dom v Ul. Madon-nina na javni aktiv članov in simpatizerjev KPI. Zbranim so ogorčeno spregovorili sen. Šema, predstavniki komunistov iz Gorice, Pordenona in Vidma, deželni svetovalec Dušan Lovriha in tajnik tržaške federacije Cuffaro, ki je opozoril, da je «potreben trd in neusmiljen odgovor na vsakršno nadaljnje izzivanje fašistov*. Obsodil je dejstvo, da prefekt Cappellini ni čutil potrebe, da Vidaliju izrazi svojo solidarnost, medtem ko je to storil predsednik republike Saragat. Cuffaro je opozoril tudi na možnost širokopotezne špekulacije šovinističnih krogov na osnovi neodgovornih vesti o domnevnih slovenskih atentatorjih. Tržačani dobro vedo, je dejal Cuffaro, da je ta napad ponoven poskus fašistov, da razbijejo obroč osamljenosti, v katerega jih je potisnilo tržaško prebivalstvo. Gre za poskus, ki je na las podoben bombnemu atentatu pred postajo, v decembru, ko je neznani zločinec napisal na steno «Trst je naš*. Cuffaro je ironično pripomnil, da je te besede verjetno napisal nekdo, ki ni nikoli slišal slovenske besede in je bil poslan iz drugih krajev. Zvečer, skoraj ob isti uri, se je na sedežu zveze demokratičnih žena sestal antifašistični odbor in sklenil, da organizira v sredo zvečer ob 18. uri na Goldonijevem trgu manifestacijo proti oživljanju fašizma v Italiji. Krajša zborovanja so zvečer bila v zasedenih tržaških fakultetah, medtem ko so zjutraj v italijanskih srednjih šolah onemogočili nastop nekaterih vidnejših fašističnih razgrajačev. Zvečer smo tudi izvedeli, da je dr Laura Weiss, ki je napadalca sen. Vidalija dobro videla, bila na kvesturi, kjer so ji pokazali dve si:ki nekega črnolasega moškega. Weissova izključuje, da bi to bil atentator, saj mu niti ni podoben. Zvedeli pa smo, da so policijski izvedenci kljub temu izdelali neke vrste «identikit», baje na osnovi iste fotografije, ki so jo pokazali dr VVeissovi, z upoštevanjem njenega opisa napadalca. Predsednik SKGZ Boris Race in predstavnika našega dnevnika odg. urednik inž. Stanislav Renko in Jože Koren ob bolniški postelji sen. Vidalija v tržaški bolnišnici. Fotografijo je z izrecnim senatorjevim pristankom posnel naš fotoreporter Mario Magajna HllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltllllllltllllllllllllllllUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHHIHIIIIIIIj «PRIMORSKA P0JE» V NEDELJO POPOLDNE V LJUDSKEM DOMU 13 ZBOROV S 370 PEVCI NA DRUGI REVIJI V KRIŽU Občinstvo in gostje, med njimi gen. konzul SFRJ v Trstu tov. Trampuž, so do kraja napolnili dvorano in navdušeno odobravali nastopajoče • Po reviji prijetna družabnost PET MESECEV PO VANDALSKEM DEJANJU Končno znani imeni skruniteljev partizanskega spomenika v Saležu Imeni sta navedeni v uradnem obvestilu tržaškega sodišča zgo-niškemu županu kot ilegalnemu predstavniku zgoniške občine» Šestega novembra lani smo v našem dnevniku obširno in podrobno poročali o fašistični skrunitvi partizanskega spomenika v Saležu v zgoniški občini. Povedali smo tudi, da je zgoniški župan Josip Guštin, ki je sam zasledoval z avtomobilom bežeča zlikovca, lahko razbral prve štiri številke njunega avtomobila tipa mini-morris rumene barve, ki so bile TS 1047, da je skrunitev z vsemi potrebnimi podatki vključno z znanimi številkami evidenčne tablice posredoval karabinjerjem. V poročilu smo zahtevali, da oblasti na osnovi znanih podatkov zlikovca izsledijo, kar nikakor ni moglo biti težko. 10. istega meseca smo objavili kratko vest, da so policijske oblasti odkrile skrunitelja spomenika v Saležu in da gre za mladoletnika, zaradi česar ne morejo povedati njunih imen. Križ pri Trstu je bil v nedeljo za en dan središče primorskega zborovskega petja. Na drugi od štirih revij »Primorska poje* (prva je bila v soboto v Kulturnem domu v Trstu) se je zbralo 13 zborov z okrog 370 pevci z obeh strani meje, saj so te revije (sledili bosta v soboto in v nedeljo še v Kopru in v Bukovici pri Novi Gorici) rezultat skupne pobude Združenja pevskih zborov Primorske in pa Slovenske prosvetne zveze iz Trsta in Gorice. Križani in njihovi gostje so za to priložnost do kraja napolnili Ljudski dom, tako da lahko rečemo, da tako po pomenu kot po obisku in navdušenju v Križu že dolgo ni bilo take prireditve. Križanom in njihovim prosvetnim delavcem pa gre tudi zasluga za res prijetno vzdušje, ki so ga znali ustvariti s svojo gostoljubnostjo, saj se je uradni del programa nadaljeval potem še dolgo v noč na skupni družabnosti, med katero sta seveda imeli spet prvo besedo slovenska partizanska in narodna pesem. Med gosti, ki so bili obenem z vsemi prisotnimi zbori in udeleženci deležni uvodnega pozdrava predsednika domačega prosvetnega društva «Vesna» Vojka Devetaka, so bili tudi generalni konzul SFRJ tov. Boris Trampuž s soprogo, čigar prisotnost je občinstvo toplo pozdravilo z dolgim aplavzom, konzul tov. Drago Žvab, deželni svetovalec Dušan Lovriha, znana slovenska glasbenika in dirigenta tov. Egon Kunej in Peter Lipar kot predstavnika Zveze kulturno-prosvetnih organizacij Slovenije, predsednik Združenja pevskih zborov Primorske pevovodja tov. Jelerčič iz Postojne, tajnik istega združenja pevovodja tov. Koloi-ni iz Ajdovščine, glasbeni pedagog poslanec tov. Hasel iz Kopra, podpredsednik SPZ tov. Kapel in tajnik SPZ tov. Švab, priznani strokovnjak za pevske zbore tov. Ivan Silič iz Kopra, pa še naši domači skladatelji in pevovodje Ubald Vrabec, Vlado Švara, Ignacij Ota in drugi poleg seveda vseh tistih, ki so s svojimi zbori nastopali na reviji. Po uvodnem pozdravu torej, v katerem je tov. Devetak poudaril zadovoljstvo Križanov, da je izbira za prireditev druge revije padla prav na njihov kraj, se je ob napovedovanju Žive Grudnove odvijal spored in tudi pri tem je treba izreči vse priznanje organizatorjem, domačega prosv. društva «Vesna*, saj je kljub velikemu številu nastopajočih in kljub tesnemu zaodrju izmenjava zborov potekala brezhibno kot na tekočem traku. Kritično poročilo o sobotni in kriški reviji bomo še objavili izpod peresa našega sodelavca kritika tov. Siliča, zato naj le navedemo zbore, ki so se predstavili v Križu. Spored je začel pevski zbor »Kraški slavček* iz Nabrežine pod vodstvom Sergija Radoviča. Skoraj 60 mladih grl je sprožilo prvi val razumljivega navdušenja, saj je to bodoči kader naših odraslih pevskih zborov. Nato so se predstavili domači pevci društva »Vesna* pod vodstvom Frančka Žerjala in užgali s svojim zanosnim izvajanjem. Sledili so moški zbor »Ivan Cankar* iz Marezig (dirigent Verjanko Babič), moški zbor »Nova Gorica* (dirigent Marjan Ciglič), moški zbor »Slavec* iz Ricmanj z novim pevovodjem Prinčičem, moški zbor »Kobjeglava — Štanjel* (dirigent Jože Abram), mešani zbor »Slovan* s Padrič (dirigent Sveto Grgič), po odmoru pa še: moški zbor Tolmin (dirigent Franc Prezelj), moški zbor »Lijak* — Vogrsko (dirigent Branko Mar vin), mešani zbor «Primorec» iz Trebč (dirigent Cezar Možina), moški zbor »Jadran* iz Vrtojbe, mešani zbor Novu Gorica (dirigent Štefan Mauri), ki je ob tej priložnosti prvič nastopil v javnosti in že pokazal znatne izvajalske zmogljivosti, ter za zaključek moški zbor «Valentin Vodnik* iz Doline (dirigent Ignacij Ota), ki je s svojimi 40 in več pevci napolnil odrski prostor in predstavljal za zaključek revije zgovoren dokaz, da ima slovenska pevska tradicija v Dolini veliko zvestih nadaljevalcev. Vsak zbor je zapel po tri pesmi in požel odobravanje občinstva. Ne Čudna tiskovna konferenca v uradu podkvestorja Ubertisa Sinoči je bila v zvezi z napadom na sen. Vidalija v uradu podkvestorja dr. Ubertisa kaj čudna tiskovna konferenca. Predvsem smo zanjo zvedeli popolnoma po naključju (kako je zvedel zanjo prisotni fašistični prvak de Vidovich?), ker nas o njej ni nihče ne uradno in ne neuradno obvestil Pa preidimo k besedam, ki jih je pred zbranimi časnikarji izrekel podkvestor dr. Ubertis! Policija raziskuje v vse smeri '.n ne izključuje nobenega od možnih razlogov politične narave za napad na Vidalija, ki je pač politična o-sebnost. Podatki, ki so jih posredovali očividci so zelo pičli: gre v glavnem za izjave dr. Weissove in kratke izjave sen. Vidalija, katerega pa niso mogli temeljito izprašati za podatke. Preiskovalci so mnenja, da niti Vidali ne bo znal več povedati, kot je izpovedala dr. Weis-sova. Dr. Ubertis je pojasnil, da je neznanec napadel sen. Vidalija z besedami tSvinja italijanska. Plačal boš*, medtem ko je dr. V/eisso-va v svoji izpovedi potrdila, da ie možno, da je napadalec rekel sen. Vidaliju «antiitalijanska svinja*. Preiskovalcem so nadalie na razpolago le redki telesni podatki: napadalec naj bi bil visok 170 do 175 cm (kasneje je popravil na ISO cm), je močne postave, okroglega obraza in sivih las. Na sebi je imel siv površnik, okoli vratu pa je imel zeleno ruto. Po napadu se je nežna seboj vse sledove. Preiskovalni organi upajo, da bodo lahko s pomočjo izjav sen. Vidalija izpopolnili identikit s podatki o očeh in drugimi podrobnostmi. Na vsak način niso do sedaj še nikogar priprli. Čeprav raziskujejo na vse strani, s posebno vnemo iščejo človeka, ki naj bi samo pripotoval v Trst in ki bi ga morali spraviti na zahtevo sorodnikov v Trstu v umobolnico. Kdo je ta človek? Preiskovalci ne poznajo imena, niti nimajo njegove slike. Lahko rečemo, da je dr. Ubertis večkrat zapadel v protislovja. Novinarji so hoteli vedeti podrobnosti o tem človeku, ki bi ga morala kvestura, če je že odredila njegov prevoz v u-mobolnico, vsekakor bolje poznati. O tem človeku govori tiskovna a-gencija *ANSA», ki je podatke dobila (sicer ne priimka) od političnega oddelka kvesture. Dr. Ubertis je vztrajal pri trditvi, da nima podatkov. Vedlo naj bi se samo, da naj bi bil doma iz Nove Gorice ali iz Dekanov, da naj bi imel sorodnike v Trstu, ki so ga hoteli spraviti v umobolnico. Toda mož kakih 40 let, je že v soboto izginil z «doma», tako da ga osebje Rdečega križa, ki je prišlo ponj, hi našlo pri sorodnikih. Sicer je dr. Ubertis izjavil, da ta človek predstavlja eno od smeri preiskave in pripomnil, da se njegovi osebni podatki (torej ga poznajo?) še najbolj ujemajo z opisom prič. Eden od novinarjev je dr. Uber- neo oddaljil s prizorišča skozi ča I tisa vprašal, če so v stiku z inter-kalnico L razreda in zabrisal za1 polom ali z jugoslovanskimi var- nostnimi organi. Trenutno ne, inter-pol tu nima zveze, je odgovoril visoki funkcionar. In z jugoslovansko policijo, čeprav *na bazi propust-nic»? Odgovora ni bilo, vendar je bilo iz funkcionarjeve zadrege razvidno, da neki stiki le so. Je morda neznanec odšel v Jugoslavijo in je sedaj v umobolnici v Idriji? je hotel vedeti drugi novinar. Tudi o tem nobenega odgovora. Bolj se je dr. Ubertis sprostil, ko je bil govor o agentih, ki službujejo na železniški postaji. Nihče ni namreč videl napada, kar je precej razburilo javno mnenje. Dr. Ubertis je pojasnil, da so bili tedaj v službi 1 podčastnik in trije agenti. Dva sta bila na peronu št. 6, ker sta pričakovala vlak iz Benetk, medtem ko so na sosednem peronu it. 7 urejevali vlak za Rim. Po njegovem agenta sploh nista mogla videti napada. Bilo je seveda tudi nekaj pritožb, ker policija o tako važnem dogodku ni pravočasno obvestila radijskih kronistov, drugi pa so se pritožili zaradi druge vesti, ki jo je objavil en sam tržaški dnevnik, medtem ko drugim listom kvestura o zaključku preiskave proti nekemu mestnemu redarju, kar se je sicer vedelo, ni posredovala. Tudi v tem primeru zadrega ri-sokega funkcionarja, ki je obljubil, da bo o poteku preiskave, če bo seveda kaj novega, obvestil vse časopise. Upajmo, da tudi nas. S tem se je ta čudna tiskovna konferenca, polna protislovij, ki mečejo kaj sumljivo luč na vso zadevo, zaključila. 