Načrtovanje za značilne skupine prebivalstva Author(s): Marija VOVK Source: Urbani Izziv, No. 10, Ob 30. letnici! (december 1989), pp. 33-35 Published by: Urbanistični inštitut Republike Slovenije Stable URL: https://www.jstor.org/stable/44179848 Accessed: 13-09-2018 12:10 UTC JSTOR is a not-for-profit service that helps scholars, researchers, and students discover, use, and build upon a wide range of content in a trusted digital archive. We use information technology and tools to increase productivity and facilitate new forms of scholarship. For more information about JSTOR, please contact support@jstor.org. Your use of the JSTOR archive indicates your acceptance of the Terms & Conditions of Use, available at https://about.jstor.org/terms This article is licensed under a Attribution 4.0 International (CC BY 4.0). To view a copy of this license, visit https://creativecommons.org/licenses/by/4.0/. Urbanistični inštitut Republike Slovenije is collaborating with JSTOR to digitize, preserve and extend access to Urbani Izziv This content downloaded from 194.249.154.2 on Thu, 13 Sep 2018 12:10:32 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms URBANI IZZrV MaryaVOVK Načrtovanje za značilne skupině prebivalstva Ko se ob obletnici ozrem nazaj na svoje délo na UI, kjer sem že od Ieta 1968, lahko izluščim dv e poglavitni temi, s katerima se v presledkih resno ukvarjam. To sta : - stanovanjska problematika starih ljudi oz. značilnih skupin prebivalstva in - odpravljanje ovir grajenega okolja v korist fiinkcionalno oviranih ljudi. Předen začnem opisovati svoje délo o odpravljanju grajenih ovir, morda ne bi bilo odveč, če za lažje razumevanje ponovim nekakšno opredelitev funkcionalno oviranih ljudi. Predstavljajo eno izmed značilnih skupin prebivalstva, ki ji je potřebná posebna pozornost pri načrtovanju in oblikovanju grajenega okolja. Funkcionalno ovirani ljudje niso le prizadete osebe, katerih okvara, prizadetost ali invalidnost je bila povzročena z rojstvom, nesrečo. bolez- nijo ali starostjo, ampak tudi vsi tisti, ki jih sicer srečujemo v vsakdanjem življenju in ki se těžko in počasí gibljejo iz različnih razlogov - zaradi raznih bolezni, posledic nezgod, starostne betežnosti ali nosečnosti -, majhni otroci ali odrasli z otroškimi vozički, ljudje, obloženi s prtljago, in morda še kdo. Obseg skupině funkcionalno oviranih ljudi je torej širok in raznolik. Skoraj vsak je v življenju vsaj enkrat oviran. Na področju grajenih in arhitekturnih ovir, ki funkcionalno prizadetim ljudem preprečujejo vključevanje v vsakdanje ži vljenje, sva začela orati ledino s prof. dr. Zdravkom Neumanom. Takrat je bil zaposlen na Závodu za rehabilitacijo in- validov kot psiholog in je bil dobro sez- nanjen s težavami, ki jih imajo gibalno prizadeti ljudje predvsem po medicinski rehabilitaciji. Njene uspehe jim grajeno okolje s številnimi ovirami lahko v trenut- ku izniči. Rezultat najinega prizadevanja je bila knjižica z naslovom Premagovanje arhitektonskih ovir za telesno prizadete osebe (1975). Nato je bilo nekaj let zatišja. Ob med- narodnem letu invalidov 1981, ki gaje proglasila Generalna skupščina OZN sem se ponovno zagrizla v problematiko vključevanja funkcionalno oviranih ljudi v življenjsko okolje. Pod tem naslovom je stekla štiriletna