PREDLOG ZA UKREP DRUZBENEGA VARSTVA V AVTOTEHNI
Dohodkovna, ne le trgovska povezava
Sredl fullla letos /e izvršni svet občlnske skupščine predlagal skupščlni, naj uvede začasni ukrep družbenega varstva v delovnl organlzacljl Avtotehna /n v njenlh tozdih Zastopstva in Notranja trgovina. Ukrep so predlagali zaradi bistvenega motenja samoupravnfh odnosov in izredno hudega oškodovanja družbe-nih Interesov. Občlnska skupščina Je delavce Avtotehne zadol-žila, da uredljo razmere do konca leta.
Ukrepe so predlagali zaradi več vzrokov. Med drugim so ugotovili, da nobena od temeljnih organizacij ni sprejela temeljev srednjeročnega plana po vsebini in na način, kot to določa zakon, DSSS ni sprejela plana v vsebini, kot jo določa zakon, med-tem ko je centralni delavski svet ugo-tovil, da so sprejeti vsi planski doku-menti, kar pa ni bilo v celoti res. Pla-ni ne prikazujejo delovnih in razvoj-nih ciljev delovne organizacije, plan tozda DSSS pa ne izraža nobene vse-bine s področja svobodne menjave dela.
Poenostavljeno povedano bi lahko rekli, da je do težav v poslovanju in samoupravljanju v Avtotehni prišlo zaradi prevelikega poudarka zastop-niški funkciji uvoza. Skoraj tri četrti-ne dohodka je bilo ustvarjenega z ar-tikli, katerih proizvajalce zastopa Av-totehna, prav tako pa je temu podre-jena servisna dejavnost. Ne samo go-spodarsko stanje, tudi zakon o zdru-ženem delu sili delovne organizacije s podobnim obsegom poslovanja, kot ga ima Avtotehna - to je zastop-stvo tujih firm in klasična trgovina -v višje oblike povezovanja. Avtote-hna se ni prilagodila novim pogojem, zato je resno ogrožen njen gospodar-
ski razvoj, pa tudi socialna varnost delavcev.
Lanski dohodek je bil skoraj za pe-tino manjši od predlanskega, celotni prihodek pa je večji le za skromnih 1,6%, kar pomeni, da ne zagotavlja pri sedanji stopnji inflacije niti eno-stavne reprodukcije, da se torej za obstoj delovne organizacije že nače-nja sklad družbenih sredstev.
Velik udarec, kot pravijo v Avtote-hni, je delovna organizacija doživela tudi leta 1979, ko so ji odpovedali zastopstvo Fiat, OM (Avtotehna je prodajala težke tovornjake) in Valvo-line (olja in maziva). Tedaj je približ-no 80 ljudi ostalo brez pravega dela in so jih morali razporediti drugam.
Na Avtotehno letijo tudi upraviče-ni očitki, da se je veliko premalo po-vezovala z domačimi proizvajalci. V zadnjem času sicer prodaja nekatere izdelke Gorenja in IMV, toda to je še vse preveč trgovska ne pa dohodkov-na povezanost. Vključila se je edino v sozd Livnica željeza i tempera Kikin-da, ko je le ta prevzel proizvodnjo nekaterih delov za General Motors, v zameno pa začel uvažati izgotovljene avtomobile Opel. S to povezavo je bilo praktično ukinjeno zastopstvo tvrdke Opel. To je bilo prvo zastop-
stvo Avtotehne, ki ga je prevzela ta-koj po ustanovitvi. Logično je bilo, da je Avtotehna prevzela zdaj proda-jo avtomobilov Opel-Ida, saj ima v Jugoslaviji devet prodajnih mest in dobro vpeljano servisno mrežo. Prevzela je 75 odstotkov celotne pro-daje (razen za področje Vojvodine) in celotno ponudbo rezervnih delov. Možnosti za razširitev sodelovanja pa še vedno niso povsem izkoriščene.
V delovni organizaciji je bilo več skupin, ko so zagovarjale združitev z Gorenjem, z IMV ali z Avtomontažo, vendar enotnega stališča niso nikoli
sprejeli, čeprav so izdelali nekaj ela-boratov o možnih združitvah. Za to neodločnost so odgovorni predvsem vodilni organi s področja investicij in planiranja, pa tudi centralni delavski svet.
No, treba je povedati, da so v Avto-tehni vzeli opozorilo izvršnega sveta dovolj resno in so nemudoma pripra-vili akcijski program, po katerem naj bi izdelali dolgoročen program ra-zvoja, predvideli potrebne organiza-cijske spremembe in sprejeli sanacij-ski program za tozd Notranja txgo-vina.
Na podlagi predloga poslovnega programa naj bi sklenili sporazume o poslovno tehničnem sodelovanju ta-ko z Gorenjem kot z IMV in Avto-montažo, saj bodo tako kar najbolje izkoristili sedanje zmogljivosti.
Zastopniško dejavnost, ki je širši družbeni skupnosti nedvomno po-trebna, bodo dopolnili z lastnim izvo-zom in višjimi oblikami sodelovanja s tujimi partnerji. Srednjeročno gle-dano pa nameravajo vzpostaviti moč-nejšo horizontalno povezanost s trgo-vino. Terminski plan, ki ga je okvir-no postavil izvršni svet, specificirali pa so ga delavci Avtotehne sami, je izdelan in za zdaj se ga držijo, tako da lahko upamo, da noben njen tozd ob novem letu ne bo na listi zgubašev, pač pa bomo imeli opraviti z novo, preoblikovano in po dejavnosti pe-strejšo ter vitalnejšo Avtotehno.
Vito Komac