15. istega meseca pa smo ponovno poročali, da je politični oddelek kvesture oba storilca prijavil sodnim organom, ki bodo morali formulirati obtožnico. Takrat se je tudi zvedelo, da gre za dva 19-letna študenta, toda imen spet niso sporočili. Nedeljska »Unita* pa objavlja članek svojega tržaškega dopisnika, ki prinaša njegov razgovor z zgo-niškim županom. Župan mu je pokazal sporočilo tržaške preture (sodišča) o sodni prijavi obeh skruniteljev, kot «legalnemu predstavniku zgoniške občine* in kot prizadete stranke v smislu sodnega postopka po čl. 635 civilnega zakonika (poškodovanja). V tej sodni prijavi sta navedeni tudi imeni (sicer brez navedbe let) skruniteljev: Piero lrne-ri, stalno bivajoč v Trstu, Ul. don Minzoni 10 in Maria Alberto Alli-brante, stalno bivajoča v Trstu, Ul. Murat 16. Župan Guštin je dopisniku Unita tudi izjavil, da bi morala biti obtožnica spremenjena, kajti skrunitve spomenika ki spominja na padle v partizanskem boju na teh tleh, ni mogoče enostavno istovetiti s poškodovanjem. Na koncu ugotavlja tržaški dopisnik Unita da nosi eden od obeh obtožencev v Trstu zelo znano ime, Irneri, ki je na čelu velike zavarovalne družbe na ime katere naj bi bil vpisan tudi avto mini-morris, s katerim sta zlikovca pobegnila s kraja svojega zločina. Po dobrih petih mesecih od skrunitve sta tako prišli na osnovi u-da bi se spuščali v ocenjevanje je radnega dokumenta na dan tudi i-treba vendarle ugotoviti, da so nasmeni skruniteljev naših partizanskih mnogi zbori prijetno presenetili z izvedbo samo kot s pomladitvami in z okrepitvami, obe reviji v Trstu in v Križu pa sta pokazali, da je zborovsko petje slejkoprej trdno zasidrano med našimi ljudmi. To misel je na zaključku v svoji zahvali vsem izrekel tudi podpredsednik SPZ Miro Kapel. spomenikov v zgoniški občini. Toda žal samo dve imeni, ki se zaradi točno opisanih okoliščin in preciznih podatkov nista mogla izogniti preiskovalcem. Toda koliko drugih ;e še neznanih, vsaj po imenih. Kdaj jih bodo odkrili in kaznovali? • Vladni komisar prefekt dr. Cap-pellini je včeraj vrnil obtok glavnemu prokuratorju republike dr. Carmelu Palermu. Razna obvestila Klub zamejskih študentov v Ljubljani priredi 20. tm. brucovanje na Rožniku. Vabljeni! Ostale vesti Iz tržaške kronike berite na 6. strani Slovensko gledališče v Trstu Branislav Nušič KAJ BOJO REKLI LJUDJE igra v štirih dejanjih Danes, 16. t. m. ob 20.30 v ŽUPNIJSKI DVORANI V DOLINI v sredo, 17. t. m. ob 20.30 v PROSVETNI DVORANI NA OPČINAH v petek, 19. t. m. ob 18. uri v ŽUPNIJSKI DVORANI V DOBERDOBU KULTURNI DOM Dominik Smole ANTIGONA v soboto, 20. t. m. ob 20.30 (Red A) v nedeljo, 21. t.m. ob 16. uri (Red OKOLIŠKI) Prodaja vstopnic vsak delavnik od 12. do 14. ure ter eno uro pred začetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma; ob nedeljah in praznikih eno uro pred začetkom predstav. Rezervacije na tel. 734265. Slovenski klub Danes, 16. marca ob 20.30 bo predaval univerzitetni prof. dr. Ivan Tomšič iz Ljubljane. Tema predavanja: PROBLEMI SODOBNEGA MEDDRŽAVNEGA PLEBISCITA (ob 50-letnici plebiscita na Koroškem) Na zanimivo predavanje priznanega strokovnjaka za meddržavno pravo vljudno vabljeni, zlasti pravniki! ZAHVALA Prosvetno društvo «Kraški dom» z Repeotabra se zahvaljuje vsem, ki so na kateri koli način pripomogli, da je sobotni kulturni večer tako lepo uspel. Posebna zahvala gostilni Križman, ld je dala na razpolago dvorano za prireditev. Odbor Danes seja občinskega sveta Danes ob 18.30 se bo na izredni seji sestal tržaški občinski svet. Na dnevnem redu bodo županova sporočila, vprašanja in potrditev raznih sklepov, ki jih .je sprejel občinski odbor. Pričakujejo, da bodo na seji govorili tudi o napadu na sen. Vidalija. ZARADI RAHLEGA TRČENJA DVEH CISTERN V ČISTILNICI «AQUILA» Strahovit požar nepričakovano zajel 4 že napolnjene cisterne Pet oseb v bolnišnici z več ali manj razsežnimi v* opeklinami . Škode je približno 80 milijonov lir Le s hitrim posegom gasilskih e-not čistilnice olj Aquila v Žavljah in tržaških gasilcev, so včeraj zgodaj popoldne preprečili katastrofo, do katere hi prav gotovo prišlo, če bi se ogenj, ki je zajel štiri cisterne, razširil na druge. Pri nesreči je bilo na srečo lažje poškodovanih pet oseb. Točne vzroke nesreče in požara še raziskujejo. Sedaj so ugotovili, da je požar povzročil 80 milijonov lir škode. Plameni so namreč uničili štiri avtocisteme, od teh tri s prikolico in delno tudi črpalne naprave tovarne. Na obširnem prostoru tovarne za natovarjanje avtocdstern je bilo včeraj precej težkih vozil. Nekatera so čakala na carinske listine, druga so bila pod črpalnimi napravami, ostale cisterne pa so čakale, da pridejo na vrsto. Nepričakovano pa so eno cisterno, ki so jo natovarjaii, zajeli plameni. Eni trdijo, da je cisterna s prikolico med manevrom trčila v zadnji del cisterne, ki je bila pri črpalni napravi. Zaradi iskre je izbruhnil ogenj, ki se je naglo razširil na bližnje štiri cisterne. Takoj so stopili v akcijo tovarniški gasilci, ki so se s penami lotili gorečih cistern, v katerih je bil bencin, gorilno olje in druge lahko gorljive tekočine, medtem ko so z vodo ohlajevali ostale cisterne, s čimer so preprečili plamenom, da bi jih zajeli. Seveda so se šoferji naglo oddaljili z vozili z nevarnega območja še posebno, ker je obstajala nevarnost eksplozije. Eni celo trdijo, da je ena od aistern eksplodirala, vendar gasilci to zanikujejo. Tržaške gasilce niso takoj poklicali na pomoč. Prav tedaj so bili trije gasilci iz Larga Niccolini namenjeni s kampanjolo v Milje, k« so zaslišali pok in opazili plamene. Takoj so šli na ogroženo področje in se lotili gašenja, medtem je tudi v Trstu zazvonil alarm in tržaški gasilci so bili v rekordnih 7 minutah na kraju presunljivega požara. Po dveh urah trdega dela sredi stalne nevarnosti eksplozije so končno pogasili plamene, ki so uničili na tisoče litrov goriva in spremenili cisterne v zoglenela ogrodja. Kmalu po izbruhu nenavadnega požara so z rešilnim avtom pripeljali v bolnišnico štiri osebe, ki so se ranile ali opekle, 58-letnega šoferja Renata Pasca iz Ul. Zanella, uslužbenca podjetja Kobec a sedežem v Ul. Pietra Ferrata, so morali zaradi zloma gležnja leve noge ter razsežnih opeklin II. stopnje po glavi, obrazu, hrbtu, rokah in nogah sprejeti s prognozo okrevanja v 60 dneh na dermatološkem oddelku, kjer so pridržali tudi njegovega delovnega tovariša 56-letnega Giuseppa Marchesija iz Ul. B. An gelico, 49-letnega uslužbenca podjetja Rutter s sedežem. \ Ul. Fla-via, Martina Dragona iz Trebč št. 217 in 49-letnega Gina Fabricija iz Ulice Baiamonti. Marchesiju so ugotovili opekline II. stopnje po obrazu in rokah, zaradi česar se bo moral zdraviti 10 dni, Dragone bo ostal prav toliko časa v zdravniški oskrbi in to zaradi opeklin po obrazu, medtem ko so opekline po obrazu in rokah, ki so jih ugotovili Fabriciju, nekoliko hujše. Fabrici, ki ima lastno prevozniško podjetje, bo ostal v bolnišnici dva tedna. Nekaj članov tovarniške gasilske enote pa se je zateklo po pomoč v tovarniško ambulanto. Dve uri kasneje se je zatekel v bolnišnico tudi 48-letni tehnični u-radnik Bruno Lovero iz Ul. S. Fa-briano, katerega so morali sprejeti s prognozo okrevanja v 5 dneh na oddelku za oživljanje. Mož je namreč bruhal, poleg tega je imel bolečine v trebuhu. Lovero je pojasnil, da je med požarom cistern pomagal gasiti, pri čemer je vdihaval bencinske hlape. Odbor zveze julijskega tiska je zvečer objavil poročilo, v katerem »obžaluje pomanjkanje sodelovanja s tiskom ob priliki hude nesreče, ki se je pripetila danes popoldne. Novinarji, fotografi in snemalci RAI-TV so naleteli na ovire pri svojem delu, s čimer so nekateri zanikali pravico kronike do dogodka, ki zanima celotno prebivalstvo. Kadar se za podobno nesrečo zahteva poseg gasilcev, to je javne službe, je izgovor o zasebni lastnini brez stvarne podlage in samo onemogoči novinarjem, da spoznajo in dokumen tirajo dogodke, kar je neobhodno potreben pogoj za zaželeno nepri stranost obveščanja*. Roditeljski sestanek v Slov. dijaškem domu V nedeljo 14. t. m. je bil v Slo venskem dijaškem domu v Trstu roditeljski sestanek, katerega se je udeležilo nad polovico staršev, v domu bivajočih dijakov. Na sestan ku so govorili o delovni disciplini, delavnosti, uspehih in vedenju go- jencev, pri čemer so ugotovili, da ne eno ne drugo ne zadovoljuje preveč staršev. Razgovor je bil zelo živahen, zlasti ker so vanj močno posegli starši, ki so iskali odgovore na različna vprašanja pri vzgojiteljih in ravnatelju zavoda. Na koncu so sklenili, da bo moral vsakdo po svojih močeh in sposobnostih prispevati k temu, da bo prišlo do zavestne delovne discipline in s tem do boljših uspehov na koncu šolskega leta. Sinoči so nas prosili, naj objavimo še naslednje: «Starši zbrani 14. marca na roditeljskem sestanku v Slovenskem dijaškem domu v Trstu, ugotavljajo, da imajo njihovi otroci v njem zadovoljive pogoje za svoje življenje, kakor tudi za delo in izpolnjevanje dolžnosti za šolo. Istočasno pripominjajo, da ni prav in da jim je težko pri srcu, ker niso prisotni vsi starši na takih sestankih, kjer gre za življenje in uspehe njihovih otrok. Z žalostjo sprejemamo ugotovitve, da je na marsikaterih slovenskih šolah med učitelji in profesorji prav malo prijateljev do takega dijaškega doma, na katerega gledamo, mi starši, z zadovoljstvom in veseljem, ker vidimo, da ni v ujem razen vsakdanjih pomanjkljivosti hujših, ki bi govorile za to, naj otroka vzamemo iz zavoda. Svoje misli zaključujemo s tem, da si želimo, da bi take ustanove med Slovenci rasle in se gmotno krepile, ne pa uničevale.* Zaključena preiskava zaradi razlaščanja za naftovod SIOT Izvedeli smo, da se je zaključila sodna preiskava v zvezi z znano afero ob razlaščanju zemljišč v dolinski občini za gradnjo nafto voda (družba SIOT). Na kazenskem sodišču je bila namreč včeraj deponirana sodba preiskovalnega sodnika. Z obtožbo goljufije na škodo kmetov-razlaščencev je prijavljen sodišču dr. Alojz Tul, predsednik Odbora za pomoč razlaščencem. Med sodno preiskavo pa so bili oproščeni: od v. Josip Škrk zaradi pomanjkanja dokazov, odv. Bogdan Berdon, ker dejanje, katerega je bil obtožen, ni kaznivo; Ljubomir Štoka zaradi pomanjkanja dokazov. To pomeni, da se bo moral zagovarjati na sodišču samo dr. Alojz Tul. GLASBENA MATICA — TRST V četrtek, 18. marca ob 20.30 v mali dvorani Kulturnega doma PIHAINI KVINTET RTV LJUBLJANA JOŽE POGAČNIK flavta FRANJO BREGAR oboa ALOJZ ZUPAN klarinet JOŽE BANIC fagot JOŽE FALOUT rog Na sporedu bodo skladbe J. Chr. Bacha, J. Haydna, G. Rossinija, L. Maričeve, D. Milhaiu-da in J. Iberta. PD IVAN GRBEC v Skednju priredi v sredo, 17. t.m. ob 20.30 v društvenih prostorih KONCERT TRŽAŠKEGA OKTETA Vabljeni ! Vstop prost 1 SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST vabi na 17. OBČNI ZBOR ki bo v SREDO, 31. marca 1971 ob 20.30 v prvem sklicanju in ob 21. uri v drugem sklicanju v Gregorčičevi dvorani v Ul. Geppa 9/1. Dnevni red: 1. Izvolitev predsednika občnega zbora. 