raziskovalna naloga, ki sta jo financirali Raziskovalna skupnost Slovenije in Zveza stanovanjskih skup- nosti. Pobudo zanjo je dal predsednik Zveze paraplegikov Slovenije Ivan Peršak. Prva študija je plod multidisciplinar- nega dela, saj obravnava problematiko telesno prizadetih ljudi pri vključevanju v družbo, dělo preko grajenega okolja z raz- nih vidikov: demografsko- statističnega, zdravstveno-rehabilitacijskega, sociološkega, psihološkega, urbanis- tično-arhitekturnega, pravnega in ekonomske ga. Za primerjavo so opisana prizadevanja in ukrepi nekaterih raz- vitejših držav, ki so se že pred 25 leti zavedle tega problema. Sklepne ugotovitve utemeljujejo nujnost zas- tavljenih raziskav, podajajo program nadaljnjega dela s konkrétními predlogi, faznost ukrepanja in zahtevo po čim širšem osveščanju družbě. Odpravljanje grajenih ovir ima sicer velik delež pri nakopravnem zadovoljevanju življenjskih potřeb prizadetih ljudi, ven- dar še zdaleč ne celotnega. Obstajajo še druge ovire, kot npr. zakoreninjeni družbeni predsodki in množica zakonodajnih preprek. Druga raziskovalna naloga ima ožjo us- meritev in predstavlja vključevanje teles- no prizadetih ljudi v stanovanjsko okolje. Tu so z besedo in risbo podane smemice za dvoje tipo v stano vanj. Prvi tip - stanovanje za vsakogar razen za najhuje 3 o. C/ł ? CD o- CD ST c HH 00 JO 00 33 This content downloaded from 194.249.154.2 on Thu, 13 Sep 2018 12:10:32 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms CO CO 5 ca •S I 5 •8 8. 66 telesno prizadetega, naj bi bil osvojen za večino usmerjene stanovanjske gradnje. Po površini ni večji, le smotrno mora biti načrtovan s poznavanjem projektanta o potrebah in merah ne le idealnega člověka. V življenju smo vsi vsaj enkrat ovirarti, to stanovanje, ki je brez arhitek- turnih ovir, pa omogoča bivanje tudi tis- tim, ki se težje gibljejo, ki so delno odvis- niod invalidskega vozička. Drugi tip je invalidsko stanovanje, ki mora biti načrtovano tako, da je dostopno in uporabno tudi za najhuje telesno prizadeto osebo. Graditi bi jih bilo třeba glede na dejanske potrebe. Prostorski standardi za ta stanovanja so několiko zvečani in tudi standardi opřeme so drugačni. Tretje delo obravnava stanovanjsko problematiko starih ljudi. Ta skupina prebivalstva je prav tako v marsičem funkcionalno ovirana in potřebná pomoči. V Sloveniji imamo le eno samo obliko organiziranega družbenega varstva za stare ljudi, to je zavodsko bivanje, ki krije najnujnejše potrebe - 5% . ljudi starostne skupině nad 65 let. Za vso ostalo starostno populacijo je třeba šele poskrbeti. Prav zaradi tega je tu obrav- navana splošna problematika starih ljudi, še posebej stanovanjska. Ž medicinsko- psihološkega stališča je utemeljena potřeba po vodenju lastnega gospodinjstva čim dije, seveda ob ustrez- nih pogojih in organizirani pomoči. V prilogi je prikazanih nekaj primerov upokojenskih stanovanj iz tuje literatuře. Cetrto delo, ki zaključuje večletno raziskovalno delo, ima naslov Vključevanje funkcionalno oviranih ljudi v urbano okolje. Přikázáno je predvsem odpravljanje grajenih ovir v prometnem okolju in arhitekturnih pri javnih stavbah. Brošūra vsebuje tudi podatke o or- topedskih pripomočkih in tipih in- validskih vozičkov. Vse te raziskovalne naloge so