leto XXIII.
TRGOVSKI UST
90 din, za ‘/i leta 45 din, mesečno 15 din. Tedenska v
Plača to toži se v Ljubljani : Časopis za	trgovino.	industriio
Naročnina za Jugoslavijo celoletno 180 din (za taO' zemstvo: 210 din), za */« leta
Številka 46.
Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ulica 23. Tei 25-52. Uprava: Gregorčičeva ul. 27. Tel. 47-61. Rokopisov ne vračamo. — Račun pri poštni hranilnici v Ljubljani št. 11.953.
Izfcaia Tsak P®nedelJek, IZndlO gred,, in petek
Liubliana, ponedeljek 22. aprila
CenaSSETS, V50
Pogajanja z Rusijo
Pod tem naslovom je objavil beograjski »Trgovinski glasnik« naslednji uvodnik:
»V svojem članku ,Nekoliko potrebnih besed* smo poudarili, da ni v interesu naše države, da še nadalje diplomatsko ignoriramo eno največjih svetovnih sil — Sovjetsko Rusijo. Pri tej priliki smo dejali, da mi ne moremo biti niti smo pristaši idej, po katerih se upravlja ta veliki narod, kakor tudi nismo pristaši političnih sistemov nekaterih drugih evropskih narodov. To pa ne pomeni, da zaradi tega nam ni treba imeti nikakih diplomatskih odnošajev z njimi. Nasprotno! Naša dolžnost je, da imamo z vsemi velikimi narodi odnošaje, ki vplivajo in ki bodo vplivali na potek svetovne politike. Zato smo z velikim zadovoljstvom objavili v včerajšnji številki vest, da sta namestništvo in kr. vlada dosegla sporazum z vlado sovjetskih republik, da se začno pogajanja o ustvarjanju gospodarskih zvez med obema državama in da bi se v ta namen sklenila trgovinska pogodba ter plačilni sporazum.
V tem sporočilu je rečeno, da se bodo pogajanja vodila v Moskvi, kamor bo v kratkem odpotovala jugoslovanska delegacija z g. dr. Miloradom Gjorgjevičem na '•‘lu, bivšim finančnim ministrom. Pr* tei priliki smatramo za potrebno, da naglasimo, da je izvolitev šefa naše delegacije izredno srečna. G. Gjorgjevič je nedvomno eden onih redkih in zelo sposobnih naših ljudi, ki jih moremo poslati za tako delikaten in pomemben posel kakor so pogajanja s sovjeti. Kajti poleg čisto gospodarskih in trgovinskih vprašanj se bodo gotovo postavila tudi druga vprašanja. Zato je potreben za pogajdnja ne samo strokovno podkovan, temveč tudi visoko naobražen mož. G. Gjorgjevič pa je tako po svoji strokovni izobrazbi ko svoji splošni kulturi ter na zadnje tudi po svojem političnem smislu popolnoma dorasel vlogi, ki mu je namenjena.
V sklepu kr. namestnikov in vlade, da se začno pogajanja s Sovjetsko Rusijo, ne vidimo samo velik gospodarsko-ekonomski pomen, temveč tudi velik nacional-no-političen interes. Gospodarsko moremo mi in Rusi drug drugemu nuditi neke predelave in zlasti surovine, ki se zaradi sedanjih razmer morejo le težko drugod dobiti ali pa vsaj ne v zadostni meri. Tako prihajajo za naše potrebe v poštev predmeti oboroževanja, nafta, koks, bombaž itd. Pa o tem bomo govorili v eni prihodnjih številk.
Kar je zelo pomembno je to, da se vzporedno z gospodarskimi zvezami skladajo tudi stare simpa-
ztosti me°HS« y.Rodovini družile,
5ovL"fb?au.S,B“‘- T*d™
vsej zgodovini i„ brez"J njih notranje režjme kot brata ki sta po krvi včzMia. Srbi nikoli niso pozabili velikih in bratskih uslug, katere jim je izkazoval v najbolj težkih dnevih njih veliki severni brat. Za te velike usluge mu je ostal za vedno hvaležen. Zaradi tega so tudi sedanji sklepi našli v vseh slojih naše družbe prisrčen sprejem. Posebno naš list, ki od nekdaj zastopa idejo slovanske solidarnosti, smatra, da je s sklepom namestništva in
vlade storjen pomemben korak naprej, in sicer ne samo z ozirom na zamenjavo blaga, temveč tudi z ozirom na poglobitev simpatij med ruskim in našim narodom, ki dejansko tudi niso nikoli prenehale.
Z ozirom na sedanjo mednarodno situacijo pa smatramo poleg tega, da je bil s tem dan jasen odgovor vsem, ki so pripravljali svojo in svetovno javnost za neke svoje akcije na Balkanu. Rusi so dve stoletji prelivali svojo kri za svobodo malih balkanskih naro-
dov in za svoje velike interese na Balkanu. Zveze z Jugoslavijo bodo samo eno potrdilo več, da ta velika slovanska država ni spremenila svoje tradicionalne politike. Ta politika kakor tudi politika Jugoslavije pomeni v svojem jedru svobodo balkanskih narodov. Naši in njih interesi na Balkanu se krijejo. Ne oni ne mi ne želimo nič drugega, kakor da so balkanski narodi svobodni in neodvisni. Iz tega se more sklepati, da bi v primeru, če bi bili svoboda in neodvisnost balkan-
skih narodov ogroženi, da bi naša dva naroda brez kakšnih posebnih zvez to svobodo in neodvisnost energično branila. To je splošno prepričanje našega sveta in je bil sklep o pogajanjih s Sovjetsko Rusijo pozdravljen od vseh naših državljanov brez ozira na le, kateremu družbenemu razredu pripadajo. Zato se od včeraj v Beogradu želi samo eno, da bi se tudi že objavilo, da je naša delegacija v Moskvo tudi že odpotovala (kar se je med tem tudi že zgodilo).«
Kal bomo	kupov	pro-
da/ali v Sovjetsko Rusijo
Zaenkrat še niso določena osnovna načela, na katerih bo sklenjena naša prva trgovinska pogodba s Sovjetsko Rusijo. Preden preidemo na nadaljnja raz-motrivanja, naj takoj omenimo, da se je med nami in Sovjetsko Rusijo vendarle razvijala izmenjava blaga, čeprav nismo imeli redne trgovinske pogodbe.
Trdi se, da bodo naši trgovinski odnošaji z Rusijo urejeni na podoben način kakor med Bolgarsko in Rusijo. Naša delegacija, ki odpotuje v Moskvo, bo imela velika pooblastila.
Velik je gospodarski pomen trgovinskih odnošajev med Jugoslavijo in Sovjetsko Rusijo. Rusija ima velikanske količine ravno onih surovin, ki nam manjkajo. Te surovine smo dosedaj uvažali iz evropskih in čezmorskih držav, a smo pri tem dostikrat naleteli na velike težkoče.
Statistika uvoza kaže, da smo uvozili iz Rusije blaga 1. 1930. za 7,64 milijona din, leta 1931. za ‘2,35, leta 1932. za 2, leta 1933. za
3.6, leta 1934. za 6,2, leta 1935. za
12.6, leta 1936. za 5,4, leta 1937. za 6,23, leta 1938. za 3,43 in leta 1939. za 2,7 milijona din. Uvažali smo antracit, azbest, nekatere vrste kovin, sol itd.
Istočasno pa je bil naš izvoz v Sovjetsko Rusijo enak ničli. Samo v letih 1932. in 1934. je izvozila naša država v Rusijo večje količine elektrod, in sicer iz tvornice Kranjske ind. družbe na Dobravi. Tako leta 1932. za 5,1, leta 1934. pa za 2,1 milijona din. Sicer pa ni naša statistika zabeležila nobene druge trgovine s Sovjetsko Rusijo. Vendar pa se smatra, da je bila ta dejansko večja, le da nismo izvažali in uvažali neposredno, temveč s posredovanjem drugih držav.
Sedaj, ko so nastale težkoče pri dobavi nekaterih surovin, je začela Jugoslavija misliti na to, da bi te dobivala iz Sovjetske Rusije. V kakšni meri bo to mogoče, o tem danes še ni mogoče govoriti.
Od surovin, ki bi jih v prvi vrsti potrebovali in mogli dobivati iz Sovjetske Rusije, je treba omeniti: koks, antracit, surovo nafto, bombaž in laneno seme. Vprašanje uvoza bombaža nas tlači ie več mesecev. Rusija ima velikanske količine bombaža. Presežek njene bombažne proizvodni®’, , je 1. 1939. izvozila, je '* ,700.000 ton. Prav tako je Sovjetska Rusija zelo bogata na premogu. V poštev prihaja tudi kamena sol, ki smo jo že dosedaj dobivali iz Rusije, toda le s posredovanjem Romunije. Je pa
še cela vrsta drugih surovin, ki bi jih mogli dobivati iz Sovjetske Rusije.
Nekateri gospodarski krogi v naši državi so mnenja, da bi morali glede trgovinskih odnošajev s Sovjetsko Rusijo iti po korakih Bolgarske, ki je po sklenitvi trgovinske pogodbe s Sovjetsko Rusijo imela od te velike koristi. Tudi Bolgarska je do sklenitve te pogodbe zelo trpela zaradi pomanjkanja bombaža. Sovjetska Rusija je sedaj dobavila Bolgarski velike količine bombaža, da je primeroma dobro razvita bolgarska tekstilna industrija sedaj z bombažem zadostno založena.
Kaj bi mogli izvažati v Sovjetsko Rusijo
»Jugoslovanski Kurir« piše, da bo naš izvoz v Sovjetsko Rusijo omejen na manjše število predmetov. Nove možnosti za izvoz se z obnovo trgovinskih odnošajev s Sovjetsko Rusijo nudijo za tobak, cement, antimon, opij, boksit, wol-fram, boljše vrste kamna za fasade, kamen za stavbeno industrijo, lucerno, razne oljnate rastline ter dalmatinski bolhač. Tudi za našo povrtnino in sadje bo dana možnost izvoza. Zanimivo je, da so začeli Sovjeti sejati dalmatinski bolhač v Kirgiški republiki. Verjetno pa je, da se bodo Rusi zanimali tudi za našo živinorejo, zlasti za debele svinje, ki jih že danes uvažajo iz Bolgarske.
Naša trgovinska delegacija je odpotovala v Moskvo
Naša trgovinska delegacija za Rusijo je odpotovala v soboto skozi Bukarešto v Moskvo. Na čelu
delegacije je, kakor smo že poročali dr. Milorad Gjorgjevič, člani delegacije pa so: pomočnik trg. ministra dr. Sava Obradovič, direktor direkcije za zunanjo trgovino dr. Rudolf Bičanič, podgu-verner Narodne banke Ljubiša Mikič, industrialec in član izvršnega odbora Narodne banke Ivan Avsenek, svetnik zunanjega ministrstva Branimir Markovič in dr. Drago Zalar kot tajnik delegacije. Clan delegacije je tudi dr. Velimir Dimič, šef publicističnega odseka Centralnega presbiroja.
Sovjetsko sporočilo o prihodu jugoslovanske delegacije
Agencija TASS je objavila naslednje sporočilo:
Koncem marca tega leta se je jugoslovanska vlada po sovjetskem poslaniku v Turčiji obrnila na vlado Sovjetske Zveze s predlogom o obnovi gospodarskih odnošajev med obema državama, predlagajoč, da se v ta namen začno pogajanja o naslednjih vprašanjih:
1. o sklenitvi trgovinske pogodbe,
2. o plačilnem sporazumu in 3. o organizaciji trgovinskih agencij v prestolnicah obeh držav.
Sovjetska vlada je pristala na pogajanja o teh vprašanjih in naložila to nalogo narodnemu komisariatu za zunanjo trgovino.
V zvezi s tem se te dni pričakuje prihod jugoslovanske delegacije v Moskvo, da se začno pogajanja z narodnim komisariatom /a zunanjo trgovino Sovjetske zveze. Na čelu jugoslovanske delegacije sta direktor neke beograjske banke Milorad Gjorgjevič in namestnik trgovinskega ministra Sava Obradovič.
stranjen, se more smatrati, da je balkanska situacija razčiščena. Dejansko je več ko očevidno, da bo zavzela jugoslovanska vlada, ki je bila tudi že prej trdno odločena, da se s silo upre vsaki intervenciji, ki bi se poskušala na njenem ozemlju s katere koli strani, sedaj ko je rešena skrbi, ki bi jo mogla zadajati ev. sovjetska akcija na Balkanu, še bolj odločno stališče proti vsakemu poskusu, da bi bila potegnjena v politično ali strate-gično igro katere vojskujoče se države.«
Vtis v Parizu
Vest o jugoslovansko-sovjetskih trgovinskih pogajanjih je najprej precej iznenadila francosko javnost in zato tudi niso francoski listi prvi hip tolmačili to vest enakomerno. Sedaj pa je že te nejasnosti konec in more se reči, da je v informiranih krogih bil sprejet korak jugoslovanske vlade zelo dobro. Spravlja se v zvezo z znatnim zboljšanjem sovjetskih trgovinskih odnošajev v zadnjem času ter s sklepom britanske vlade, da sama začne pogajanja s Sovjetsko Rusijo zaradi sklenitve trgovinske pogodbe. Zaradi tega. je tudi že imel sovjetski veleposlanik Majski daljši 'pogovor z lordom Halifaxom.
Nadalje menijo v Parizu, da bo sovjetsko - jugoslovanski sporazum še pripomogel k jugoslovansko-bolgarskemu zbližanju, ker ima Bolgarska že precej razširjene trgovinske zveze z Rusijo. Čeprav se ne pozablja, da gre pri pogajanjih za čisto gospodarska vprašanja, se vendar napoveduje, da, bodo sledila pogajanju tudi o drugih vprašanjih.
Sovjetska Rusija je določila tečaj leva za trgovino z Bolgarsko
Nekoliko bolgarskih veletrgovcev se je ponudilo trgovinskemu, predstavništvu Sovjetske Rusije v Sofiji, da bi prevzeli zastopstvo, za glavne sovjetske firme. Sovjetsko trgovinsko predstavništvo, pa je to ponudbo odbilo z motivacijo, da ne bodo podpirali špekulacije v trgovinskih odnošajih med obema državama.
Sovjetska Rusija je določila tečaj leva v dolarjih, in sicer na 110 levov za en ameriški dolar. Za Bolgare je ta tečaj neugoden, ker znaša tečaj dolarja po sofijski Narodni banki samo 84 levov.
Odmevi	p
»Hrvatski dnevnik« o pogajanjih
O pogajanjih razpravlja »Hrvatski dnevnik« v uvodniku in pravi, da skušajo vse države južnovzhod-ne Evrope preprečiti, da se vojna ne razširi tudi na njih ozemlja. Začetek trgovinskih pogajanj med Jugoslavijo in Sovjetsko Rusijo je treba soditi na podlagi tega psihološkega stanja. Ta pogajanja bodo sicer imela gospodarski značaj, toda danes ni nobena tajnost da imajo vsi gospodarski dogovori tudi političen pomen. Zelja Jugoslavije je, da ne samo utrdi svoje gospodarstvo in najde nadomestilo za izgube, ki jih je imela zaradi vojne, temveč tudi da zagotovi svoj mir. Zato hpče biti v dobrih odnošajih z vsemi državami, ki imajo isto željo. Zato se je tudi opustila politika, nepriznavanja Sovjetske
Rusije. »Hrvatski dnevnik« citira nato mednarodni tisk, zlasti madžarski in bolgarski, ki pozdravljata nova pogajanja. Posebno so zadovoljni Bolgari, ker ima Bolgarska isto željo, da ostane Balkan izven vojnih zapletljajev ter da ohrani svoje gospodarstvo pred vojnimi posledicami.
list grofa Ciana o moskovskih pogajanjih
V zvezi z odhodom jugoslovanske trgovinske delegacije v Moskvo piše »Telegrafo«, ki velja kot glasilo. zun. ministra Čiana, da so se pogajanja že dolgo pripravljala. List pravi nadalje: »V nekih diplomatskih krogih se navaja, da je dajalo stališče Jugoslavije Sovjetski Rusiji povod, da z neko neza-upnostjo presoja balkansko situacijo. Ker pa je sedaj ta dvom .od-
Napoveduje se dvig cene za moko
Na konferenci mlinske industrije jz vse države je bilo sklenjeno, da bo združenje mlinske industrije poslalo uradu za kontrolo cen spomenico, v kateri bo predlagalo maksimiranje cen pšenice, če pa' to ne bi bilo mogoče, da se dovoli zvišanje cen moke za toliko odstotkov, za kolikor je bila dotična vrsta moke dejansko dražja, pd pšenice (brez skupnega davka* in vreče). Združenje navaja v lažje razumevanje te zahteve naslednji primer: Ce je bi Ig cena pšenice 14. 11. 200 din, cena moke š,t. 2 pa 340 din, je bila moka dražja za 70%. Če pa se cena pšenice maksimira na 260 dip, potem’hi morala biti cena moke višja zai 70% (t. j. za 182 din), da bi Veljala moka št. 2 442 din. — feefc urada za kontrolo pen’ je izjavil zastopnikom mlinske industrije, da more vsak mlin prodajati moko št. 2 za 50 din draže, kakor pa je bila njena cena dne 14'. II.	t
Občni
Zveze	industnicevv Ljubljani
V današnjih težkih časih, ko grozi pomanjkanje surovin, da bo velik del naših industrij moral ustaviti ali reducirati obratovanje, je vladalo v gospodarski javnosti Se posebno zanimanje za občni »bor Zveze industrijcev, te osrednje organizacije industrialcev Slovenije. Občni zbor Zveze industrijcev je pričakovanje javnosti tudi opravičil ter podal jasno sliko o stanju naše industrije, o njenih težavah, potrebah in zahtevah. Pri tem pa so bile vse te zahteve podane v tako umerjeni obliki in s takšnim popolnim razumevanjem ®a potrebe države in za stiske današnjega časa, da je tem bolj nujno, da se te zahteve tudi v celoti upoštevajo. Navedene so bile v resnici samo zahteve, ki niso le v interesu nemotenega obratovanja industrijskih podjetij, temveč ki so tudi v interesu vsega gospodarstva in s tem tudi države.
Dobro obiskani občni zbor je otvoril v petek ob 11. dopoldne v sejni dvorani Zbornice za TOI predsednik ZI g. Avgust Praprotnik. Konstatiral je sklepčnost občnega zbora ter pozdravil vse navzoče, imenoma pa:
zastopnika bana načelnika Dragotina Trstenjaka,
zastopnika fin. ministra fin. direktorja Mozetiča,
zastopnika ljubljanskega župana obč. svetnika Zvonimirja Lukiča, zastopnika Centrale industrijskih korporacij v Beogradu dr. Frana Windischerja, zastopnika Zbornice za TOI predsednika njenega industrijskega odseka Riharda Skubca, zastopnika Društva industrijcev in veletrgovcev gg. Lavriča in Ko-rcninija ter zastopnike tiska.
Z odobravanjem je sprejel občni zbor predlog predsednika Praprotnika, da se odpošljejo vdanostna brzojavka Nj. Vel. kralju Petru II. in pozdravne brzojavke min. predsedniku Cvetkoviču, soc. ministru Budisavljeviču, trg. ministru dr. Andresu ter gradbenemu ministru dr. Kreku in banu dr. Natlačenu.
Nato se je spominjal predsednik Praprotnik umrlih članov: Josipa Celigija, Vinka Kukovca in Josipa Kunsta. Spomin vseh so zborovalci počastili.
Občni zbor je pozdravil nato načelnik Drag. Trstenjak, ki je naglasil, da dela industrija danes v zelo težkih razmerah, da pa delajo industrialci z optimizmom in skušajo z racionalizacijo obratov premagati vse težave. Oblastva bodo vedno smatrala za svojo dolžnost, da industrijo podpirajo. (Odobravanje.)
Nato je podal predsednik Avgust Praprotnik naslednje poročilo:
Poroiilo predsednika Avgusta Praprotnika
Spoštovana gospoda! Ob izredno težkem in zamotanem zunanjepolitičnem položaju smo se sestali na letošnjo letno skupščino. Ze v začetku lanskega leta so se drug za drugim vrstili važni svetovni dogodki, ki so vplivali tudi na naše gospodarske odnošaje do prizadetih držav. Priključitvi sudetskih dežel nemškemu državnemu ozemlju je sledila odcepitev Slovaške od ozemlja češkoslovaške republike ter proglasitev nemškega protektorata nad Ceško-Moravsko. Z vsemi deželami, ki so bile prizadete po teh spremembah, smo bili že od nekdaj v tesnih trgovskih stikih tako kot dobavitelji kakor tudi kot kupci njihovega blaga. Pričakovanje, da se bo po teh da-lekosežnih dogodkih zunanje-poli-tični položaj v Evropi uravnovesil ter da bo zavladalo mirnejše ozračje, ki je potrebno za uspešen razvoj vse gospodarske delavnosti, se žal ni uresničilo. Navidezno po-mirjenje, ki je nastopilo po ureditvi onih vprašanj, glede katerih se je takrat smatralo, da so najnevarnejša za evropski mir, se je izkazalo le kot tišina pred vojnim viharjem, ki je izbruhnil v začetku septembra lanskega leta med Nemčijo, Poljsko, Francijo in Anglijo in kmalu nato še med Sovjetsko republiko in Finsko.
Vsi navedeni dogodki so prav občutno vplivali na gospodarstvo nevtralnih držav. Tudi naše gospodarstvo je bilo prizadeto po depresiji, ki je vladala v prvem četrtletju preteklega leta pod vplivom izredne politične napetosti, ko je vsa Evropa v strahu pred novimi zapletljaji čakala na nadaljnji razvoj dogodkov. V drugem četrtletju in vse do izbruha vojne meseca septembra se je gospodarski položaj sicer postopoma izboljševal ter je bilo v teh mesecih stanje zaposlenosti v stalnem porastu. Toda tudi v tem času naše gospodarstvo ni prišlo do pravega miru. Mrzlično oboroževanje vseh evropskih držav je sicer deloma ugodno vplivalo na zaposlenost po-edinih naših industrijskih strok, toda že takrat smo se borili s po manjkanjem surovin in z raznimi drugimi težavami, zbog česar nismo mogli zadostno izkoristit' možnosti, ki jih je nudila takratna konjunktura. Vse te težave so se
davčno reformo, ki je prinesla industriji velika nova bremena. Mi se dobro zavedamo svojih dolžnosti do države in zlasti do potreb državne obrambe. Ne moremo si pa kaj, da ne bi opozorili na težke posledice, ki bi nastopile za razvoj našega gospodarstva, ako bi se previsokimi in nezmogljivimi davčnimi bremeni popolnoma za-vrla tvorba domačega kapitala. Predvsem pa moramo poudariti zahtevo, da se uvede v obdačeva-nju absolutna pravičnost ter da se davki ne le po zakonu predpisujejo, temveč tudi povsod enakomerno izterjujejo.
V notranji politiki beležimo kot ijvažnejši dogodek sporazum s Hrvati z dne 26. avgusta prošlega leta. Pozdravljamo uspešni zaključek dolgotrajnih prizadevanj za dosego tega sporazuma, ki je prinesel pomirjenje med prebivalstvo obsežnih delov naše države. Paziti pa je treba, da se pri izvršitvi sporazuma ne bi storila v gospodarskem pogledu kaka usode-polna napaka. Prosti trgovski promet v državi se ne sme ovirati s trošarinami in drugimi samoupravnimi davščinami, ki imajo značaj notranjih carin. Vse državno ozemlje mora ostati skupen in enoten gospodarski prostor. (Tako je!) Škodljivo bi bilo, ako bi se z notranjimi trgovinsko - političnimi ukrepi pospeševalo ustanavljanje takih industrij, ki nam niso potrebne in bi se s tem ubijala delo-zmožnost že obstoječe industrije. Zato moramo vedno znova zahte-
vati določitev industrijskega načrta za vso državo.
Zal se na našem območju v zadnjem času industrija ni razvijala v isti meri kot v drugih delih države, četudi je baš nam v Sloveniji industrija najbolj potrebna, ker smo agrarno pasivni ter je naše prebivalstvo navezano na zaposlitev v industriji. To velja zlasti sedaj, ko je tujska industrija, ki je tudi važen del našega gospodarstva, vsled vojne skoraj popolnoma prenehala. Navzlic sedanji stagnaciji v tujskem prometu pa moramo nadaljevati svoja prizadevanja v tem pravcu, da se ustvarijo pogoji za čim večji razmah tujske industrije pri nas. Tako iz gospodarskih kakor iz tujsko - prometnih razlogov je zlasti važna izgraditev moderne ceste Maribor—Ljubljana—Sušak, izpopolnitev cestne zveze našega gorenjskega kota skozi Ljubljano z Zagrebom, kakor tudi direktne železniške zveze Slovenije z morjem.
Zaključujem svoja izvajanja s pozivom, da vsa industrijska podjetja našega območja čim tvorneje sodelujejo pri našem delu, ker je zlasti ob sedanjih težavnih razmerah potrebno, da ohranimo popolno solidarnost v naših vrstah. S tem bomo najbolj koristili ne samo sebi, temveč tudi skupnim interesom naše mile domovine! --(Živio! Odobravanje.)
Sledilo je poslovno poročilo, ki ga je podal gen. tajnik.dr. Adolf Golia. (Zaradi pomanjkanja prostora bomo objavili obširen izvleček iz poslovnega poročila v prihodnji številki.)
Po sprejemu poslovnega poročila je bila soglasno in z odobravanjem sprejeta naslednja
še v veliki meri stopnjevale po izbruhu vojne meseca septembra, ko je postalo zlasti pereče vprašanje surovin ter je bil od zadovoljive ureditve tega vprašanja odvisen nadaljnji razvoj naše industrijske delavnosti. Okoliščine, pod katerimi posluje industrija, so se temeljito spremenile in industrija je morala svoje poslovanje prilagoditi spremenjenim razmeram. Kako so vplivali svetovni dogodki na poslovanje industrije, se vidi že v tem, da je bila prej naša glavna skrb, kako plasirati naše izdelke doma in na tujih tržiščih, zlasti v deviznih državah, dočim nam danes, ko so razne države omejile ali popolnoma prepovedale izvoz važnih surovin, prizadeva glavno skrb nabava zadostnih količin surovin. Mi smo pravočasno dvignili svoj glas ter opozorili pristojna mesta na pereče vprašanje surovin. Zal so prišli vsi tozadevni ukrepi prepozno. Če bi nas pristojni činitelji v centralnih uradih in zlasti v Narodni banki poslušali ter v smislu naših predlogov in sličnih predlogov drugih gospodarskih korporacij pravočasno pritegnili gospodarske strokovnjake obravnavanju teh vprašanj, bi se naša industrija pravočasno in ceneje preskrbela s surovinami, da bi izdali za surovine mnogo manj deviz ter bi si poleg kritja tekočih potreb lahko pripravili tudi primerne zaloge.
Pa tudi sicer se opaža vpliv svetovnih dogodkov na naše narodno gospodarstvo. S hvaležnostjo in zadoščenjem ugotavljamo uspešnost miroljubne politike kr. vlade, od katere trdno pričakujemo, da bo tudi v bodoče obvarovala našo državo pred vojno. Toda tudi nev tralnost je draga, četudi mnogo ce nejša od vojne. Naši državni izdatki, zlasti izdatki za drž. obrambo, so zaradi sedanjih izrednih prilik ogromno narastli. Ogromna sredstva, ki so potrebna za kritje teh izdatkov, moremo dobiti ali s posojili, ki obremenjujejo tudi kas nejše generacije, ali pa z občutnim zvišanjem davkov. Vsekakor b bilo nevarno v te svrhe v preve liki meri poslužiti se kredita pr Narodni banki, ker bi nas to mo glo privesti do inflacije z vsemi njenimi nevšečnimi posledicami Iz tega vidika je treba presojat
resolucija:
Redna letna skupščina Zveze industrijcev za dravsko banovino v Ljubljani z dne 19. aprila 1940. je soglasno sklenila predložiti kraljevski vladi naslednje želje in predloge:
1. Vsa važna gospodarska vprašanja naj se rešujejo s sodelovanjem gospodarskih strokovnjakov.
Z zadovoljstvom ugotavljamo, da se je v tem pogledu položaj zboljšal ter pozdravljamo ustanovitev posvetovalnih odborov za posamezne industrijske panoge, v katerih sodelujejo poleg uradnih oseb tudi zastopniki dotičnih industrijskih strok. V interesu uspešnega delovanja teh posvetovalnih odborov je želeti, da so v njih neposredno zastopane tudi regionalne industrijske organizacije.
2. Industrija se zaveda svojih dolžnosti do države in državne hrambe, zlasti v sedanjih težkih časih, ko so državni izdatki z ozirom na izredne razmere, v kate,-rih živimo, tako ogromno narastli Iz tega vidika presoja industrija novo davčno reformo. Pri vsem tem pa smatramo, da morajo ostati davčne dajatve zmogljive ter da se s pretirano davčno obremenit vijo ne sme onemogočiti ustvarjanje domačega kapitala. Tudi moramo zahtevati, da se uvede v ob-dačevanju absolutna pravičnost ter da se davki povsod ne le enakomerno predpisujejo, temveč tudi enakomerno izterjujejo.
Prosimo kraljevsko vlado, da v bodoče tako važnih ukrepov, kakor je nedavno uvedena reforma neposrednih davkov, ne izda, ne da bi predhodno zaslišala mnenje gospodarskih korporacij. Prepričani smo, da se bo s sodelovanjem strokovnjakov iz vrst gospodarskih ljudi in predstavnikov gospodarskih organizacij, ki stvari ne bodo presojali enostransko, temveč bo do pravilno upoštevali tudi interese splošnosti, vedno našla rešitev, ki bo ustrezala stvarni potrebi, ne da bi obenem ogrožala naš gospodarski napredek.
3. Z ozirom na neumestno tro-šarinsko politiko nekaterih občin ki navzlic jasnim navodilom mini' strstva za finance in banske uprave še vedno uvajajo trošarine na
industrijske surovine in pomožna sredstva proizvodnje, zlasti na električno energijo, je nujno potrebno, da se to vprašanje končno z zakonom uredi ter v formalnopravnem pogledu učinkovito prepove nalaganje občinskih trošarin na industrijske surovine in pomožna sredstva proizvodnje. Prosimo, da se občinski proračuni, ki predvidevajo take trošarine, ne odobre oz. da se dotične proračunske postavke črtajo.
4. Industrija dravske banovine pozdravlja smotrcno delo na notranji preureditvi države na podlagi sporazuma s Hrvati z dne
26. avgusta 1939., ki se upravičeno šteje med najpomembnejše dogod ke v življenju naše zedinjene države. Smatramo pa, da je treba pri izvedbi sporazuma ter pri preureditvi ostalih delov države strogo paziti na to, da ostane vse državno ozemlje skupen in enoten gospodarski prostor. Trgovinski promet v državi se ne sme ovirati s trošarinami in drugimi samoupravnimi davščinami, ki imajo značaj notranjih carin.
5. Opozarjamo kraljevsko vlado in posebej finančnega ministra na škodljivost izvoznih carin na važne izvozne predmete, tako zlasti na obdelan les. Mnenja smo, da bi se morali v današnjih razmerah, ko je od izvoza odvisen dotok prepotrebnih nam deviz, izogniti vsake mu ukrepu, ki utegne škodovati in ga ovirati. Zlasti se ne bi smelo prezreti, da imajo naša lesna pod jetja še dokaj neizvršenih zakljuc kov, pri katerih nove izvozne ca rine ni možno prevaliti na mo zemskega kupca.
6. Vesti o nameravanem občut nem zvišanju železniške tarife so povzročile v naših industrijskih krogih razumljivo vznemirjenje Mnenja smo, da porast cen poedi nega blaga, ki je v mnogih prime rih le začasnega značaja, ni zado sten razlog za povišanje tarife temveč bi se smelo zvišanje tarife v glavnem naslanjati na zvišanje režijskih stroškov, ki je pa raz meroma neznatno.
Prosimo, da se nudi gospodar skim korporacijam prilika, da za
vzamejo k načrtu reforme železniške tarife svoje stališče.
7. Težkoče glede preskrbe s surovinami prizadevajo industriji z ozirom na sedanje izredne prilike težke brige. Kakor priznavamo, da si pristojna službena mesta, kakor tudi Narodna banka v zadnjih mesecih mnogo in ne brez uspeha prizadevajo, da čimbolj omogočijo preskrbo naše industrije s surovinami, smo pa vendar mnenja, da v tem pogledu še niso izčrpane vse možnosti. Mnenja smo, da naj bi se večja pozornost posvečala kompenzacijskim poslom ter naj bi se tozadevne prošnje interesentov obravnavale čim dobrohotneje. Nujno potrebno je, da se uporabijo vsa sredstva v cilju, da se ne le zavaruje zadostna preskrba industrije s surovinami za tekočo potrebo, temveč tudi za rezervo za nepredvidene primere.
8. Opozarjamo ministrstvo za trgovino in industrijo, da nezadostno dodeljevanje bencina za poslovne svrhe težko ogroža poslovanje mnogih industrijskih podjetij, zlasti onih, ki prevažajo surovine in izdelke s tovornimi avtomobili, kakor tudi onih, ki imajo organizirano prodajo svojih izdelkov po trgovskih potnikih. Smatramo, da težave glede uvoza tekočega goriva niso tako velike in tako nepremostljive, da bi se morali v takšni meri zapostavljati važni gospodarski interesi, temveč da gre tu za hibe v organizaciji razdelitve tekočega goriva.
Zahtevamo, da se dajo industriji za poslovne svrhe povsem zadostne količine bencina.
9. Pozdravljamo namero kraljevske vlade, da z uredbo z zakonsko močjo izda potrebna določila
elektrotehničnem gospodarstvu, ker predstavlja pomanjkanje tozadevnih enotnih in izčrpnih zakonskih predpisov redno oviro za napredek elektrifikacije naše države.
Odločno pa moramo ugovarjati določbam, ki bi posegale v pridobljene pravice obstoječih podjetij-to tem bolj, ker smo prepričani, da take določbe niso niti v interesu elektrifikacije, niti niso v skladu z našim pravnim redom.
10. Ponovno poudarjamo potrebo, da se določi enoten industrijski načrt za vso državo, ki naj bo odločilen za ustanavljanje novih in izpopolnitev ter razširjanje že obstoječih industrij. Za naše narodno gospodarstvo je škodljivo, ako se v državi ustanavljajo nova podjetja, ki nam niso potrebna, ter se s tem ubijajo že obstoječa podjetja, ki morejo v celoti zadostiti potrebi dotičnih izdelkov v državi.
11. Ne le v interesu našega gospodarstva, temveč tudi iz vidika interesov tujske industrije, ki je za Slovenijo kot agrarno pasivno deželo velikega pomena, je nujno potrebna ureditev najvažnejših prometnih vprašanj. Zlasti je potrebna izgraditev moderne cestne zveze med Mariborom, Ljubljano in Sušakom ter med našimi gorenjskimi letovišči in Zagrebom, kakor tudi direktne železniške zveze Slovenije z morjem.
Sledilo je poročilo o blagajniškem stanju Zveze. Računski zaključek izkazuje 1,184.063 din aktiv. Premoženje se je dvignilo na 656.284 din.
Soglasno je bil sprejet proračun v višini 930X)00 din. Prispevki čla nov ostanejo neizpremenjeni. Raz-rešnica, ki jo je predlagal nadzorni odbor upravi, je bila sprejeta soglasno, prav tako njen predlog glede rezervnega fonda. Sledile so
volitve.
Dr. Fran Windischer omenja, da je z današnjim občnim zborom potekla triletna funkcijska doba sedanje uprave. Slišali smo tehto-vito uvodno besedo predsednika A. Praprotnika, slišali pa tudi lepo poslovno poročilo agilnega gen. tajnika. Vsi imamo trdno zavest, da je vodila dosedanja uprava svoje posle dobro in zato imamo do nje tudi polno zaupanje.
Da to zaupanje poudarimo, da pa ji izrečemo za njeno dobro delo tudi svoje priznanje in zahvalo, predlaga, da se vsa stara uprava znova izvoli. (Odobravanje.)
V imenu kandidacijskega odbora je predlagal dr. Vrhunec naslednjo listo, ki je bila tudi soglasno in z aplavzom izvoljena:
Predsednik: Avgust Praprotnik; podpredsednik: Franc Heinrihar.
Člani: dr. Vinko Vrhunec, Ljubljana; ing. Jernej Zupanc, Lancovo; Viktor Naglas, Ljubljana; Zdenko Knez, Ljubljana; Avgust Wc-sten, Celje; Marica Majdič, Kranj; ing. Oskar Dračar, Maribor; Fran Bona«, Ljubljana; Ivan Majeršič, Tržič; Ljudevit Ornik, Meža; Franc
Vrevc, Ljubljana-Št. Vid; ing. Milko Pirkmajer, Ljubljana.
Namestniki: dr. Miran Kenk, Mežica; ing. Franjo Pahernik, Vuhred, ing. Vladimir Remec, Duplica; Gvidon Bi rol la, Zagorje; ing. Vladimir Stare, Ljubljana; ing. Franc Miklavc, Ljubljana; dr. Evgen Kansky, Ljubljana; Emil Podkrajšek, Ljubljana; dr. Volko Kli-ment, Šoštanj; Miloš Hribernik, Ljubljana; Metod Dular, Grosuplje; ing. Juriča Zadravec, Središče.
V nadzorstveni odbor so bili izvoljeni kot člani gg.: Anton Drobnič, Podgorica; ing. Herman Hieng, Lesce; Marko Rudež, Ribnica na Dolenjskem; kot namestniki: Ivan
Rus, Loški potok; Anton Tavčar, Maribor; Evgen Lovšin, Ljubljana.
Častno sodišče se je sestavilo tako: predsednik dr. Fran Win-diseher, Ljubljana; člani: gg. dr. Kozma Ahačič, Tržič; Srečko Kobi. Borovnica; Joža Gašperšič, Kropa, in dr. Pavle Pestotnik, Ljubljana.
Pri slučajnostih je bil soglasno sprejet predlog g. Zadravca, da se ustanovi poseben odsek oz. pod-odsek za mlinsko stroko. Na predlog gen. tajnika dr. Golie je bil g. Zadravec izvoljen za načelnika tega odseka.
Ker ni bilo nobenih drugih predlogov, je predsednik Avgust Praprotnik občni zbor zaključil ter se zahvalil vsem za udeležbo.
V »Službenih novinah kraljevine Jugoslavije« štev. 63—XX z dne 18. marca tega leta je objavljena nova uredba o prevozu potnikov, prtljage in blaga na železnicah, ki prinaša pomembne reforme prevoznega prava za železnice v naši državi.
V okviru prevoznega prava na državnih in privatnih železnicah v naši kraljevini so bile v veljavi ob zedinjenju v posameznih delih naše države pravne norme, ki so se med seboj razlikovale. Te norme so se izenačile z železniško prometno uredbo z dne 1. oktobra
1925., ki je še sedaj veljavna. V dobi petnajstih let uporabljanja te železniško-prometne uredbe pa so dobila v svetu že širok razmah kot novo prometno sredstvo letala, posebno pa avtomobili. Ta okolnost je povzročila znaten preobrat v prometni in gospodarski politiki posameznih držav in v veliki meri vplivala na mednarodne železniške prevoze. Pojav teh novih prometnih sredstev je zahteval, da se reformira prevozno pravo na železnicah v duhu nastalih novih prilik. Mednarodno prevozno pravo na železnicah se je prilagodilo novim prometnim in gospodarskim prilikam z mednarodnima konvencijama o prevozu potnikov in prtljage ter o prevozu robe z dne 1. oktobra 1928. in 1. oktobra
1938., dočim je ostalo prevozno pravo na železnicah v naši državi na stari podstavi. Zaradi tega je nastala neodložljiva potreba, da se tudi naše notranje prevozno pravo na železnicah preoblikuje v duhu prometnih in gospodarskih potreb.
V teh okoliščinah je uvedena nova uredba z nalogo, da zamenja železniško prometno uredbo iz leta 1925. in da služi glede prevoznega prava na železnicah kot sodobni pravni instrument v korist občega narodnega gospodarstva, čuvajoč pa pri tem tudi interese železnice kot prevoznika. S to novo uredbo se istočasno dopolnjujejo tudi praznine v normativnih predpisih prevoznega prava na železnicah glede na tuzemski Prevoz, ki so se pokazale pri praktičnem izvajanju železniško-prometne uredbe iz 1. 1935. Glede odnosa nove uredbe do mednarodnega prevoznega prava se poudarja, da so ustrezajoči predpisi uredbe skladni s predpisi mednarodnega prevoznega prava v tistih prime-
„kater*h Je bilo to mogoče
prednjih načelih ter na ^ P° pooblastila iz § 80., točke fo' finančnega zakona za leto 1939 740’ je minister za promet izdal to novo nredbo, ki se uveljavi dne 1. oktobra 1940. Z njo prestopi naše prevozno pravo na železnicah v novo razdobje svojega razvoja in napredka.
Reforme, ki jih prinaša nova uredba na železnicah, so največ v prid potnikom in gospodarstveni-
* V naslednjem imenujemo to uredbo le z novo uredbo.
kom. Pri določanju olajšav je veljalo kot merilo, da so se potnikom in transportantom dovolili olajšani prevozni pogoji v vseh onih primerih, kjer je to dopuščal interes eksploatacije železnice. Istočasno je dosežena v najvažnejših odredbah nove uredbe ona prožnost, ki dopušča brez dolgotrajnih formalnosti takojšno iz-premembo odredb z naredbo ministra za promet. S tem je omogočena vsak čas prilagoditev odredb morebitnim izpremenjenim prometnim in gospodarskim razmeram.
Glavne reforme uredbe so v naslednjem:
Nagli napredek zrakoplovstva in avtomobilizma je omogočil uvedbo rednih zračnih in avtomobilskih prog, kar je dalo povod železnici, da stvori možnost za sodelovanje železnice s temi novimi prometnimi sredstvi. Zato določa nova uredba pravne osnove za tako imenovane kombinirane prevoze, po katerih se morejo prevažati potniki, prtljaga in roba delno po železnici, delno pa po rednih avtomobilskih, plovnih ali zračnih progah. Poleg tega vsebuje uredba tudi pogoje, po katerih more železnica prevažati robo popolnoma ali delno z avtomobilom sama ali pa po avtomobilskih podjetjih, ki so ustanovljena za ta namen. Ta možnost kombiniranega prevoza bo vsekakor koristno služila gospodarstvu.
Koristna prožnost v interesu gospodarstva in železnice je dosežena s tem, da more minister za promet brez vsakršnega zakonskega pooblastila izpreminjati priloge uredbe, tako n. pr. ekspresni list, tovorni list, predpise o predmetih, ki se pogojno sprejemajo na prevoz itd. To bo v korist posebno naši kemični industriji, ker bo spričo naglega napredka tehnike mogoče predpise o prevozu eksplozivnih, vnetljivih, strupenih, jedkih, ostudnih in kužnih snovi takoj prilagoditi novim potrebam.
Glede objavljanja zvišanj tarif nudi nova uredba gospodarstvu pomembno olajšavo. Zvišanja tarif in druga otežkočevanja prevoznih pogojev se morajo objaviti najmanj mesec dni prej, preden se uveljavijo. Vendar pa more minister za promet ta rok pri povišanju potniških in prtljažnih tarif skrajšati na 8 dni, pri zvišanju tarif za ekspresno robo ter za robo na 15 dni. Ta odstopek od pravila pa sme biti le izjemen, toda je neobhodno potreben, da bi mogla železnica v primeru nepričakovane spremembe denarnih in drugih gospodarskih razmer pravočasno ravnotežje med svojimi do-iz<*®tki. Enako ureditev za mednarodni promet ^^narodne konvencije. Do-.	,”J.a zeleznižko-prometna ured-
morokia4dnitaka0bjaV,janja Sa‘
Nova uredba je uredila v korist potnikov tudi povračila vozne cene. Dosedanja železniško-promet-
Nova	ured
o prevozu potnikov, prtliage in blaga na železnicah*
na uredba vobče ne vsebuje odredb o tem ter se je zato moral uveljaviti zakon o vračanju, vter-javanju in opuščanju voznin, ki pa ima občutno strožje odredbe kakor nova uredba. Rok za zahtevke za povrnitev vozne cene v primerih, ko vozni izkaz ni bil uporabljen ali pa samo delno uporabljen, je po novi uredbi razširjen od 10 dni na 6 mesecev, računajoč od izteka roka veljavnosti voznega izkaza. Razen tega dopušča nova uredba še nadaljnje ugodnosti za potnike s tem, da prepušča tarifi, da more predpisati odstopke, ki pa ne smejo vsebovati nikakih tež koč za potnike. To večjo olajšavo bo vsebovala nova dopolnilna odredba v osnovni tarifi ter bo dana železniški upravi možnost, da iz razloga pravičnosti povrne vozno ceno tudi, če ne bi obstojala pravica zahtevati povračilo.
Da se doseže napredek pri prevozu ekspresnega blaga, vsebuje nova uredba pomembno razširjenje prevoznih pogojev za ekspresno blago. Po novi uredbi bo omogočeno transportantom obremeniti ekspresno blago s povzetjem in izmenjati prevozno pogodbo po pogojih, ki jih bodo določale dopolnilne odredbe v novi osnovni tarifi. Enako bo po tej tarifi dopuščeno, da se povzetje izplača po Poštni hranilnici, če pošiljatelj priloži ekspresnemu listu nefranki-rano poštno nakaznico ali čekovno položnico.
Transportantom živih živali daje uredba istotako znatne olajšave, ker dopušča, da more spremljevalec živih živali, namesto pošiljatelja, dajati naredbe o izmenjavah prevozne pogodbe, če ga je pošiljatelj za to pooblastil z izjavo v tovornem listu. Ta novost bo koristila transportantom posebno v primerih obolenja in poškodovanja živih živali med potjo, ker bo mogel spremljevalec ne da bi se pošiljka zadrževala na poti in ne da bi se zahtevalo pošiljateljevo navodilo, takoj dati potrebne dispozicije. Razen tega tudi rok za od-gon živih živali pri izdaji v primeru carinskega, davčnega ali veterinarskega opravila ni več orne jen na en dan, kakor to določa se danja železniško-prometna uredba, temveč je ves ta čas, v katerem se vrši omenjeno opravilo, oproščen plačila vozovne stojnine &li stajarine.
Pri izpolnjevanju tovornih listov
ho transportantom delo znatno olajšano in pospešeno. Novi vzorec tovornega lista, ki ga predvideva uredba, je sestavljen tako, da se na prvi strani nahajajo vsa mesta za vpise, ki jih mora izvršiti pošiljatelj, druga stran pa je odrejena za vpise železnice. Razen tega je dovoljeno, da se duplikati tovornih listov izpolnijo s kopiranjem. Na ta način bo omogočeno transportantom izpolnjevati s pi salnim strojem istočasno tovorni list in duplikat. Za vpisovanje izjav, ki so neobvezne za železnico, kot n. pr. »Po nalogu...<>
»za parnik..............«	itd. je pa
še naprej ostala pridržana hrbtna stran tovornega lista, ker se to le izjemno vpisuje.
Glede na česte primere nepravilne navedbe blaga v tovornih listih je dana železnici z novo uredbo pravica, da more tudi po izdaji blaga zahtevati dokaz o pravilnosti navedb v tovornem listu, če sumi o njihovi točnosti. Pošiljatelj in prejemnik sta dolžna zato dovoliti vpogled v poslovne knjige in druge listine.
Koristno novost za transportan-te je prinesla nova uredba tudi glede ugotavljanja teže kosovnega blaga. Teža komadnega blaga se bo po novih predpisih ugotavljala brezplačno, če pa pošiljatelj navede težo v tovornem listu, bo pa železnica mogla bodisi opustiti tehtanje bodisi izvršiti preizkusno tehtanje. Ta način ugotavljanja teže bo znatno pospešil delo pri predaji komadnega blaga in zmanjšal stroške transportantom.
Vozninski dodatki, ki se morajo plačati v primeru nepravilne označbe vsebine, teže ali števila komadov v tovornem listu, so istotako znatno znižani v korist trans-portantov, in sicer od 200, 50 in 10 dinarjev na 100, 60, 30 in 5 dinarjev. Če pa ni bilo nikake škode in nepravilna označba ni povzročila vplačila manjše voznine, se dodatek vobče ne plača, dočim se po železniško prometni uredbi za take primere sedaj plačuje dodatek 15 dinarjev po tovornem listu.
V primeru odpovedi naročenih voz, ki pa še niso bili dostavljeni za natovarjanje, se po novi uredbi ne plača vozovna stojnina, marveč le določena tarifska pristojbina, ki bo nižja od vozovne stojnine.
Roki za natovarjanje, za odnašanje kot tudi čas za zadrževanje pošiljke na poti zaradi izvršenja carinskih, davčnih, finančnih ali policijskih formalnosti niso več omejeni na 48 ur, marveč se podaljšajo brez kakršnega koli pla čila vozovne stojnine ali ležnine za tako dolgo, dokler se ta opra vila ne izvrše, seveda v kolikor teh ne zavleče pošiljatelj ali prejemnik.
Glede povračila voznine daje nova uredba transportantom znatno olajšavo, ki je v tem, da more železnica iz razloga pravičnosti popolnoma ali delno povrniti plačani presežek voznine, če je pošiljatelj nevede v tovornem listu navedel vsebino in težo tako, da se je zaračunala večja voznina nego je bilo po stvarnem stanju potrebno.
Po železniško - prometni uredbi rok za izplačilo povzetja ni določen, kar je povzročilo več pritožb s strani transportantov zaradi zavlačevanja izplačila. Da bi se tem upravičenim pritožbam transportantov ugodilo, vsebuje nova uredba določbo, ki železnico obvezuje, da pošiljatelju izplača vplačano povzetje v roku 30 dni.
Pomembno olajšavo daje transportantom uredba tudi ob prevoznih ovirah, ker se bo po novih določbah prevažalo blago po pomožni poti brez plačila večje voznine za pomožno pot. Nasprotno temu določa dosedanja železniško-prometna uredba, dopolnjena z izvršilno odredbo, da se mora za prevoz pošiljk po pomožni poti plačati voznina za pomožno pot.
Nova prevozna sredstva (letalo in avtomobil) so povzročila, tehnično izpopolnjena železniška prevozna sredstva pa omogočila železnici, da je povečala brzine vlakov. Zaradi tega je mogla nova uredba občutno znižati dostavne roke v korist transportantov. Učinek tega znižanja se najbolje vidi pri primeru prevoza tovorne pošiljke na razdaljo 400 km. Po novih določbah znaša dostavni rok za to razdaljo 4 dni, medtem ko po dosedanji železniško-prometni uredbi 6 dni.
Glede odgovornosti železnice in predlaganja reklamacij pri popolnem ali delnem izgubljenju ali poškodovanju blaga, kakor tudi pri prekoračenju dostavnega roka pri-
Mogočna zdravilna moč narave
se ie posebno izraia v naravni
R06ASKI SLATINI
naša nova uredba istotako znatne reforme. Pojem dragocenosti je v novi uredbi, slično kot v mednarodnih konvencijah, popolnoma izostal, ker je za prtljago, ekspresno blago in blago ne glede na vrednost pošiljke odškodnina za popolno ali delno izgubo ali za poškodbo pošiljke omejena na najvišji znesek, ki znaša za vsak kilogram kosmate teže za prtljago ob dokazani škodi 300 din, ob nedokazani škodi pa 100 din, za ekspresno blago in blago pa 500 din. V dosedanji železniško-prometni uredbi je za dragocenosti določen znesek 100 din za vsak kilogram kot najvišja odškodnina.
Odškodninski znesek v primeru prekoračenja dostavnega roka je zvišan od 50 par na 1 do 2 din za vsak kg kosmate teže in za vsakih začetih 24 ur, upoštevajoč pri tem, če je škoda dokazana ali nedokazana in če je navedeno zavarovanje dostavnega roka. Ta odškodnina se plača po novi uredbi največ za štirinajst dni, po dosedanji železniško-prometni uredbi pa le največ za tri dni prekoračenja. Odgovornost železnice za ročno prtljago, izročeno nosaču, je ravno tako omejena na najvišjo težo 10 kg, kar je skladno s pojmom ročne prtljage, za katero se štejejo samo predmeti, ki se' lahko prenašajo in se zato more domnevati, da običajno ročna prtljaga ni težja kot 10 kg. Rok za predlaganje reT klamacij v primeru prekoračenja dostavnega roka je podaljšan v korist transportantov od 14 na 30 dni, rok zastaranja zahtevkov za izplačilo povzetij, presežkov od prodaje blaga in zahtevkov zaradi škode, storjene s slabim namenom, pa je določen na tri leta.
Nova naredba se bo objavila tudi še v novi Osnovni tarifi jugoslovanskih železnic, ki bo veljala tudi od 1. oktobra tega leta in ki se bo-prodajala občinstvu. Osnovna tarifa bo vsebovala v dopolnilnih odredbah nadaljnje olajšave za potnike in transportante. Po prizadevnosti ministra za promet, ki želi, da se gospodarstvenikom ustreže do skrajnih mej možnosti, je bila po njegovi odločitvi poslana nova Osnovna tarifa pred konč-noveljavno redakcijo gospodarskim krogom, da jo prouče in predlože morebitne koristne predloge, tako da se bo tudi s te strani mogel v-največji meri upoštevati interes vsega gospodarstva.
Fran Podbregar.
Zunanja trgovina
Nova nemško-romunska trgovinska pogodba je bila sklenjena. Nemčija bo dobavila Romuniji velike količine orožja za gospodarske koncesije, ki jih bo dala Romu-ni j a Nemčiji. Izmenjava blaga med Češkoslovaško in Romunijo ostane nelzpremenjena. Dr. Clodius Je baje že podpisal pogodbo, s katero bo kupila Nemčija v Romuniji za 20 milijonov RM pšenice.
Trgovinska pogajanja med Sovjetsko unijo in Japonsko se nadaljujejo. Molotov je imel daljši sestanek z japonskim veleposlanikom v Moskvi.
Anglija je bila v zadnjih mesecih glavni kupec ameriškega bombaža, ki ga Je odkupila 1,526.000 bal. Sedaj pa bo Anglija omejila svoje nakupe bombaža v Združenih državah Sev. Amerike, ker hoče večje količine bombaža nakupiti tudi v Južni Ameriki. Zaradi tega so cene bombažu v USA precej popustile. Upoštevati pa Je treba tudi to, da je izvoz ameriškega bombaža silno padel in da Je bil lani tako majhen kakor že celih 60 let ne.
Politične vesti
Min, predsednik Reynaud je poročal zun. odboru senata o odnosa -jih Francije z Italijo. Dejal je, da si Francija prizadeva, da bi dosegla ureditev vseh spornih vprašanj med Francijo in Italijo. Vsa francoska prizadevanja pa dosedaj niso dosegla v Italiji nobenega uspeha. Franclja pa kljub temu svojega stališča ni spremenila, ker smatra sporazum v Sredozemskem morju kot eden pogojev za mir.
Sporazum o interesnih sferah v južnovzhodni Evropi je baje predlagal po poročilu nizozemskega dnevnika »Telegraafa« Molotov Ribbentropu. Po tem predlogu naj bi se interesne sfere na jugu Evrope razdelile med Italijo, Nemčijo in Sovjetsko Rusijo na ta način, da bi Romunija, Bolgarska in Madžarska pripadale v interesno sfero Nemčije, Turčija v ono Sovjetske Rusije, dočim bi ostale države spadale pod vpliv Italije. Da bi takšen sporazum marsikatere države rade imele, je zelo verjetno, ne razumemo pa, zakaj naj bi imela Sovjetska Rusija na takšnem dogovoru interes, ki bi dajal glavne prednosti drugim državam.
Angleški zun. minister Halifax se je sestal s sovjetskim veleposlanikom Majskim, kateremu je sporočil, da je britanska vlada proučila sovjetski predlog o obnovi trgovinskih pogajanj in da je britanska vlada pripravljena začeti informativna posvetovanja, če je sklenitev trgovinske pogodbe mogoča. Trgovinska pogajanja med britansko in sovjetsko vlado so se vodila do sovjetskega napada na Finsko, ko jih je britanska vlada prekinila. Glavni angleški pomislek proti sklenitvi trgovinske pogodbe s Sovjetsko Rusijo izvira iz strahu, da bi Sovjetska Rusija iz Britanije dobavljeno blago dobavljala Nemčiji. Ce se bo trgovinska pogodba sklenila, potem bo imela ta značaj vojne trgovinske pogodbe, kakršne je sklenila Vel. Britanija z nevtralnimi državami.
Francoski mornariški minister Campinchi je izjavil, da bosta novi francoski bojni ladji po 35.000 ton »Richelieu« in »Jeanne d’Arc« v kratkem uvrščeni v mornarico. Kmalu pa bosta gotovi tudi še dve enaki ladji.
Belgijski zunanji minister Spaak je izjavil francoskemu poslaniku, da sta se Belgija in Nizozemska dogovorile, da druga drugi priskoči na pomoč, če bi bila ena od njiju napadena.	v	.
Poleg rednega proračuna v visim 12 milijard frankov mora belgijska vlada izdati vsak dan še 17 milijonov frankov za kritje stroškov belgijske mobilizacije.
Agencija »Reuter« poroča, da prepeljejo transportne ladje vsak dan na tisoče zavezniških vojakov na Norveško, poleg tega pa tudi vojni material, zlasti težko artilje-rijo in tanke. S prihodom zavezniške vojske morejo Norvežani hitreje izvesti svojo mobilizacijo. V okraju Trondheim so Norvežani izvedli mobilizacijo v celoti. Sodijo, da so zavezniki dosedaj prepeljali na Norveško 3 divizije ali okoli 50 tisoč mož.
Švedski listi poročajo, da so zavezniki na Norveškem dosedaj izkrcali že 30.000 do 40.000 vojakov. Izkrcale so se tudi že francoske čete. Angleški listi zlasti poudarjajo, da sta se prevoz in izkrcanje čet izvršila brez najmanjše motnje. Vse čete so zasedle določene postojanke, ne da bi imele tudi le enega moža izgube.
Nemci delajo okoli Trondheima obrambno črto. Pričakujejo, da se bodo tu v kratkem začeli veliki boji.
Norvežani so «e umaknili iz mest y*mar in Elverum na pripravljene obrambne črte za obema mestoma. Tu imajo Nemci 2 diviziji in so tu Nemci močnejši od Norvežanov ne le po številu, temveč tudi po vojaški opremi.
»Popolo d’ Italia« piše, da Nemci pospešeno pošiljajo čete na Norveško in da se bo število nemških čet na Norveškem dvignilo v kratkem na 200.000 do 250.000 mož, dočim bo 100.000 mož stalno pripravljenih na Danskem, da odidejo na Norveško.
Šef ameriškega urada za letalstvo Toower je izjavil, da so Združene države Sev. Amerike dobavile dosedaj zaveznikom že 3000 letal. V kratkem bo ameriška produkcija narasla, na 25.000 letal na leto. Najnovejša letala bodo baje imela hitrost 1200 km na uro. Ta letala bi bila tako hitra, da bi se slišala šele takrat, ko hi že bila na mestu.
Poljska podmornica »Orel« je potopila dve nemški transportni ladji.
V švicarskem vojnem ministrstvu
so odkrili vohunsko afero. Neki vojaški jurist, po činu podpolkov
nik, je dajal informacije neki tuji vojni sili. Svoj zločin je priznal in so bili njegovi sokrivci aretirani.