2. Predsedniško poročilo. 3. Tajniško poročilo. 4. Poročilo vodje smučarskega odseka. 5. Blagajniško poročilo. 6. Razrešnica staremu odboru. 7. Volitve. 8. Razno. Kmetijska zadruga v Trstu organizira 19. marca, ob priliki mednarodnega velesejma, enodnevni izlet v Verono. Vpisovanje v uradu zadruge v Ul. Foscolo 1. Slovensko planinsko društvo obvešča udeležence tridnevnega izleta v Misurino, da bo odhod 19. t.m. ob 6. uri zjutraj od začetka Ulioe Fabio Severo. Darovi in prispevki Namesto cvetja pok. Ivanu Mariji Kjudier, očetu Oskarja Kjudra, daruje Amalija Cok 5.000 lir za Glasbeno matico. Cveto Kalc z Opčin daruje 5.000 lir za šolo-spomenik NOB v Cerknem. V počastitev spomina pok. Ivana Kjudra so darovali družina Žerjul 2.000 lir za Glasbeno matico, Pavla Gombač z družino 500 Ur za Dijaško matico in 500 Ur za Glasbeno matico, inž. Andrej Cok 2.000 Ur za Glasbeno matico in 1.000 Ur za Dijaško matico, Dimič Radiša 1.000, Ana Križmančič 2.000, Ivanka Pečar 3.000 ln Darko Švab z družino 5.000 lir za Glasbeno matico. Ob svoji 60-letnici daruje Robert Birsa 5.000 lir za prosvetno društvo Ivan Cankar. Ob priliki praznika 8. marca daruje Marija s Pllja 1 000 Ur za spomenik padlim partizanom na Proseku. MK daruje 2.000 Ur za skupino Matija Gubec. Družine Kodrič-šiškovič darujejo v počastitev spomina pokojnega Ivana Marije Kjudra 5000 lir za Glasbeno matloo. Včeraj-danes Danes, torek, 16. marca HILARIJ — goriški patron Sonce vzide ob 6.17 in zatone ob 18.11. Dolžina dneva 11.54. Luna vzide ob 23.07 in zatone ob 7.31. Jutri, sreda, 17. marca JERICA Vreme včeraj: Najvišja temperatura 9,5, najmižja 5,1, ob 19. 8,2 stopinje, zračni tlak 1005 stanoviten, veter jugozahodnik 4 km na uro, vlaga 73 odst., nebo 9 desetin po-oblačeno, 2,1 mm dežja, morje rahlo razgibano, temperatura morja 6,8 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 15. marca 1971 se Je v Trstu rodilo 19 otrok, umrlo je 16 oseb Umrli so: 68-letnl Antonio Ervat-tl, 49-letnl Ottavlo Viginl, 79-letnl Giuseppe Rea, 96-letna Oaterlna Rizzo vd. Blasi, 86-letna Maria Po-restl, 76-letni Pletro Pangaro, 69 letni Giuseppe Decleva, 70-letnd Antanto Baldnssl, 87-letna Giulla Chi-vtto por. Valvason, 83-letna France-soa Bertottl por. Ottavlanl, 84-letna Jote Senci, 59-tetnl Richalmo Ltnoe-sl, 50-letna Ortensta Miami vd. Er-colsni, 60-letni Glovanni Kallster, 82tetna Emilla Batič por. Beroet-tl, 91-tetnl Edoardo Plnter. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Godina, Čampo S. Glacomo 1, Grlgnolln, Trg Virglllo Giorri 1, Al due Mori, Trg Unlth 4, Al S. La renzo. Ul. Sonetni 179 (Skedenj) NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Croce Azzurra, Ul Oommerclale 26, Roesettl-Emill, Ul. Oombl 19, Al Samari tono, Trg Ospedale 8, Tama r« & Nemi, Ul. Dante 7. Gledaijšča VERDI Nadaljuje se prodaja vstopnic za zadnjo premiero opeme sezone 1970/71, ki bo v seboto ob 20.30 za red A v vseh prostorih. N* sporedu bo Musorgskega open® «Hovanščina» pod vodstvom jugoslovanskega dirigenta Oskarja Dimoma, stalnega dirigneta in direktorja ljubljanske filharmonije-glavnih vlogah bodo nastopili N*-cola Ghiuselev, Raffaele Arie, huda Cappellimo, Giuseppa Botta-Piero Filippi, Giampiero Malaspin&> Maria Grazia Allegri, Aldo Bert®®-d, Vito Susca, Paolo Mazzotta, Mochiutti in Enzo Viaro. Tudire-žhja in koreografija bosta v jugoslovanskih umetnikov Mia®113 Sabliča in Dimitrija Parliča. Scene Nodla Benois. __ Sodeluje balet beograjske °PeTe s prvo plesalko Lidijo Pilipeniko-POLITEAMA ROSSETTI Po odlično uspelih nastopih? raznih deželnih središčih bo od Jutri naprej v Politeama Rossetu, programu sedma abonmajska P®* stava Teatra Stabile Goldonije?” komedije «Le masserre« v Gtovannija Polija, s scenami hi stumi Sergia d’Osma in glasbo*^ ria Bugamellija. Nastopajo: SJ . betta Bonino, Lidia Braico, O Carrara, Donatella Ceecaaneillo, dano D’A utoni, Franco Jesu^7 Mimmo Lo Vecchio, Arina MA®*-"’ Saverio Marianes, Ariella Be0P~j Gianfranco Saletto, Lino in Giorgio Valletta. Asistent Orazio Bobbio. .-*) Za jutrišnjo predstavo ob so prostori, ki niso rezervi!®01 abonente na prve predstave, n®^ polago abonentom drugih rij. Rezervacija in prodaja vstw®~ v Pasaži Protti tudi za P1’01*!«,-, v četrtek zvečer, v petek pop01 ' v soboto zvečer in v nedeljo W poldne in zvečer ob 21. uri. -Ponovitve v Politeama se bodo nadaljevale do 28. t. «°- Nazionale 15.30 Tom In Jerry v topo h mio e lo ammazzo do mi pare«. 12 slikanic. Fenice 16.00 «Lo strano vizio dali® Hilto®1 Airol’ signora Wardh». George Edvvige Fenech, Cristina di, Ivan Rasslmov. Technico Prepovedano mladini pod lotom. Eden 16.00 «Le foto proibite signora per bene», Dagmar der, Pier Paolo Capponi, di uh® Lassa1’-Suša" (Vedan° Scott. Technicolor. Prepov mladini pod 14. letom. Grattacielo 16.00 «11 c°d°nU“Tj^ Jean Lous Trintlgnant, Ste®1'? Sandrelli, Pierre elementi, nique Sanda, Gastone Enzo Tarascio. Technicolor. povedano mladini pod 14. let0 ' Excelsior 15.00 «Morte a Vene®1 Film Luchina Vlscontija. Dirk garde, Silvana Mangano Te®11 lor. Ritz 16.30 «11 gatto a nove J. Francisco, Karl Malden, Ca® rine Spaak. Film Daria Arg®1^ Prepovedano mladini pod M-tom. Technicolor. Alabarda 16.00 «11 debito conlKF le». Lando Buzzanca, Technlc®1 Filodrammatico 16.30 «EdiP®*L Magali Noel, Robert Lande, T . nicolor Prepovedano mladini v 18. letom. Aurora 16.00 «Operazione CrePPfi Susette« Rock Hudson, Jul® drews. Technicolor 8 Cristallo 16.30 «La morte risa® ieri sera« Ral Vallone, Tinti. Technicolor. Prepoved3* mladini pod 14. letom. Capitol 16.30 «Storia di una donh" ’ Robert Staek, James Faran . Annie Girardot. Prepovedano dini pod 14. letom. -i». Moderno 1630 «Tora! Tora! Tor^ Martin Malsam, Joseph Technicolor -gr Vittorio Veneto 16.00 «ConcertoJ£ pištola solista«, Anria Mortone Mosrhln E Stevvart -jj). Ideale 16.00 «48 ore per non ^ re», Glenn Ford, Stedla Stev» Westem film. .gin. Impero 16 30 «La carica , ,0r. Film Walta Disneya Tecbnt ^ Astra 16.00 «Sexy Baby». Skay. Technicolor. PreP°V*°^ mladini pod 18. letom. Alibazia 16.00 «Addto Alessan A. M Pierangeli, Glenn - p. Prepovedano mladini P°d tom KINO «|RIS» PROtff ------------------—- 7-jg predvaja danes ob * ' barvni avanturistični B®1- I DIAVOLI DEL MARe Igrajo: James Franc®®0*' Frank Cardeel. Mladini pod 14. letom vstop prepovedan. Ljudska prosveta Finžgarjev dom na Opčinah j7, di v nedeljo 21. marca t- }'e z uri proslavo materinskega dn slovom »Našim materam Pesetuiie^ dosti in veselja*. Vljudno 78 RISI ggfg GANCA Dl CREDITO Dl TB TRŽAŠKA KREDITNA BA . TRSI • Ulica E Filžl let. 38101/3®^ opravila vsa bančne P°s .j)e kupuje *u|o v ^y||i Včera|tn|) odkupni % 170'^ 38, ^ 39, ^ Ameriški dolar Kanadski dolar Brit. iterlmg švic. frank franc, frank Belg frank Hol. florinl Nemška marka Avst. šiling Dinar veliki bankovci Dinar mali bankovci V NEDELJO DOPOLDNE V ROJANU Uspešen 72. občni zbor domačega Podpornega društva Lansko poslovanje je bilo aktivno - Soglasno sprejet novi statut - Potrditev upravnega in nadzornega odbora V nedeljo dopoldne je bil v Rajate1 72. občni zbor domačega Podpor-društva. Skupščine se je ude-j®10 veliko število članov, prisoten pa je bil tilda notar, saj se je občni zbor moral med drugim iz-tudi o spremembi statuta dru-ki nastaja iz nekdanjega Podobnega društva, ustanovljenega v ®°janu leta 1891. Na osnovi ustrez-Jl6?a sklepa občnega zbora bo noter sestavil ustanovno listino nove-® društva, ki se bo po novem ima novalo »Podporno društvo v Roja-nu#. kakor je bilo neformalno skle-"V®*) že rta lanskem občnem zboru. Predsednik društva F. Ferluga je PO krajšem pozdravnem nagovoru Predstavil občnemu zboru notarja ?• Claricha, nakar je ta prebral Dftsedilo novega statuta in registrl- enoglasno odobritev s strani ‘""šotnih članov. Nato je predsednik orisal delo-?hje društva v pretekli poslovni ®bi ter naglasil, da je bilo poslo-uspešno, tako da se je letni Obračun zaključil z otipljivim pre-Mtfccun. V društvo je stopilo nekaj članov, v prihodnje pa je že. naj bi bil priliv zlasti mladih ““hov še večji. To bo toliko laže T^eči, ker se bo društvo po novem p^rjalo z nekaterimi kulturnimi j® socialnimi dejavnostmi, ki so Mie izven dosega dosedanjega Po-^bnega društva. Perluga je v svojem poročilu o-^Shil tudi problem sedeža društva, ® je ostalo praktično brez strehe ^Porušitvi stavbe, v kateri je de-šNsto leta in leta. S tem vpraša-se bo odbor ukvarjal na sko-j^jih sejah, ker doslej ni bilo ?°8°če sprejeti glede novega se-<*ia nobenega dokončnega sklepa. Sledil je poročilo o delovanju “Pravnega in nadzornega odbora, ki rje podal tajnik društva K. Pote®- Nato je blagajnik A. Marušič grobne]e razčlenil obračun po J*hega leta 1970 in pojasnil zlasti legove glavne postavke. Društvo j6 teni imelo 1.190.552 lir dohodkov u ‘J66.190 lir izdatkov. Podpore, je izplačalo svojcem ob smrti Wih članov — takih primerov je J~ teni kair 26 — so dosegle skupno J5*1** 1,015 000 lir. Poslovanje v le-^ 1970 se je kljub temu visokemu Jštetku zaključilo s prebitkom 24.362 > blagajniško imetje društva pa °b koncu leta znašalo 2,937.869 tj^bčni zbor je enoglasno potrdil jtehoo, nakar je član Polduzzi po-hJ®* o uspehu skupnih izletov, ki , l J® Podporno društvo priredilo 1970. Sledile so volitve za daritev upravnega in nadzornega Jjbfra, katerima je potekla trilet-Jrjhandatna doba. Z manjšimi ?