bile Republiškemu komiteju za industrijo in gradbeništvo iztočno gradivo za triletno pripravo Pravilnika o projektiranju objek- tov brez arhitektonskih ovir, kije izšel v Uradnem listu SRS št.48, leta 1987. Medtem je bilo ob drugem delu tudi več nalog v sodelovanju z mlajšimi kolegi (Bojana Klemenčič, Lučka Šarec, Andrej Gulič) n sorodno temo. To so: Zdravstveni vidiki načrtovanja naselij, Stanovanjska problematika priseljenih delavcev v Ljubljano, Planiranje stanovanj za značilne skupině prebival- cev, Vrednotenje bivalnega okolja. Z raznimi članki in predavanji na semi- narjih doma in v tujini (Maribor, Brdo, Novi Sad, Beograd, Passariano di Codroipo- Udine/Videm, Geteborg, Praga) sem stalno opozarjala na grąjeno okolje brez ovir. Za Mestno raziskovalno skupnost Ljubljana sem leta 1987 izdelala razis- kovalno nalogo Zdravstveni dom Ljubljana z vidika dostopnosti in uporab- nosti funkcionalno oviranih ljudi. Naloga přikazuje prostorsko razporejenost zdravstvenega doma Ljubljana oz. njegovih tozdov osnovnega zdravstvenega varstva in s tem fízično dostopnost uporabnikom. Glavna tema obravnave je dostopnost in uporabnost vseh teh zdravstvenih objektov za ljudi, ki se těžko gibljejo ali pa se samo s pomočjo invalidskega vozička. Analiza, kije bila opravljena za vsak objekt posebej na os- novi směrnic za odpravljanje grajenih in arhitekturnih ovir, je pokazała, da sta med 12 objekti le dva, ki sta dostopna funkcionalno oviranim ljudem. Ker bo desetletno obdobje, v katerem bi že morali pokazati znaten razvoj pri vključevanju telesno prizadetih v vsak- danje življenje, kar naenkrat mimo, bi na UI SRS želeli narediti korak naprej od raziskovalnega dela, pisanja predavanj za razné semi- nale ipd. Zato smo lani Skupščini mesta Ljubljane předložili program dejanskih ukrepov: - v Ljubljani je třeba v določenem času prilagodili dostopnost vsaj nekaterih naj važnejših javnih stavb in naprav, - imenovati je potrebno projektni svet za zagotavljanje koordina čije in kon- tinuitete dejavnosti za odpravljanje ovir grajenega okolja, - izdelati je třeba priročnik za načrtovanje in prilagajanje grajenega okolja za funkcionalno ovirane ljudi in 34 This content downloaded from 194.249.154.2 on Thu, 13 Sep 2018 12:10:32 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms URBANI T7.7.TV - třeba jeustanoviti informativní center MS za gradnjo brez ovir. Ob odobravanju predsednice Nůše Kerševan in potrditvi delegatov skupščine seje ideja začela uresničevati. V okviru Mestnega komiteja za ur- banizem in varstvo okolja se je oblikoval projektni svet, priprave so v teku in se navezujejo na pripravo Ljubljane na med- narodni kongres ICSID, ki bo septembra 1991 v Ljubljani. Priročnik je izdelan, vendar pa bo třeba še veliko vsestranskega prizadevanja in dela do uresničitve zastavljenih ciljev - dostop- nejše in lepše Ljubljane (daìje prihodnjič) 1 & I 5 CD O- o ST G HH C/D 90 00 35 Breda Ogorelec s §..=!§ iē los ) s llfí& sV% ^ w 8 Iii* Is łS 5 SS ni - a ni ZS s ^ K ^raiSIGIGIBIGiai « ^ vkļjučcSĶSHOSIS Zi Ä3 vstaxiS!^lÄ^ >55 funkckSOZanih UUD, - 3Ē S MřwVwlÍHW^Vwí^ ¡= forSyiäSiMäH s¡= Ē= - gs te)fe)te)C%iKsKs)fe) = ívK This content downloaded from 194.249.154.2 on Thu, 13 Sep 2018 12:10:32 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms