ANDREJ DEBENAK: Mladinski časopis V skupnih pismenih organih beležimo in razpravljamo o pojavih življenja. Kakor odrasli, tako imajo lahko tudi učenci svoj skupen časopis, v katerem zamorejo svoje doživljaje in misli pismeno prikazovati ter obratno: učiti se spoznavaiti med množico vrednost in nevrednost tehtnosti in pomenljivosti se- staye ^ipdernega življenja; pa tudi pomenljiyos,f č^sbpisov ter dobre in slabe s tem, da jilj ?arni vstvarjajo in podpirajo s svojo d<v bro voljp 'm soudeležpo.' Medteip,ko sp dju^pd vstregli potrebam časa, se"se prinas ne rnbremo o^reti in najti raz.yrnevahja. V Češkpslovaški, da' drugam niti ne sežemo, jih izdajajo celo vrstp; tako n. pr. Y Zlinu, predvšem za svoje poizkusne šole »Čašopis zlinjskyh deti : Mlady Zlin« v obsegu 16 strani z bogato in raznovrstno vsebirio, kateri ne manjka slik in učenčevih ilustracij. Ob početku le ria 4 staneh v 2000 izvodth, sedaj na 1.6—20 straneh v 5000 izvodih. ' fcpjt prayi Kbpeček, jim je bil v začetku edep' prvih problemov odločitev, aji naj vodijo in upravljajo časopis otroci samj pod vodstvom učitdjev. Pri dijaških listih je drugače. Imajo obstoj, trajanje vezano le na nekoliko posameznikov, po odhodu katerih običajno tudi list preneha. Dijaki so zrelejši, dočim so osnovnošolski učenci od 7—14 let potrebni harmoničnega sodelpvanja s strani starejših — odraslih; v našem primeru učiteljev ali drugih pripravnih oseb, ki so sposobne razviti in predvsem zaposliti vse navdušene sile mladostne plamenosti. Kako so začeli? Izbrali so si redakčni in administrativni odbor; v prvem je imel vsak razred po enega zastopnika, ki je zbiral prispevke in z drugimi urejeval list v obsegu posameznih številk. Za drugega pa se je ravnalo po času in po delu samem. Imel je nalogo propagande, razdeljevanje po razredih, pisanja adres, lepljenja ovojev, določitev oblike, kvalitete papirja itd. Zamisel je uspela. Učcnce jc sčasoma prešinOa skupnostna misel, da le vsak s svojim delom, ki ga doprinese, koristi. Danes je »Mlady Zlin« časopis, ki je z dobro voljo in nasvetujooo kritiko pomagal spoznati vse slabosti ter se je s preizkušcnostjo in soudeležbo vseh učencev razvi] v oblikujoči faktor v njih družbenem medsebojnem odnosu. Opozoril bi še na »Mlady svet«, ki je tipičen mladrnski časopis, tako po obJiki kbt po vsebini. IzKaja tedensko v Pragi. Vsebuje več rubrik: novice iz domačih krajev, razgledovanje po svetu, vmes pregovori, program šolskega radia, reprod. fotografij, ilustracije učencev, pesmi, poljubno talmačenje iznajdb, zanimivosti iz prirode, dppisi čitateljev, podlistek, šah, križanke, sport itd. Moramo pa ločiti Mlady Zlin in Mlady svet; prvi je odziv tovarniškega življenja — čevljarske industrije, da se točno izrazim in odraz svojevrstne duševnosti, katero ustvarja tamkajšnji gospodarski sistem, dočim je drugi že preveč meščansko okostenel in premalo aktualen. Tehnična zamisel prvega je predvsem pripravna za razredni list, list ene same šole ali pa določenega kraja, ki je tipičen po življenjskem miljeju, takšen kot je n. pr. ravno v Zlinu; posnemati jbi se v na&ih razmerah dal sam<> v industrijskem centru kot so Trbpvlje; drugi pa za vsebjuisko osvpjitev tiidi pbpolno ne odgovarja, ker za nas pride v poštev le časppis, ki bi zajel vase ves problem kmetsko-delavskega živijenja, predvsem kmetsko gospodarskega. V njem bi se moral brez prikrivanja razgrniti vsak gospodarski dogodek in proces, vsako socialno vprašanje; važne pplitične dogodke kot je trenutnp problem na vzhodu in vse z njim v zvezi ter slično. Poročila o sežiganju kave in žita, izlivanje mleka v morje in podobno bi bila tudij vzemimo za računstvo, kaj privlaraa in hvaležna snov, iz katere bi učenci brali dejanske življenjske razmerc. Takih problemov nas obdaja vse polno, treba je ]c razpreti oči. Njih važnost pa leži v ustvarjanju bolj človeške miselnbsti v mladini ter v spoznavanju družbenega reda. Spreten urednik bi si pač moral tako nekako ustvariti uresničenje mladinskpga časopisa, ki bi naj vsaj v tedenskcm izhajanju nadomestoval naše čitanke!