*®hembami st* bila odbora po-U"*1* v prejšnji sestavi: v uprav-JT* od/boru so F. Ferluga (pred-E. Fornazarič (podpred-K. Posega (tajnik), A. Ma-jTJ (blagajnik), B. Zlobec, S. Pi-in J, Piščanc (svetovalci), v odboru pa sta člana P. in R. Polduzzi. **>•„ Ustanovljen krožek «Umanita» Goriški socialdemokrati so zado-voijni nad akcijo sto demokrščan-skih poslancev, ki zahtevajo disciplinsko kazen za poslanca Galloni-ja; ta se je namreč pred nekaj dnevi udeležil skupne protifašistične manifestacije s socialisti, komunisti in republikanci v Rimu. Tajnik goriške PSDI inž. Lodatti je to svojo zadovoljstvo izrazil na sestanku mladih članov te stranke. Dejal je tudi da je PSDI za obstoj levosredinske koalicije kjerkoli in napadel zaključke zadnjega centralnega komiteja socialistične stranke. Na istem sestanku so izvolili mladinsko komisijo goriške PSDI. Iz istega poročila smo tudi izvedeli, da so v sklopu te stranke ustanovili kulturni krožek »Umanita«. OBVESTILO KMEČKE ZVEZE Prijava dohodkov (Vanoni) za leto 1970 Kmečka zveza opozarja člane, da zapade konec marca rok za prijavo dohodkov prejšnjega leta. Prijavo morajo izpolniti in vložiti vsi, katerih dohodki (od plač, od zemlje, od hiš itd.) presegajo 960 tisoč lir letno. Lastniki hiš morajo prijavo izpolniti tudi če sicer njihovi dohodki ne presegajo 960.000 lir. Naj ljudi ne zavede dejstvo, da jim prijavnice ne pošljejo več na dom, ker so kljub temu podvrženi hudim globam, če bi svojih dohodkov ne prijavili. Kmečka zveza tudi letos, kot običajno, izpolnjuje v uradnih urah (8—14, ob četrtkih, 8—12 in 15—18) in oddaja prijave za člane. Tiskovine za prijavo h »do dobili pri nas (ni jim jih treba kupiti v trafikah, kjer so naprodaj), s seboj morajo pa prinesti: davčne karale za leto 1970, potrdilo delodajalca o plači v letu 1970 (če so v službi), podatke o dohodkih iz najemnin (če dajejo v najem hišo, stanovanje ali zemljišče), osebne podatke družinskih članov. Priporočamo vsem, da prijavo opravijo pravočasno, da se izognejo gneči in čakanju zadnje dni meseca. TAJNIŠTVO KZ lillllliiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiniiiiiiiiiiiiiiuiiimiiiiiiiiiiHiiiiiiiiimiuiiiiiiiiiiiiii IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN Vzela je šest stotov debel da bi jih spravila na varno Oprostili so jo, ker dejanje ni bilo kaznivo Pred tržaškim kazenskim sodi-, nega sodišča (preds. Franz, tož. GORIŠKI DNEVNIK V NEDELJO V ŽABNICAH V KANALSKI DOLINI Pogovori socialdemokratov Italije in Avstrije o skupnih vprašanjih Podobno srečanje nameravajo pripraviti tudi s Slovenijo ter pritegniti še Hrvaško in Štajersko - Govor je bil tudi o narodnostnih manjšinah ščem (preds. Corsi, tož. Brenči, za-pisničarka Zorzet) se je včeraj morala zagovarjati 67-letna Gisella Milič vd. Legiša iz Medje vasi št. 17, ki je bila obtožena nevsakdanje in nenavadne tatvine okrog 6 stotov debel. Obtožnica, ki jo je po tožbi 45-letnega Zdravka Pahorja iz Medje vasi št. 20 zastopal javni tožilec, je bremenila žensko, da je izmaknila omenjeno količino lesa (hra-stovine, jesenovine in bele gabrovi-ne), ki ga je osebje družbe za e-lektrično napeljavo požgalo ter po ložilo na rob ceste v pričakovanju prevoza na kako primernejše mesto. Ko je Pahor, ki je bil upravitelj imovine, v jutranjih urah dne 5. julija lani med običajno kontrolo zagledal na robu ceste, kjer bi mo rala ležati debla, le kup vej, hitro stekel do vaške postaje karabinjerjev in zatožil Miličevo, da je vzela les. Franzot, zapisnikar Mosca) je včeraj sedel 30detni Aldo Braini iz Ul. Zanatti 7, ki se je moral zagovarjati zaradi tatvine. Tržaško kazensko sodišče ga je namreč na razpravi z dne 3. julija 1970 obsodilo zaradi kraje večje količine orodja za mehanične delavnice, v skupni vrednosti okrog 300 tisoč lir, na 6 mesecev zapora m 60 tisoč lir denarne kazni, čeprav so mu celotno kazen odpustili. Obtoženca je zatožil sodišču 69-letni Lui-gi Lorenzini, ki je oddal Brainiju omenjeno blago v komisijsko prodajo, ta pa ga je, tako so sklepali prvostopenjski sodniki ukradel. Na včerajšnji razpravi se je Braini ponovno proglasil za nedolžnega in preko svojega branilca odv. Ko-storis navedel v lastno obrambo vrsto protidokazov. Javni tožilec je Tesno sodelovanje med tremi obmejnimi deželami, Furlanijo, Koroško in Slovenijo ter jamčenje o-snovnih človečanskih pravic narodnostnim manjšinam, ki živijo na tem prostoru in tudi na Hrvaškem in Štajerskem, so bile poglavitne misli v govoru ministra za turizem, prireditve in šport Mettea Matteot-tija, ki jih je obrazložil na nedeljskem srečanju socialdemokratskih delegacij Furlanije - Julijske krajine in Koroške v žabnicah v Kanalski dolini. Minister je med svojim nedeljskim obiskom prisostvoval tudi mladinskim zimskim igram v Trbižu. V svojih sklepnih mislih ob zaključku dvostranskega sestanka, na katerem so sklenili prirejati občasne sestanke na deželni in občinski ravni, je minister Matteotti poudaril, da nameravajo podobno srečanje kot s Koroško pripraviti tudi s Slovenijo. «Takšno sodelovanje — je nadaljeval socialdemokratski prvak — bi v bližnji prihodnjosti mogli razširiti tudi na Hrvaško in Štajersko, 1 kjer prebivajo narodnostne manjši-j ne prizadetih držav. Želim pouda-] riti naš odločujoči prispevek k premagovanju starih nacionalističnih pogledov, zagotavljajoč manjšinam temeljne človeške pravice.* «Zlasti so takšne oolike sodelovanja — je ob zaključku dejal minister za prireditve in šport — važne na tem prostoru, kjer PSDI, avstrijska socialdemokracija ter socialistična zveza Jugoslavije ustvarjajo avtentično obliko sožitja, dasi-ravno imajo v mednarodnem pogledu različne opredelitve. Mi prispevamo k temu sodelovanju ob spoštovanju ter v okviru obrambnega atlantskega zavezništva, Avstrija v okviru nevtralnosti, ki jo zagotavlja državna pogodba, Jugoslavija zaradi plazov in nevarnosti kamenja ter je ravno ta nevarnost poglavitni razlog, zakaj je italijansko ministrstvo predlagalo srečanje med Italijo in Avstrijo, da bi se pogovorili o izgradnji predora. Izgradnja takšnega objekta je toliko lažja zaradi deželne obveze, da bo krila iz lastnih sredstev večidel stroškov. Ker obstaja takšna volja, bi bilo potrebno čimprej sklicati mednarodni sestanek, na katerem bi preučil vsa vprašanja političnega, gospodarskega in socialnega značaja, ki bi se s tem pojavila. Posebno vprašanje je zastavil podtajnik Ceecherini glede prelaza Pra-molo nad Pontebbo. Z avstrijske strani so na ta prelaz zgradili široko in položno cesto, ki se je po- ter hotelov, poleti pa turisti, ki potujejo na jug. Na italijanski strani je cesta pozimi vseskozi zaprta. Če bi našli soglasje okoli tega vprašanja (ki zanima predvsem Avstrijce), bi verjetno oni skrbeli za prevoznost ceste tudi v zimskih mesecih. Nadalje so se pogovarjali o letalskih zvezah in o plinovodu. Med ministroma Fruenhbauerjem in yi-glianesijem je v teku dopisovanje, da bi poiskali letalski hodnik preko dežele Furlanije - Julijske krajine, ki bi omogočil neposredno poveza vo, da ne bi bilo treba vsega zračnega prometa usmerjati prek Jugoslavije. Poudarili so, kako velik napredek so dosegli z izmenjavo e-lektričnega toka na podlagi komplementarnosti treh dežel ter sodili, da bi metanovod SSSR - Italija speljali preko Koroške in Furlanije. VESTI IZ ŠTANDREŽA Tudi pri nas smo dovzetni za kmetijska predavanja V vinogradništvu bi lahko še marsikaj izboljšali zimi poslužujejo smučarji, da pridejo do lepih in urejenih smučišč ...........................mi..............................................n.... Kmečka zveza iz Gorice je v zadnjem času organizirala tudi v Štandrežu dve zanimivi predavanji iz kmečke stroke. Znani enolog in ravnatelj zadružne kleti na Dobrovi inž. Zvonimir Simčič je domačim vinogradnikom predaval najprej o vinogradništvu na splošno in v drugem predavanju še o kletarstvu. K predavanju je prišlo precej domačih trtorejcev, ki želijo izboljšati svoj vinski pridelek. Po pravici rečeno v Štandrežu sicer ni pravih vinogradnikov, ker se domači kmetje bavijo v večji meri z zelenjadarstvom. Trto sadijo in gojijo bolj za domače potrebe in kot stranski pridelek. Le malokdo pridela v dobri letini kaj malega za prodajo. Predavatelj pa je povedal, da se da pridelati tudi na štandreški ravnini izvrstno vino, ki pač nič ne zaostaja za briškim, če vinogradnik le količkaj sledi naukom in navodilom modernega vinogradni štva in kletarstva. To je ugotovil tudi, ko so mu predložili malva-i zijo nekega domačega vinogradnika Z OBČNEGA ZBORA POSOJILNICE V SOVODNJAH V zadnjih petih letih so podvojili hranilne vloge in izdana posojila Posojilnica je vzajemna ustanova v korist elanov in vseh občanov; zato ima najbolj ugodno obrestno mero tako za vloge kot za posojila V sejni dvorani občinskega sveta! dobitnimi finančnimi zavodi. Poso-, Hranilne vloge so lani dosegle 275 Sovodnjah je bil v nedeljo dopol- jilnica je izraz občinske skupnosti1 milijonov (prej 249 milijonov). Vlo- in dodal, da je za štandreško polje najbolj primerna malvazija ali pa merlot, ki dobro obrodi in ki ga domači trtorejci že v precejšnji meri pridelujejo. Predavanje priznanega strokovnjaka Simčiča je želo splošno odobravanje ter bi ga domačini kar naprej poslušali. Odkril jim je marsikatero napako v kletarstvu, ki jo bodo v bodoče lahko odpravili. Precej govora je bilo tudi o vinski posodi, o trgatvi, vinskih boleznih, o pokvarjenih vinih in njihovem popravljanju itd. Predavatelj se je domačim trtoreicem prikupil s svojim izvajanjem v domačem jeziku in zelo poljudnem in razumljivem tonu ter so izrazili željo, naj bi se še oglasil pri njih, saj je bilo vse, kar je v teh dveh predavanjih povedal, zelo zgoščeno in skrčeno ter bi se dalo povedati še mnogo več. Prihodnjič bo inž. Simčič gotovo imel še več hvaležnih poslušalcev. L. dne redni letni občni zbor Kmečke delavske posojilnice v Sovodnjah. iz katere je zrasla in je z njo kar: Ženih je bilo 94 milijonov in dvig- najtesneje povezana. Tega se mo- Udeležba članov je bila nadpopreč- rajo vedno zavedati tudi njeni člani. na, čeprav je bila tudi vsa pretekla leta prav dobra. , , .. , . . , - Predsednik upravnega odbora Jo- kot neuvrščena država pa v iška- Češčut je £ozdravi] vse prisot- vLu evmSe skupnosPtunaPred° in nato P°drobno P°ročal 0 J 15 P slovanju tega domačega denarnega Sestanek socialdemokratskih dele- j zavoda v preteklem letu. Opozoril gacij je bil v Žabnicah pri Trbižu, j je, da posojilnica sloni na princi- tokrat predlagal zaradi odsotnosti nekaterih, po njegovem mnenju, bistvenih prič obnovitev drugostopne Na včerajšnji razpravi je obtožen- razprave. Sodniki so po daljšem po ka mirno priznala, da je sicer vzela debla, vendar v dobre namene. Menila je namreč, da bodo bolj na varnem, če jih bo pospravila kam na suho, kot pa da so izpostavljena dneve in dneve vremenskim ne-prilikam. Pahor pa je s svoje strani dejal sodnikom, da ni zatožil ženske zaradi same kraje lesa, ampak ker ga le-ta ni vprašala za dovoljenje. Javni tožilec dr. Brenči je predlagal za Miličevo oprostitev, ker dejanje ni kaznivo, branilec odv. Lon-go pa oprostitev, ker ženska ni zakrivila kaznivega dejanja. Sodniki so v celoti sprejeli tožilčev predlog, Na zatožni klopi tržaškega priziv- '•‘■■lll, m,,,,, mm,i,,m,nnmmuiiiiu, imm, ^STI Z ONSTRAN MEJE aprila bo v Kopru praznik slovenskih železničarjev Tudi letos prvomajski delavski piknik na Socerbu pr Srtdnja proslava letošnjega k “znika slovenskih železničarjev ^ aprila v Kopru. Oo tej pri-i^nosti oodo v prostorih koprske *loi*tUce. oaPrli razstavo o razvoju železnic, hkrati pa tudi jjjfstavo o razvoju koprske luke in l^biške proge Koper-Prešnica. V if, ,ru bo tudi zbor železničarjev Uri i, u8i prireditve. sindikalni . . b-.,. ' d3 bo tudi letos na Socerbu sindikalni svet pa je spo- IH^Jonalai prvomajski delavski Ut)alna podjetja pripravljajo S(,sat kulturni spored. Menijo, da b^ 0(1 delavskega piknika na Socer-tj^driežilo tudi precej gostov iz • # * or italijanskega kultur-ijj krožka v Piranu je obravna-\ .Priprave za skupščino unije, ki l'ianinec marca. Podpredsednik ita-^Usir ° unije za Istro in Reko, Leo je udeležencem orisal pro-ttoia o usmeritev unije ter zlasti k'Jaril vključevanje kvalificiranih . v nove odbore italijanskih m rn*h krožkov. Seii so obravnavali tudi neka-iti l.JPrašanja italijanskih šolskih sj "dolskih ustanov. Medtem ko za šolo v Sečovljah že yji).a^JeK), pa je še zmeraj odprto trganje italijanskega otroškega V Luciji. Posebna delegacija obis^rt)el?a krožka bo v kratkem 8 Predsednico občinske skup-Piran in ji obrazložila za-8 odprta vprašanja. V K Ž0r'im °Pru ‘e obudila precejšnje taj^je razstava umetniške fo-tej v.Je Janeza Mikuža. Kot kustos Miu./.Pnskega muzeja v Kopru se l«t ukvarja s fotografijo že H vMik * v (cm razdobju dosegel «ivi flonca SOČA (Nova Gorica Z: «Pepek, strah in trepet«, nemški barvni film — ob 18. in 20. KANAL: «Otok Lesbo«, francoski barvni film — ob 19.30. SVOBODA (Šempeter): »Deklica na motorju«, ameriški barvni film ob 18. in 20. DESKLE: «Morilec v vrstah«, ameriški barvni film — ob 19.30. SEMPAS: Prosto. RENČE: «Sedem samokresov za brate McGregor«, ameriški barvni film — ob 19.30, PRVACINA: «WiUy Boy», ameriški barvni film — ob 19.30. DEŽURNI LEKARNI V GORICI V Gorici je danes ves dan in ponoči dežurna lekarna MARZINI, Corso Italia 89, tel, 2443. V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna San Nicol, dr. Olivetti, UL I. maggio 94, tel. 733-28. Tudi v našem uredništvu sprejemamo prispevke za šolo-spomenik v Cerknem NA KANCEROLOSKEM KONGRESU V ZDA SO DALI.. FURLANSKO FILOLOŠKO DRUŠTVO ZAHTEVA Odgovor na vprašanje kako se rak razvija VELJAVO JEZIKA TUDI V JAVNOSTI Nova odkritja biologov Hovvarda Temina in Chloe Tali Najuspešnejše zdravljenje še vedno zgodnja diagnoza O raku smo že večkrat pisali in znano je, kako je ta bolezen razširjena. Toda poleg tega je tudi znano, da se veča število tistih, ki so za to boleznijo zboleli in ozdraveli. V dnevnem časopisju lahko od časa do časa beremo, da je tu ali tam kdo odkril sredstvo proti raku, način, kako bolezen ugotovimo predhodno itd. Seveda ne manjkajo pri tem špekulacije. Zdravnik dr. Max Gerson, ki vodi neko posebno Kliniko v New Yorku, prodaja poseben lonec na pritisk za 90 tisoč lir. Zdravnik namreč zatrjuje, da se je treba boriti proti raku s tem, da bolniki jedo hrano, ki jo pripravijo v takem loncu in je popolnoma neokužena, ker je posoda iz posebnega materiala, ki ga je sam izdelal že leta 1960. Predsednik ameriškega združenja za Poj proti raku je o Gersonu izjavil: «Ni znano, koliko bolnikov je Gerson ozdravil do danes, vendar je med letoma 1968 in 1969 zaslužil nekaj sto milijonov lir.» Ameriško združenje za boj proti raku so ustanovili leta 1913, pred nedavnim je ta organizacija objavila svoje poročilo, v katerem je rečeno, da je po svetu znanih 86 protirakastih preparatov, katerih učinkovitosti niso nikoli dokazali. V poročilu piše, da so vsi ti preparati brez kakršnega koli učinka in da je 50 odstotkov teh celo zdravju škodljivih. Dvakrat je v teh podatkih omenjena tudi Italija, in sicer zaradi ampul s kisom dr. Alda Vierija iz 1967 in drugič zaradi seruma živinozdrav-nika Liboria Bonifacia iz leta 1970. Na vrhu lestvice za «čudežne preparate« so ZDA, sledijo pa Indija, Francija in Švica. Osnovno dejstvo, ki pripomore k razširjenosti takih «zdravil», je prepričanje, da tumorjev ni mogoče ozdraviti in strah pred kirurškimi posegi ter zdravljenjem z žarčenjem. Nedvomno je število tistih, ki zbolijo za rakom visoko, vendar se veča tudi število oseb, ki so ozdravele. Rak je že zelo stara bolezen, taka obolenja so odkrili celo v okostju dinozavrov, ki so živeli pred 130 milijoni let in celo v nekaterih mumijah v Peruju. Bolezen pa se je razširila predvsem v zadnjih 50 letih, kajti značilna je za starejšo doto življenja in odstotek starejših oseb pri celotnem prebivalstvu se je zaradi razvoja medicine zelo povečal. Boj biologov in zdravnikov proti raku poteka na tri načine. V laboratoriju umetno povzročajo bolezni pri poskusnih živalih, zato da bi ugotovili, kako se tumorji razvijajo. V središčih za diagnozo skušajo rakasta obolenja ugotoviti v zgodnjih fazah nastanka, v bolnišnicah pa skušajo zdravniki ustaviti in odpraviti bolezen z radioterapijo, s kemioterapijo in kirurgijo. Že kakih 20 let skušajo biologi z vsega sveta odkriti cepivo proti raku. Raziskave temeljijo na domnevi, da bi mogel raka povzročati virus, kakršen na primer povzroča gripo ali poliomielitis. Da je ta teza pravilna, so pri živalih že dokazali, za človeka pa še ni dokončnega dokaza. Kot je znano, tumorji nastajajo in se razvijajo v celicah, ki so osnovni element tkiv. Ko jih napade virus, celice izgubijo nadzorstvo nad svojim razvojem in začenjajo degenerirati. Take degenerirane celice stopijo na mesto zdravih in se začenjajo zelo hitro množiti, celo v veliki oddaljenosti od kraja, kjer so nastale. Do lanskega maja zdravnikom ni bilo znano, kako virusi napadajo celice. Toda na kancerološkem kongresu v Houstonu je 36-letni biolog z univerze z Wisconsinu Hovvard Temin razložil svojo tezo. Vse celice v človeškem in živalskem organizmu rastejo, se diferencirajo in razmnožujejo po določenem redu zaradi dveh kislin Dna in Rna, ki ju nahajamo v celičnem jedru. To sta življenjski kislini. Skupno vodita in povzro- , čata nastanek beljakovin. Kislino Dna bi lahko primerjali z možgani, ki vodijo nastajanje, Rna pa z organom, ki prenaša ta navodila. Brez kisline Dna je Rna kot roka brez glave, prav zaradi tega sta obe kislini v notranjosti vsake celice združeni. Tudi v virusih nahajamo ti dve kislini, toda nikoli ne skupaj, t: je v nekem virusu ena kislina, ni druge. Navadno so virusi, ki povzročajo tumorje, zgrajeni samo iz kisline Rna, prav zaradi tega nastane vprašanje, kako se lahko začne zdrava celica nenormalno razvijati, ko jo napade virus, ki nima «vodilne» kisline Dna. Na to vprašanje je odgovoril Temin. Kislina Rna, ki je v rakastem virusu, si s pomočjo encima zgradi Dna, potem ko pride v zdravo celico. Rakasti Dna, ki ga je izdelal encim, to je snov, ki pospešuje kemične reakcije, se v zdravi celici združi z zdravim Dna, s tem nastane celota, ki vsebuje dve sporočili: zdravo in bolezensko. V tem trenutku pa zdrava celica izgubi nadzorstvo nad svojim razvojem, začenja se večati in deliti. Seveda je ta razlaga le prvi korak na poti učinkovitega boja proti raku. Trenutno je najučinkovitejši način za zdravljenje raka zgodnja diagnoza, s tako diagnozo je mogoče zagotoviti do 80 odstotkov ozdravljenj tumorjev Seveda pa ima ta metoda tudi določene težave, predvsem to, da s sedanjo opremo in specializacijo posameznikov še ni mogoče pregledati celotnega prebivalstva. Letos januarja je 45-letna ravnateljica onkološkega laboratorija bolnišnice Hadassah v Jeruzalemu Chloe Tali izolirana globulin, ki je vedno prisoten v krvi osebe, ki je zbolela za rakom. Globulini so protitelesca sestavljena iz čistih beljakovin in ta protitelesca varujejo organizem pred boleznimi. Že leta 1961 je prof. Tali ugotovila, da se tudi pri bolnikih, ki jih je napadel rak, razvije zelo šibka vrsta protitelesc. Štiri leta kasneje je profesorica Tali prvič izolirala v krvi za rakom zbolele osebe globulin, ki ga je imenovala T (tumoralni). Izvide je nato ponovila na 343 bolnikih in pri vsakem izmed njih je ugotovila globulin T. Kasneje ji je ta globulin uspelo izolirati. Za to sicer potrebuje štiri dni, toda upa, da bo v kratkem lahko skrajšala čas ugotavljanja globulina, ki dokazuje, da bolnik ima tumor, še preden so vidni drugi znaki. Trenutno torej zdravijo rakasta obolenja s kirurškimi posegi in z žarčenjem, največkrat pa s kombiniranimi metodami Zdravniki po vsem svetu pa so mnenja, da je najuspešnejša pot za boj proti raku tista, ki jo je nakazal Temin, ko je razložil, kako se ta bolezen razvija v notranjosti celice. Kar velja za Furlane, v Beneški Sloveniji velja za Slo vence Ali občni zbor ali pa kongres Furlanskega filološkega društva sta priložnost, da se čuje v videmski pokrajini torej v Furlani ji glas, da ima furlanski jezik prebivalstva pravico, da ga ijudje slišijo ne samo po družinah in na cesti, ampak tudi v šolskih in cerkvenih ustanovah. Na občnem zboru je dolgoletni predsednik senator in čedadski župan Guglielmo Pelizzo predvsem poudarjal poslanstvo društva, da stalno bedi nad furlansko .jezikovno zakladnico in da skrbi za razvoj furlanske kulture s knjigami v furlanščini in z raznimi kulturnimi prireditvami. Neposredni cilji Furlanskega filološkega društva so trije: 1. Ustanovitev v Vidmu fakultete za pedagoške stroke, ki bi imela v svoji strukturi možnost, da bi se znanstveno proučeval ladinski jezik (furlanščina je eden izmed ladinskih neolatinskih jezikov). 2. Videm mora postati sedež deželnega skrbništva za starodavnosti in za umetnost. 3. V vseh stopnjah šol v Furlaniji se mora poučevati furlanski jezik, furlanska kultura, zgo dovina, literatura in druge veje znanosti. Predsednik Pelizzo je še sporočil, da pripravljajo dve novi furlanski knjigi: 1. Furlansko-italijanski slovarček, da zapolni pomanjkanje velikega furlanskega slovarja Pi-rona, ki je že pošel. 2. V Venzonu bo na jesen kongres Furlanskega filološkega dru štva in zato pripravljajo monografijo o tem kraju, ki se je imenoval v srednjem veku Puš-ja ves. Pomembno je tudi Pelizzovo sporočilo, da dajejo denarne podpore furlanskim študentom, ki pripravljajo doktorske teze iz furlanske toponomastike ali drugih področij furlanskega sveta in življenja. Furlanski etnografi se u-deležujejo etnografskih kongresov in bodo letos nastopali na kongresih v Messini in Moden!. Furlansko filološko društvo bo poskrbelo za denarno pomoč za furlanske predstave v gledališču «Piccolo teatro Citta di Udine». Društvo bo tudi prirejalo tečaje za učitelje o deželni kulturi v Vidmu in Gorici. Skušajo organizirati daljši seminar, po možnosti 12 dni, ki tov Gorici verjetno septembra za visokošol-ce in za mlade diplomirance o furlanskem jeziku in o furlanskih ljudskih izročilih. Furlansko društvo pa hiti, da bi doseglo ustanovitev pedagoške fakultete v Vidmu še pred napovedano splošno italijansko univerzitetno reformo. Pozdravljamo sleherno pobudo Furlanskega filološkega društva, ki skuša razbiti določen nacionalistični monopol v videmski pokrajini, ki traja že desetletja in v katerem ni mesta razvoju ne iiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii>Niiifiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiil||||l|||ll||„,mini,n,,,,,,,,,,,,,,!,,,,, OVEN (od 21.3. do 20.4.) S svojo vztrajnostjo boste premagali vse dvome. Ne nasedajte prilizovalcem. BIK (od 21.4. do 20.5.) Srečen dan, ker boste prejeli plačilo za svoje prejšnje napore. Skušajte na vsak način ohraniti svoj mir. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) V svojem delu se ne zanašajte preveč na improvizacije. Lahko preprečite neki razdor, če boste bolj popustljivi. RAK (od 23.6. do 22.7.) Bodite bolj samozavestni in ukrepajte bolj odločno. V svojih odnosih z drugimi bodite diplomatični. LEV (od 23.7. do 22.8.) Srečen dan za vse poslovne ljudi. Bodite previdni tudi v odnosih do prija-tcljev. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) V rokah boste imeli vse najboljše karte. Zvestoba neke osebe vas to presenetila. narečjem, ne jezikom ter nji vim etnografskim dejavnostim večnarodnostni videmski P011*, jini. Po upravni decentralizact; še vedno trmoglavijo nacion&a stična stališča, ki je s^e“eIU, jezikovna posebnost in kraje^" domoljubje in domoznanstvo suro-ljivo in nevarno. Program Furlanskega I'*005"., ga društva je tak, da bi ga rali izvajati v nekaterih tudi Slovenci v videmski P?. • jini: tisti v Beneški Sloveniji pa v Kanalski dolini. ■ Videm, glavno mesto Furlane je, hoče imeti pedagoško f"®| teto (magistero), da vsaj na sw sko kulturnem področju pr®Wj zid provincialnosti in da osV'St Furlane manjvrednostnega oJ(: ka do Trsta. Pedagoška fak^r] ta bi s posebno strukturo za s venska narečja v Furlaniji P. leg podobne furlanske še n0! presegla ozke mere sedanjega ' domskega provincializma. .... Žalostno je, da se furlansct ne poučuje v osnovnih in sr _ njih šolah Furlanije in prav s motno je, da se ne _ pouCUSJ. slovenska narečja tisočletne 5 vije, ki s «piccolo patrio *' lanije« sestavlja to posebno ~ gijo. no Etnografijo «Slavije» poznajo ^ vrsti številne univerze in grafske ustanove Italije do m lije in če je v Vidmu ne P02" jo, je le nevednost, ki ni °P,. vičljiva, a povrhu je še h®1® cap v toliko opevanem odpr*®11 poslanstvu nasproti Vzhodu. Vrsto doktorskih tez je že predloženih in odobrenih na e* dovski univerzi o narečjih, dovini in etnografiji Slavto., Furlaniji. Novi magistero v 'j mu to moral iti glede slovens* ga prebivalstva v videmski P“ krajini po joovsem drugi poku« so šli tisti lavreati. ki so kroj" v preteklosti zakonske odredbe embargo furlanščine in sloveni ne na osnovnih šolah FurlamF re. #*■ IZ UMETNOSTNIH GALERuJ TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) V poslovnih zadevah danes zaupajte samo sebi. V zvezi z neko nepredvideno situacijo boste morali pokazati vso odločnost. ŠKORPIJON (od 24.10. do 21.11.) Ustvarile se bodo možnosti za one, ki stremijo za višjim smotrom. Povečali boste svoj vpliv. STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Ne razvijajte danes več dejavnosti hkrati. Priznajte svoje napake. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Izreden dan za vse umetnike. Vaši odnosi z ljubljeno osebo se ugodno razvijajo. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Da nes boste doživeli mnogo zadoščenj Ne bi bilo primerno, če bi se stri njali z vsemi podvigi najmlajših RIBI (od 20.2. do 20.3.) Skušajte ugotoviti, kakšne namene imajo vaši tekmeci. Ne podcenjujte na svete tistih, ki so vam blizu. Cappello se je predstavil v Mignon Emanuele Cappello, ki se !e stavil v galeriji Mignon, je s Sicilije, izšolal pa se je v.^. rencah in Parizu na znani *v “a. ni akademiji «La Grande t ret>. Njegova krepko razgiba odločnostjo širokih potez nas,Mjo olja beneških slikovitosti na™", pj| koj slutiti, da je to zelo P. slikar. In res, katalog navafl ^ petdeset osebnih razstav P° % nejših mestih Severne Amerl, golt ali je, vrhu tega pa nad delovanj na raznih skupnih vah, med katerimi so tudi t* ^ Quadrienale, mednarodni r0Z v Barceloni in Innsbrucku ^ Tudi bibliografski podatki S° L(-obilni in to tudi v pomembnih ^ niških izdajah knjig. Razumi! ^ torej, da se tako velika Pr,z“ {jj-nost v uveljavljanju $ karstva kaže tudi v njem sa,Qap načinu in izdelavi Na srečo v.^$j pellu buhti res tisti silni uVfe ogenj, ki je bil lasten nekat . mojstrom iz preteklosti. ^en meščanske domove. V teh P°“ pa je predvsem tista toP‘!^jot* uspe ogreti sicer mrzlo no|r® i;*, racionalno grajenih domov- p čeprav zamolklo žaleče, notranje svetlobe in zelo s ^$0 izbrane. Slikar z njimi ne Zg pričarali kake prepričljive s rf, resničnosti Benetk, njenih P^je cerkva, mostičev in kalnosti ^(. v kanalih, recimo i>o vzor,h nega Canaletta. pač pu mu °\i\t uspe, podati zaželeni vtis 2 ’.„ieta no gostoto omrežja in P'eI jid' barvnih lis in debeline barvh mazov živahnih potez. MILKO BAlUB* Komandant Svarim je resno poslušal, potem pa je stopil pred četo in pozdravil: «Zdravo, vojska!» ((Zdravo, tovariš komandant!)) mu je odgovorila vsa četa hkrati. «Kaiko, vojska?« jih je nagovoril. ((Dobro!)) so zavpili. Orlov je nadaljeval s pregledom orožja, Svarun pa je hodil z njim in se pogovarjal z borci. Vse stare je poznal po imenih In se spominjal mnogih podrobnosti, ki so ga v bojih povezale z njimi. «KaJko, Primož? Ali še nosiš kolektiv za lemuhe?» ((Včasih še,» se je nasmehnil Primož, ko se je spomnil, da Je Svarun nekoč v vsej koloni takoj zapazil njega, ki je na enem ramenu nosil Šarca, na drugem pa moko, za katero sta se dva novinca prepirala, da je ne bosta nosila. «Od kod sl možakar?« je vprašal Petra, ki je molil Orlo vu italijansko fižolarico v pregled. «Iz Ljubljane.)) «Si šel prostovoljno?)) ((Prostovoljno.« ((Bravo, možakar! Kako, Keča? Ni bilo še Nemca s čevlji, številka sedeminštirldeset?» je vprašal in pogledal Bosanca pod noge, v čevlje, na katerih se je že nekaj tednov učil čevljarstva. ((Ni ga,» se Je žalostno nasmehnil vodnik. Svarun se je obrnil h komandirju in mu naročil, naj mu preskrbi čevlje. Povedal mu Je vas in čevljarja. Usnje pa bo dal brigad«! intendant. Mitraljezec Torkar je poleg strojnice pomolil komandirju še meter dolg precej širok pas koca z vrvicami na koncih. «Kaj je s tem pasom?« se je pozanimal Svarun. Orlov je pojasnil, da pozimi brede zmrzujejo čez noč in potem ne delajo. Njegovi mitraljezci pa so jih zavijali z odejami, zato so si izmislili greloe. Svarun jih Je pohvalil s pripombo, da bodo uvedli to novost po vseh enotah. Ana je stala s svojo puško na koncu vrste. t Svarun skočil s konja, ni odmaknila oči od njega-je vsakemu gibu in vsaki njegovi besedi. To je torej ^ občudovani voditelj, ki se mu pokore brez ugovorov. ^ se, da ne prideš v roke Svarunu!« jo je opozoril Hrast- -ji odstotni vojak, da mu težko najdeš enakega,« ga ie bi Vojko. «Taklh borcev ni,» je dejal Primož «S SvarunO" 0 se tolkel do pekla,« je govoril Orlov. Vsak dan so g°v°^r»1 njem v zvezi z borbami, ki jih je vodila brigada in le samkrat na Ratitovcu, ga je videla od blizu. Nanjo Je vPgd»i skoraj hladno, bala se ga je in nekam tuj se ji je zde ' je bil prav blizu nje. Malo šibkejši in manjši od Orlova. .^1 po videzu in kretnjah močnejši. Nevarno svetle oči povsod, glas samozavesten in skoraj prijeten Svojatjo-ostrina v njegovem obrazu se je kosala z lokavo goto^jb. Ugotovila Je, da ga ne more primerjati z nobenim oC* ki jih je poznala. Obstal je pred njo in jo pozorno P^1gvoj0 ne tako kot gleda moški žensko, temveč kot bi gledB*. le stvar, za katero ni vedel, in je kar malce začuden. prenesla njegov pogled. Beseda pa je bila bolj Poprašal jo je od kod In kako je v četi. Ko pa ji Je vrnil puško, jo je vprašal: «Ali sl že ubila Nemca?« ((Nisem,« mu Je odgovorila z zadrego v glasu. «Ubij ga, čimprej!« ((Poskusila bom,» se je skušala nasmehniti in PrPp je bila, da je mislil prav tako resno, kot je rekel. - N Potem sta s kurirjem Rudijem odjahala k spodni j^jb šam v bataljonski štab. V četi je bilo mnogo ugiban^toje11' bodo vdrli na noč, ker Je bil kmalu nato poklican v P* sld štab tudi Orlov. & Sonce Je tonilo za Jelovico v kopreni oblakov, kot bleščeč pladenj potapljal v vodo. Gore na vzhodu ^toj00, in zlato obrobljeni oblaki so hiteli prek neba. Pred zt)f® šklm štabom se je uvrstila prostovoljna enota, ki J° ^,-igb, Svarun. Upal je, da Nemci še ne bodo obveščeni 0 ” tfP in da jih bo lahko presenetil. Njegova posebnost so bl V n AS A HIIIIIIIHIIIIIIimiKIHmmiHIIIIIIIMH PRVA KUKA Revija «Primorska poje« je v soboto zvečer privabila v Kulturni dom polno veliko dvorano občinstva. Na odru se je zvrstilo 11 pevskih zborov v naslednjem vrstnem redu: Borci so si poiskali svoje stare luknje na obronku vrh grap, ki so vodile k vasem v hrib. Veter je nametel pršiča, stara slama se je ovlažila, sneg pa je upognil veje, s katerimi so bila prikrita gnezda. Kmalu so jih obnovili in se potuhnili vanje. V njih so bili zavarovani pred vetrom, ki je ledeno bril po sedlih. V dolino pa so odšle patrulje. Četa se je utaborila na velikem skednju. Borci so posedali po vogalih in čistili orožje. To skrb jim je narekovala bližina velikih nemških postojank, M so o prihodu brigade bile navadno kmalu obveščene. Komandir Orlov je uredil četo za pregled orožja kar pred skednjem. V njegovi četi se je orožje negovalo kot dojenčki. Bila je največja sramota za borca, ako mu je orožje odpovedalo v boju. Orlov se Je pravkar prismejal izza vogala, ko je vodnik Keča kriknil: «M0imo!» Komandir je malomarno zamahnil z roko, češ saj je vse v redu. Orlov je pričel s pregledom, ko so po poti proti vasi zapeketala konjska kopita. Kmalu sta se Iz zasneženega vejevja prikazala dva jezdeca. ((Brigadni komandant Svarun!« je Keča opozoril komandirja, ki je ravnokar ogledoval Primoževega Šarca. Jezdeca sta pridrvet a do čete, kjer sta poskakala s konj. Zdaj je Orlov kriknil: «Mimo!» s tako vnemo, kot že dolgo ne. Kot bi bil na paradi, se je zravnal in s strumnim korakom 1 stopil h komandantu m mu tekoče, kot bi molil, poročal. Otroški pevski zbor tržaške Glasbene matice Moški zbor «Miren» Moški zbor PD »Svoboda« iz Izole Moški zbor iz Kopra Moški zbor »Igo Gruden* iz Nabrežine Ženski zbor »Postojna« Moški zbor »Peter Jereb« iz Cerkna Mešani zbor »Jacobus Gallus« iz Trsta TONE SVETINA HOROSKOP ŠPORT ŠPORT ŠPORT IZIDI Bologna - Varese Cagliari - Juventus Catania - Foggia Milan - Fiorentina Napoli - Vicenza Roma - Lazio Verona - Sampdoria 1:0 1:1 2:0 1:0 1:0 2:2 3:1 Milan 21 12 8 4 41 16 32 Inter 21 13 5 3 30 18 31 Napoli 21 14 7 3 28 12 29 Jiventus 21 10 5 6 28 19 25 Ndogna 21 7 9 5 24 18 23 K«na 21 4 14 3 22 20 22 Cagliari 21 6 10 5 22 24 22 v«ona 21 5 10 6 18 22 20 F°ggia 21 5 9 7 23 28 19 Sampdoria 21 4 10 7 21 22 18 Torino 21 4 10 7 19 20 18 Vicenza 21 5 8 8 17 24 18 Fiorentina 21 2 12 7 19 25 16 Varese 21 1 13 7 15 23 15 Catania 21 4 7 10 15 29 15 Uzio 21 2 9 10 18 32 13 PRIHODNJE KOLO .Fiorentina — Cagliari; Foggia -"°Wa; Intemazionale — Napoli; Ju-— Torino; Lazio — Čataraa; /®®nza — Milan; Sampdoria — Bo-“©'a; Varese — Verona. IZIDI Bari - Novara Brescia - Arezzo Casertana - Cesena Livorno - Palermo Jaranto - "Mantova Massese - Perugia Modena - Piša Monza - Atalanta rernana - Como '-atanzaro - Reggina 2:2 1:1 1:1 0:0 2:0 1:1 4:2 2:0 0:0 odlož. LESTVICA 25 13 25 10 25 12 25 18 24 10 25 9 25 24 25 25 25 25 25 25 25 25 24 25 24 25 7 12 7 9 8 9 13 8 10 8 9 10 8 fantova Ž^anta Nena .Manzaro fcugia ^scia regina i^ana “»vara JSza [Mermo S*0 Pisa črtana i^anto Sna Massese PRIHODNJE KOLO S2®0 — Casertana, Atalanta — Cesena — Temana; Co- 9 13 29 30 28 26 23 25 20 18 22 25 21 23 20 20 15 17 19 17 13 14 17 1 18 25 18 20 17 20 16 22 22 28 28 21 17 26 25 23 19 28 s# Ran; Novara — Modena; hrern*> — Catanzaro; Perugia — »mo; Pisa _ Massese, Reggi-■ ~~ Mantova; Taranto — Monza. A SKUPINA C IZIDI ?^hona - Alessandria tT**5 - Solbiaftese - Pro Patria i>2"ania - "Manfalcone h. *j 10- 15.518 > 2. - 3. - 4. - 5. - 6. — fe .^adni nočni vpadi na sovražnikove postojanke. Svarun tfJ^rai najmanjše število najboljših ljudi. Zbral je šest mi-1'sk”ZCev in močno grupo bombašev, njim pa dodelil še biii •1 k°mandirjev in štabnih ljudi. V napadalni enoti so It Orlov, Primož, Vojko in Keča. Preden so odšli, jim arun še enkrat razložil načrt napada na veliko benedn-% sk*«dišče v bližini mesta, ki ga je varovala manjša nem-6f »nota, ki pa se je po poročilih obveščevalcev počutila brezskrbno. Svarun Je računal, da Jih bodo v petnaj-.minutah zmleli in požgali bencin. kSl, ki so šli z njim, so verjeli v njegovo zamisel. buJ^vili so se v kolono in se po stezah, po katerih je l^ada že večkrat šla v napad, spuščali v dolino. Svarun je ha čelu kot vedno, kadar Jih je sam vodil. Preziral je m°st, in to Je vlivalo poguma vsem. ki so šli z njim. njim Je šel njegov kurir Rudi, močan, pogumen fant, l* n™Van v Svaruna, sledil mu je povsod kot senca. Zvezdna-• z rahlo mesečino nad drevjem, Jih Je sprejela v gozdo-, ali kaka druga, ni nameravala, ne namerava In ne bo nameravala gostovati v Atenah. Politični opazovalci menijo, da je v grških levičarskih krogih prišlo do te domneve zaradi razdvojenosti v samem gibanju. Nekateri pravijo, da je treba obsoditi vsakršno izboljšanje sovjetsko-grških odnosov, drugi pa trdijo, da je sovjetska politika do Grčije popolnoma stvarna, med drugim tudi zato, ker so grški polkovniki precej omehčali svoje stališče do dTžav vzhodnega bloka. Sovjeti sicer ne upajo, da bi Grki izstopili iz organizacije NATO, pričakujejo pa, da bodo postali vse bqlj brezbrižni do te organizacije. Druga vest pa prihaja Iz Bilbaa v Španiji, od koder sporočajo, da Je tamkajšnja politična policija a-retiraila 40 ljudi, za katere meni, da so člani baskovske organizacije ETA. Policija meni nadalje, da so med aretiranci odgovorni ljudje, ki so v zadnjih časih zagrešili roparsko dejanje na škodo bančne ustanove «Banco de Guipuscoav) v De-riu, neke trgovine v Bilbau ter pomorskega arzenala v istem mestu. Policija je odkrila v Bilbau osem stanovanj, kjer so se sestajali člani organizacije ETA ln kjer so baje tl imeli svoja skladišča za orožje, naboje in razne pripomočke za tiskanje letakov. Skupina aretiranih oseb pripada po mnenju policije ideološki usmerjenosti marksistično leninističnih skupin, kateri so pripadali tudi obsojenci na nedavnem decembrskem procesu v Burgosu. Med današnjimi aretiranci so tudi neki učitelji, H so v okviru dejavnosti organizacije ETA poučevali baskovski jezik. Policija nadaljuje preiskavo. Pravijo, da je prepričana, da je skupina nameravala osvoboditi nekatere politične pripornike, ki so člani organizacije ETA in so sedaj v zaporih v Segovii in v Burgosu. MOSKVA, 15. — Sovjetsko lunarno vozilo «Lunohod 1» se je premaknilo spet za 208 m. Sovjetska agencija TASS Je sporočila, da je prišlo do premika «Lunohoda» pred dvema dnevoma. Sovjetski strokovnjaki pravijo, da je v tem trenutku sonce visoko nad obzorjem «Morja deževja« za kakih 50 stopinj, kar onemogoča pravilno usmerjenje vozila. Zato bo «Lunohod» prekinil svoje delovanje do 16. marca. NEW YORK, 15. - Danes so prispeli v ZDA štirje ameriški vojaki, ki so jih bojevniki osvobodilnega gibanja Turčije ugrabili in potem izpustili 8. marca. Ameriški vojaki so izjavili, da so ugrabitelji ravnali z njimi vljudno. Pripomnili so še, da gre za moške, ki niso še ■ stari 30 let, a so zelo iznajdljivi . JAUNDE, 15. — Šele danes se je zvedelo, da je pred nekaj dnevi okoli 30 oseb izgubilo življenje pri brodolomu neke ladjice na reki Muri, kakih 18 km od Duale, Ladjica se jo potopila, ker je bila preobremenjena s potniki in ker je krmar plul po odseku reke, ki ga ni dobro poznal. SANTIAGO DE CHILE, 15. - Do hude eksplozije je prišlo na strehi pokritega stadiona v Santiagu takoj potem, ko je socialistični predsednik države Salvador Allende zapustil govorniški oder. Takoj po eksploziji, se je predsednik vrnil na stadion ter je poskušal pomiriti občinstvo. Policijski organi trdijo, da je bila eksplozija posledica okvare pri električni napeljavi, generalni tajnik socialistične stranke sen. Altamirano pa pravi da je šlo za molotovko, ki so jo politični kriminalci namestili na streho tribune. MOSKVA, 15. — V puščavi Ka-rakum je veliko vodnjakov, ki tvorijo več kilometrov dolgi črti. Pred nedavnim so strokovnjaki iz Akna Ate ugotovili, da so jih zgradili iskalci pitne vode, ki so bili v tej puščavi od XI. do XIII. stol. Ti raziskovalci so odkrili kraj. kjer so nekoč bile velike reke. Pod sedanjo suho površino pa so velike rezerve vode. Starodavni vodnjaki, ki so jih odkrili v puščavi so služili za pre-skrbovanje vode pastirjev, ki so živeli v puščavi. SPLIT, 15. — Zdi se, da bo letošnji mednarodni splitski festival zabavne glasbe snemala tudi francoska televizija. Pravijo, da so predstavniki iz Franci ie že predlagali organizatorjem, da bi o enajstem festivalu te vrste snemali enourni turistični film. TOKIO, 15. — Po poročilih tokijskega astronomskega observatorija .ie neki 20-letni tokijski študent odkril letos prvi komet. Komet naj bi bil v bližini zvezde iz ozvezdja Pegaza. Sij novega kometa je tolikšen, kolikršen je sij zvezde desete stopnje. TRST A 7.15, 8.15, 11.30, 13.15, 14.15, 17.15 20.15 Poročila; 7.30 Jutra-lja glasba; 11.35 Šopek slovenskih jesmi; 11.50 Camini pri elektronikih orglah; 12.10 Bednarik; »Pra-,ika»; 12.25 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Bo-ichettijev trio; 17.20 Za mlade po-ilušalce; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Komorni koncert; jriegovi samospevi; 18.50 Ansambel »The Five Lords«; 19.00 Otroci 30jo; 19.10 Bartolove novele; »Sano kratek račun«; 19.25 Poje zbor (Vesna« iz Križa; 19.45 Glasbeni (bestsellerji«; 20.00 šport; 20.35 Wagnerjeva opera »Somrak bogov«. TRST 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Juke box; 16.15 Pianist Ser-gio Chiereghin; 16.35 Orkester »Jazz Sebastian Bach«; 16.45 Bo-schettijev trio. KOPER 6.30, 7.00, 10.00, 12.30, 14.00, 14.30, 16.00, 17.00, 19.15, 22.30 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.00 Glasbena galerija; 8.45 Spored za otroke; 9.30 «20.000 lir za vaš spored«; 10.06 Juke box; 10.30 Poslu šajmo jih skupaj; 11.00 Operna glasba; 12.00 in 12 45 Glasba po željah; 14.05 Jugoslavija v svetu; 14.15 Polke in valčki slovenskih ansamblov; 14.40 Reklame in zabavna glasba; 15.30 Za mlade poslušalce; «Srečko Kosovel, pesnik Krasa«; 16.20 Melodije za vsakogar; 17.10 Vaši pevci, vaše melodije; 17.45 Glasbeni klasiki; 18.30 Ritmi za mladino; 19.30 Prenos RL; 22.15 Glasbeni cocktail; 22.35 Iz operetnega sveta; 23.00 Prenos RL. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 12.00, 15.00, 20.00 Poročila; 8.30 Jutranja glasba; 9.15 Vi in jaz; 11.10 Moličre: »Šola za žene«; 12.10 Plošče; 12.31 »Fede-rico itd itd.«; 13.15 «H Testacoda«; 14.10 Veselo popoldne; 16.00 Spored za mladino: 16.20 Za vas mlade; 18.15 Glasba; 18.45 Gospodar- T0REK, 16. MARCA 1971 sko-sindikalni pregled; 19.00 Plošče; 19.30 Poje Ella Fitzgerald; 20.15 Glasbeni spored; 20.20 Mozart: »Figarova svatba«; 23.00 Danes v parlamentu. II. PROGRAM 8.30, 16.30, 19.30 Poročila; 8.40 Orkestri; 9.50 Glasbena priredba »Drevo v Brooklynu» (B. Smith); 10.05 Pesmi za vse; 10.35 Telefonski pogovori; 12.15 »Alto gradi-mento«; 14.00 in 18.05 Kako in zakaj; 14.05 Sanremske popevke; 15.00 Ne vse, toda o vsem; 15.40 Enotni razred; 18.15 Long playng; 18.45 Glasbene novosti; 19.02 Spored s Pippom Baudom; 20.10 Oddaja z M. Bongiornom; 21.20 Ping-pong; 21.40 Novosti; 22.00 Zabavni spored; 22.40 Radijska priredba Montepinovega romana; 23.05 Lahka glasba. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.15 Sodobna italijanska glasba; 11.45 Baročni koncert; 12.20 Operna glasba; 13.00 Medigra: 14.00 Klasična glasba; 14.30 Plošče v izložbi; 15.30 Tretji del Wagnerjeve opere »Siegfried« (iz »Der Ring des Nibelungen«) — dirigent Herbert von Karajan«; 17.25 Strani albuma; 17.40 Jazz glasba; 19.15 Vsakovečerni koncert; 20.00 Stock-hausen: »Aus den sieben Tagen«; 21.30 Berlinski festival 1970. FILODIFUZIJA 8.00 in 17.00 Koncert za začetek; 9.00 in 18.00 Koncert Tomasa Al-binonija; 9.40 in 18.40 Italijanska sodobna glasba; 10.00 in 19.00 Čajkovski — skladbe; 10.20 in 19.20 Vzporedne skladbe; 11.05 in 20.05 Medigra; 12.05 in 20.05 Glasbene mojstrovine; 12.20 in 21.20 Arcan-gelo Corelli; 12.30 in 21.30 Klavi-čembalistka Wanda Landowska in Ralph Kirkpatrick; 14.15 in 23.15 Antologija izvajalcev; 15.30 in 16.30 Stereo glasba. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 15.00, 17.00, 19.30 Poročila; 7.45 Informa- tivna oddaja; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola; 9.35 Črnogorske in hercegovske narodne; 10.15 Pri vas doma; 12.10 Marij Kogoj: odi. iz Črnih mask«; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Melodije iz filmov; 13.30 Priporočajo vam; 14.10 Glasbena tribuna mladih; 14.30 Orkester Mantecarlo; 14.40 Mladinska oddaja; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.40 Slovenski baritonisti; 16.40 »Rad imam glasbo«; 17.10 Simf. koncert; 18.15 V torek na svidenje!; 18.45 Pota sodobne medicine; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Ansambel Rudija Bar-dorferja; 20.00 Prodajalna melodij; 20.30 Od premiere do premiere; 21.30 Lahka glasba; 22.15 Glasba evropskega srednjega veka: 23.05 Literarni nokturno; 23.15 S popevkami po svetu. ITAL. TELEVIZIJA 12.30 Kulturna oddaja; 13.00 Risanke; 13.30 Dnevnik; 14.00 Francoščina; 14.30 Nemščina; 15.00 Kolesarstvo; 17.00 Spored za otroke; 17.30 Dnevnik; 17.45 Spored za mladino; 18.45 Nabožna oddaja; 19.15 Kulturni spored; 19.45 Športni dnevnik in italijanske kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 »Giallo di sera« — TV priredba; 22.00 Znanost in tehnika; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 Boomerang; 22.15 «Prostor za dva« — TV igra. JUG. TELEVIZIJA 20.00, 22.35 Poročila; 9.35, 14.45 TV v šoli; 10.40, 15.35 Ruščina; 11.00 Glasbeni pouk; 15.55 TV vrtec; 16.10 Angleščina; 17.45 Tik-tak. O levu; 18.00 Risanka; 18.15 Obzornik; 18.30 Niso samo rože rdeče; 19.05 Sodobno gospodarstvo; 19.30 Vzgoja za življenje v dvoje; 19.40 Za boljši jezik; 20.35 Ujeti kaplar — film; 22.20 Literarni nokturno: Dane Zajc. KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA Od 19.05 do 19.30 Barvni mono-skop za tehnične vaje; 19.30 Risanke; 20.00 Dokumentarec o življenju Eskimov. miui»iiiiiiuiniiimiiiiiimimiiiiiiuiiiiniiiiiiiiiin»iii»iiiiniiuimiiiiiiiiiiii»ii*iiiiiiiiiiimiiiiimiiiHiiiii«iii TRŽAŠKI DNEVNIK SINOČI V KONCERTNEM DRUŠTVU Koncert komornega orkestra iz Londona ŠPORT ŠPORT ŠPORT V NOGOMETNEM PMCNSTVU 1. IN 2. AMATERSKE LISC Zadnji minuti usodni za Vesno Prva domača zmaga Primorja Mariano — Vesna A 3:2 (1:1) STRELCI p.p. v 30. min. Boris Tence (V), v 43. min. Mattdassi (M); d.p. v 14. min Mattdassi (M), v 36. min. Della Vedova (V), v 43. min. Baldassi (M). POSTAVI MARIANO: Canducd; Cantarutti, Calligaris; Baldassi, Olivier, Ce-chet; Seculin, Bucciol, Mattiassi, Marangon, Battistutta. VESNA: Rado Tence; Verzier, Mongardini; Finotto, Skrem, Carinah; Boris Tence, Barbiani, Della Vedova, Milič, Caharija (Švab). SODNIK: Tomat (Trivignano). Čeprav je kriška Vesna v nedeljo na gostovanju v Marianu igrala diokaj dobro in je bila vseskozi enakovreden nasprotnik domačinom, pa je vseeno morala domov brez točk. Še dve minuti pred koncem ie bilo stanje izenačeno; 2:2. Domačini pa so s prostim strelom ugnali Rada Tenceja in si tako zagotovili pomembno zmago. S tem pa so Križanom odvzeli še zadnje upe za obstanek v tej kategoriji. Položaj na dnu lestvice je nam reč naslednji. Na 13. in 14. mestu sta Torriana in Palmanova, ki imata po 17 točk. Libertas, ki je 15., ima 13 točk. Vesna .je na zadnjem mestu z devetimi točkami. Za dosego rešitve je torej potrebnih še osem točk. Odločno preveč. Potrtost je zajela celotno ekipo, ki nikakor ne more igrati, kot bi lahko igrala. Poleg tega pa se moštva oklepa prava smola. Včasih je vsaka požrtvovalna poteza igralcev, trenerja in domačih organizatorjev zaman. Torej gre prav vse narobe. In narobe .ie šlo tudi v Marianu, kjer bi si Vesna odločno zaslužila točko. V zadnjih minutah pa so domačim dosegli «posrečen« gol in s tem zadali kriškim nogometašem poslednji udarec, katerega zares niso zaslužili. Križani so namreč začeli tekmo živahno in so bili že od uvodnih minut enakovreden nasprotnik domačinom. Celo več: prvi so prešli v vodstvo z Borisom Tencejem, ki je bil tudi tokrat med najboljšimi v vrstah Vesne (in tudi med najboljšimi na igrišču). Ta igralec se je končno vrnil v dobro formo. Prejšnji trener Mandanicci ga morda ni znal izkoristiti. Dejstvo je namreč, da je Boris Tence v zadnjih tekmah pravi steber kriškega moštva, ki je tako tudi v svoji sredi našlo dobre in zanesljive nogometaše (poleg njega še Miliča, Rada Tenceja, Švaba in Caharijo). Po vodstvu, ki ga je dosegel Tence, pa so si domačim takoj opomogli in so sprožili celo vrsto napadov. Nekaj pred koncem polčasa pa so izenačili stanje z razpoloženim Mattiassijem._ V drugem delu igre so domačini povedli ponovno z Mattiassijem. Križani so izenačili z Della Vedovo. Dve minuti pred koncem pa je padel tretji gol domačinov, ki je pokopal poslednje upe kriških nogometašev. b. 1. « « * Primorje A — Aurisina 4:0 (1:0) PRIMORJE: Štoka, Vižintin, Bu-kavec, Malusa, Claut, Germani, Barnaba, Puntar, Lipott, Prašelj, Del Bene (Verginela), 12. Furlan. AURISINA: Germani, Doglia I, Meden, Madalen, Di Mauro, Tomiz-za, Gombač (D'Andrea), Cerqueni, Doglia II., Bortolotti, Segulin,. 12. Ravalico. STRELCI: Prašelj (15), Barnaba (79), Lipott (88), Verginella 91). KOTOV: 8:5 za Primorje. SODNIK: Colucci iz MU j. Primorje .je končno prišlo do prve iiiiiiiiiiiiitiiniHiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiuiiHiiMiiiiiiiifiimniiiiiiiiiiiiiiuiiimiiimiiiiiiiimiiiuiiimiimi TRETJA NOGOMETNA AMATERSKA LIGA Visoka zmaga Primorca Poraz Sovodenj doma V tekmi proti Devinu je Primorec — Devin 4:1 (0:0) PRIMOREC: Kralj V., Papatico, Sluga, Sosič, Milkovič, Možina V., Kralj R., Možina T„ Čuk B., Kralj M., 12. Čuk L., 13 Čuk H. KOTOV: 14:1 za Primorca. SODNIK: Knez. STRELCI: Možina V. (50), Čuk B. (55), Pahor (77) enajstmetrovka, Možina V. (83 in 90). Slovenski derbi med Primorcem in Devinom se je končal z visoko zmago Trebencev. Primorec je zmago zaslužil predvsem zaradi dobre telesne kondicije. Napadal je skozi vso tekmo. Čeprav v prvem polčasu ni padel noben zadetek, .je igra bila lepša kot v nadaljevanju. Trobenti so oblegali Devinova vrata, a žoga je venomer letela v kot. V drugem polčasu pa so se Primorce« predstavniki razigrali in si s štirimi goli zagotovili zmago. Valdi Možina je sam dosegel ka^_toi gole, Bogdan Čuk pa enega. Kronika: Trobenti se takoj poženejo v napad in v 11. min. Maurc Kralj dvakrat resno zaposli vratarja Devičanov. Tudi v 15. min. se izkaže isti igralec, a njegov strel gre čez prečko. V 27. min. prezre sodnik enajstmetrovko v korist Primorca, ko Devinov igralec Mujesan ustavi žogo z roko. Trobenti končno v drugem polčasu povedejo in to že v 5. min. z lepim strelom Valdija Možine. Podvojijo 5. minut kasneje z Bogdanom Čukom, ki ukani tako branilca kot vratarja. Devinčanom uspe rezultat trenutno znižati na 2:1 in sicer v 32. minuti z enajstmetrovke. Valdi Možina postavi končni rezultat 4:1 z dvema lepima goloma. Najboljši na igrišču; strelec Valdi Možina in Milkovič za Primorca ter Mujesan za Devin. BRK * * #; Sovodnje — Pro Gorlzla B 2:4 (1:1) SOVODNJE: Tomazin, Flarenin, Malič, Mozetič, Bevilacqua, Batistič, Gruden, Zavadlav, Dužman, Marson, E. Tomšič. PRO GORIZIA B: Zanetti, Cotza, Trivellato, Visimtin, Orlando, Miani, Vidau, Ciani, De Paoli, Romanin, Furlanin. SODNIK: Giorgio Stefanut (Kr-min). Sovodenjska ekipa je v nedeljo zopet klonila Pro Gorizii B in je tako doživela že drugi letošnji poraz na domačih tleh. Toda v resnici ta poraz ni preveč pekoč, ker izidi tekem s Pro Gorizio B in Audaxom B ne štejejo za lestvico. Dež in težko, razmočeno igrišče sta močno vplivala na raven igre, zlasti pa na delo obeh obramb. Negotovost obramb je precej olajšala delo napadalcev, ki pa — razen v akcijah, ko so padli goli — niso nikoli resneje ogrožali vratarjev. Srečanje se je tako zaključilo z zmago gostov, ki so štirikrat zadeli nasprotno mrežo, medtem ko je to domačinom uspelo le dvakrat. Za V. Možina dosegel tri gole Sovodenjce sta bila tokrat uspešna E. Tomšič in Gruden, ki sta spretno izkoristila nezanesljivost nasprotnega vratarja in potisnila žogo skozi okvir vrat. Za ekipo kot celoto lahko rečemo, da je (v odsotnosti Černeta in Kuzmina) igrala premalo borbeno, razen tega pa je bilo tudi premalo uigranosti med posameznimi vrstami. - joti» * Piran -2- Breg 2:3 (1:1) V Piranu je v nedeljo Breg v pri-, atrijski tekmi premagal enajsterico Pirana s 3:2. V naraščajniškem prvenstvu pa je Breg igral proti Olimpii z Grete neodločeno 0:0. KOLESARSTVO Na kolesarski dirki od Tiranskega do Jadranskega morja je zmagal Zilioli. V zadnji etapi je v nedeljo zmagal Polidori. * * * Peto etapo kolesarske dirke Pariz - Nica je osvojil Nizozemec Ge-rards Vianen, na skupni lestvici pa je še vedno v vodstvu Belgijec E. Merckx. Bologna — Varese 1 Cagliari — Juventus X Catania — Foggia 1 Milan — Fiorentina 1 Napoli — LR Vicenza 1 Roma — Lazio X Torino — Inter 2 Verona — Sampdoria 1 Brescia — Arezzo X Livorno — Palermo X Mantova — Taranto 2 Udinese — Piacenza 1 Genova — Sambenedettese 1 KVOTE 13 — 6.091.400 lir 12 — 109.200 » Smučarski odsek SPDT organizira ob priliki velikonočnih praznikov, 10., 11. in 12. aprila SMUČARSKI TEČAJ na GOLTEH (Celje) Cena 13.500 lir vključuje: prevoz z avtobusom, prevoz z žičnico, bivanje v samostojnih depandansah (hrana v hotelu, oddaljenem 50 m), penzion, smučarski tečaj, neomejena uporaba vlečnic in sedežnic. Za tekmovalce poseben tečaj. Vpisovanje v Ul. Geppa 9 do 20. marca. Ob vpisu naj Izletniki položijo polovico vpisnine, ostalo polovico v teku meseca marca. zmage na domačih tleh. Pro^jL, so imeli v gosteh moštvo Au ki se .je predstavilo v okrnien* £j, stavi zaradi izključitve ne . je standardnih igralcev. Primor/: ^ stopilo na igrišče v isti postavi teden prej proti Itali. ^ Domačini so takoj v zace«^ Fj kazali trdno voljo do zma^e'gra-čeli so z zelo napadalno iŽT°' nilca Bukavec in Visintin sta za petami krilom. Malusa 1®^ zoroval spretnega napadalca . y II, trener - igralec Claut P® ■*,. vlogi prostega igralca čistil K ' ski prostor. Na sredini ignsca ._ pa bila Prašelj in Del Bene. • tem ko .je bil Germani za_*?r je razigranemu Bortolottiju. bilo opaziti vrzel na s redim šča in je trener zato poklica: ^ potta nazaj. S to potezo P powa nazaj, o w poi.ciu ' m ojačena obramba in utrjena sr igrišča. Napadalca Puntar inkcjjah naba pa sta v prodornih .jja imela vedno na razpolago in Germanija. Primorje je s ]„ razporeditvijo celih 30 minut - lepo igralo. V tem času je , tudi preko Prašlja svoj prvi ž prj. Po doseženem vodstvu se je morje povleklo nekoliko v e*3 w bo, saj je bilo za «rdečerumer> g srečanje izredne važnosti. je seveda sedaj nekoliko bol) r. no odgovarjala in obramba P*1 ja je bila dokaj zaposlena. -q V začetku drugega polčasa £ bili priče rahli premoči AurisiM«^ pa te premoči ni vedela izkon51 Tekma je že šla proti koncu. ^ so domačini dosegli drugi gol. ^ dal povod za izgrede, o ka bomo pisali v kroniki. _ . p[j- V začetku prvega polčasa je (j morje v premoči. Že v 15. Germani s sredine igrišča P ,0. Prašlju, ki z lepo osebno akti)0 seže gol. v Vergi- V 7. min. drugega polčasa ja, nela vstopi na mesto Del Presedem minut kasneje ima *e » , la izredno priložnost da ’zld kod-voji, toda njegov strel zadene sf" nji del vratnice. oar- V 34. min. lep predložek za nabo, ki je hitrejši od ProS ^0. igralca Nabrežincev Di Maut3'^ ga ga zadene v roko. sodnik . ne opazi, Barnaba pa s Pr Ji ličnim strelom ukani vratar) 'p^. mu je stekel nasproti: 2:0z®jj) morje. Veselje v vrstah Pr^rJ'tj razočaranje med Nabrežino. v ^{;l. šlo v najlepšem redu, ko • ju tar Germani ne šel k st>dr^jjegoV nastop do sodnika pa .ie nesramen in zato ga je Coiufja ključil. Vratar je nato P0150,"« 7CfllKil rflniiA im • rt1«. zahteval razveljavitev gola^jgjaj kili op zgubil glavo in hotel kar •—<^e-obračunati z možem v črne1"-^ mu so seveda priskočili na gj-ostali igralci in penapeteza bre-stranili z igrišča. V vrata v p^-žincev je tako stqpil Bortojotu-jj morje je številčno premoč. s je izkoristilo in v 43. min. ?■ Lipott povišal na 3:0. **• J£jel koncem pa .je Verginela preL,se^ strel iz kota in z glavo d«3 končni rezultat 4:0. jtj Ob koncu moramo pripon”1 'o(l. je res škoda, da se .ie tekrt* ju jc ics snoua, ua se .rc w čala s spopadom med vratar' ^{. sodnikom, saj je bila vsesjn^gui;" Dogodek bo prav gotovo dokaj drago stal. V vrstah Primorja so t>u\ "“gtf najboljši Bukavec, Prašelj naba. g g. po traujih poškodb. kal, je sklenila podariti * smučarki zemljišče, na ka lahko zgradila lasten hote*- Proellovi pripravljajo Jp.1 povratku domov velik sPre,a v®* vstopu v vas jo bo čaka jj godba v narodnih nošah, selja pa bodo pekli na l likega vola, ki bo — slc!^ •", omejenimi količinami razpolago vsem, ki bo®1 v Kleinarlu. KOŠARKA u V 1. jugoslovanski zV5„niO*!v< karski moški ligi Je Jpi) Ljubljani premagala y 81:65. Monsere zgubil v kolesarski dirki RETIE, 15. — Danes Je ” jr* sarski dirki zgubil življenj piti-tovni prvak v cestni v0^nJftfotlS,i fesionalce Jean Pierre Dirka je bila nekje pri . na Holandskem. 22'*lL Nesrečo, v kateri je urT^ka ni Monsere, je povzročila ne ska, ki ni sledila navodilo*”. policije in se ni ustavila ceste, da bi omogočila ko ^ & prehod, temveč ie počasi*/^2 prej. Zdi se, da se je MjVj trenutek ozrl, ali pa da •*? .«9 v", sklonjeno glavo zaradi f. sKionjeno glavo zaracu n‘u~,eSj tra. Tako ni opazil nierceUpflei” spe Josephine Van R°°vlies3f „ in z vso silo trčil vanj. K ^ $ nekaj sekundah umrl J*1 y ucuijtui rt Jean-Pierre Monserč Je tafUnL Leicestru osvojil naslov sVof(/eJ^ prvaka v cestni vožnji za ^ nalce. SMUČANJi Avstrijska vas Kleinarl« ^ $ •aj Annemarie Proell, kj* I jila svetovni ženski smu”".