Akcijski odbor vseindijskega kongresa je sprejel resolucijo, v kateri poziva oblastne odbore vse Indije,
da pripravijo deklaracijo o državljanski nepokorščini.
Kitajci so zaustavili japonsko ofenzivo v južni in srednji Kitajski, kakor poročajo tuji vojni poročevalci.
Ad št. 1696/P—1940.
Razglas
Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani razglaša po čl. 11. naredbe gospoda ministra za trgovino in industrijo z dne
27.	junija 1928., št. 14.402/111, o legitimiranju trgovcev, industrij-cev, obrtnikov in njih potnikov,
I ca dar zbirajo naročila in o izdajanju legitimacij za trgovske potnike (Uradni list z dne 24. avg. 1928., št. 289/81), da je izdala v razdobju nadaljnjih treh mesecev, in sicer od 1. januarja 1940. do 81. marca 1940., naslednje nove legitimacije:
1. Dolničar Jošku, Ljubljana -r- »l’e-katete«, tovarna testenin, družba z o. z., tovarna testenin, Ljubljana.
2. Markovič Peter, Jabukovac — Bačnar Anton, čevljarstvo, Žiri — Nova vas.
3. lleinrich Josip, Zagreb — Celjska tekstilna tovarna Bergmann in drug, tvornica tkanin, Celje.
4. Moor Viktor, Stožice — Potnik in drug d. z o. z., izdelovanje sadnih sokov, marmelad ter destilacija esence za likerje in sadnih arom, Ljubljana.
5. Ntegmiillor Anton, Muta — »In-tra« d. z o. z., izdelovanje srnol-nih proizvodov in kamnolom ter izdelovanje gramoza in peska, Pobrežje.
6. Zupan Vlado, Ljubljana — Jelačin & Komp., tovarna zamaškov, Ljubljana.
7. VVolirani Pajo, Subotica — Ehrlich Avgust, tekstilne tovarne, Maribor.
8. Umberger Anton, Ljubljana — Siegel & drug, d. z o. z., industrija platnenega, konopnenega in bombažnega blaga, Ljubljana.
9. Jug Ivan, Ljubljana — Siegel & drug, d. z o. z., industrija platnenega, konopnenega in bombažnega blaga, Ljubljana.
10. Urek Franc, Ljubljana — Golob & Ko., lastnik Ivan Rozman, tovarna kemičnih izdelkov, Ljubljana — Vič.
11. Možina Franc, Radovljica — Novak Janko, tovarna pletenin, Radovljica.
12. Lavrič Karel, Slov. Konjice — L. Laurich, tovarna usnja, Slov. Konjice.
13. Konič Rudolf, Maribor — Thoma & Co, tovarna svilenih izdelkov, Maribor.
14. Grandovec Alojzij, Kranj — Crobath Franc, d. z o. z., industrija perila in splošne konfekcije, Kranj.
15. Berdais Ludvik, Maribor — Dolenc Josip, trgovina z avtomobili, nadomestnimi deli in potrebščinami za avtomobile, Ljubljana.
16. Gutcša Marko, Zagreb — »Unio« d. z o. z., tovarna kemično-tehnič-nih izdelkov, Maribor.
17. Rudi Franc, Maribor — »Unio« d. z o. z., tovarna kemično-tehnič-nih izdelkov, Maribor.
18. Cikovae Svetislav, Vukovar — »Unio« d. z o. z., tovarna kemič-no-tehničnih izdelkov, Maribor.
19. Zemljič Maks, Ljubljana — Tiskarna Merkur, trg. ind. d. d., tiskarna, knjigoveštvo, tokarstvo in izdel. usnjatega galanter. in kartonažnega blaga, Ljubljana.
20. Opcrman Dragotin, Ljubljana — »Trio« tržiška industrija obutve d. z o. z., tovarna čevljev, Tržič.
21. Pegelau Mihael, Maribor — Tvornica hranil »Mirim« d. z o. z., tovarna hranil, M&rihor — Košaki
barva, plesira in
Ze v 24 urah :rr.z::
Itd. Škrob! in svetlolika srajce, ovrat nike in manšete. Pere. suši. monga in lika domače perilo
tovarna JO S. REICH
Poljanski nasip 4-6. Selenburgova ul 8 Telefon št 22-72.
22. Bartol Stjepau, Ljubljana — Če-mažar Josip, litografski zavod, Ljubljana.
23. Remic Leopold, Ljubljana — Če-mažar Josip, litogratski zavod, Ljubljana.
24. Planinc Oton, Celje — D. Ra-kusch, veletrgovina z železnino, Celje.
25. Tomaškovič Stjepan, Kraljevacna Sutli — Bernik Ivan, tovarna rolet, Ljubljana.
26. Seherag Franc, Ruše pri Mariboru — »Aga-Ruše« d. d., tovarna acetilena in oksigena, Ruše.
27. Svilarov Jovan, Beograd — Ogorevc Anton, izdelovanje usnjenih in galanterijskih predmetov, Ljubljana.
28. Radišič Peter, Zagreb — Kolinska tovarna hranil d. d., tovarna hranil, Ljubljana.
29. Porekar Anton, Ljubljana — Jelačin Ivan, veletrgovina z mešanim, špecerijskim, kolonialnim blagom, zaloga rudninskih vod, Ljubljana.
30. Lederer Bedrich, Beograd — »Trio« tržiška industrija obutve d. z o. z., tovarna čevljev, Tržič.
31. Kačviuski Adalbert, Beograd — Brauns Viljem, tovarna anilinsldh barv in kemičnih izdelkov, Celje.
32. Steiuhof Ljudevit, Zagreb — »Jugobruna« kranjske tekstilne tovarne, družba z o. z., tekstilne tovarne, Kranj.
33. Steiner Vilim, Zagreb — »Elite« družba z o. z., konfekcija, Ljubljana.
34. Simonišek Rudolf, Ljubljana — Baebler Viktor, trgovska agentura, Ljubljana.
35. Suppanz Maks, Maribor — Gusel Adalbert, veležganjarna, izdelc vanje likerjev in sadnih sokov, Maribor.
36. Simonič Franc, Maribor — Gusel Adalbert, veležganjarna, izdelovanje likerjev in sadnih sokov, Maribor.
(Konec prih.)
Ljubljana dne 15. aprila 1940. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Predsednik:
Ivan Jelačin.
Tajnik: dr. Ivan Plcss.
Dobave - licitacije
Trgovinski aranžman z U. S. A. podaljšan
Med Jugoslavijo in Združenimi državami Sev. Amerike je veljal aranžman, ki je bil regulator trgovinskih odnošajev med obema državama. Zadnji dan lanskega leta je ta aranžman potekel ter smo bili mi od tedaj z U. S. A. v brezpogodbenem stanju. Sedaj je bil ta aranžman podaljšan, istočasno pa dosežen načelen sporazum med washingtonsko in beograjsko vlado, da se začno v drugi polovici meseca maja trgovinska pogajanja z Združenimi državami Sev. Amerike v svrho ureditve celotnega vprašanja trgovinskih odnošajev med našo državo in U. S. A.
Preden se ta pogajanja začno, se bodo pristojni potrudili, da zberejo od zbornic ter zainteresiranih zasebnikov potrebne podatke, ki bi jim mogli služiti kot material pri trgovinskih pogajanjih. Zato je nujno potrebno, da vsi interesenti sporoče svoje predloge in želje svoji zbornici. Iz Beograda poročajo, da se bodo pravočasno poslani predlogi upoštevali.
Sporazum z Vel. Britanijo dosežen
Po informacijah iz dobro informiranih krogov je izjavil podgu-verner Nar. banke dr. Ivo Belin, ki se je več dni pogajal v Londonu^ da je z uspehom svoje misije zelo zadovoljen.
Dr. Belinu se je posrečilo, da je sklenil s pristojnimi britanskimi krogi sporazum o blokadi, o nabavi surovin za jugoslovansko industrijo in o plačilnem prometu.
Komanda pomorskega arzenala v Tivtu sprejema do 29. aprila ponudbe za dobavo raznih žebljev; do 30. aprila železnih podkovic in ploščic ter rinčic iz medi; 1. maja lesenih kopit za vojaške čevlje ter raznega orodja; 2. maja kisa, kvasa ter leče in graha; 3. maja 30 tisoč kilogramov krompirja; dne
4.	maja kožic za kape; 6. maja raznega platna, polvolnene tkanine ter krojaških potrebščin; 8. maja žice za mornarske kape, gumbov iz medi, bombažnega sukanca in konopnenega; 9. maja 1000 piščalk, smrekovih desk, raznih ščetk, amoniaka, srebrnega nitrata,_ kristalne sode ter gume; 10. maja kožnih jermenov, belega naftalina, bombažnih belih rokavic; 14. maja
zimskih čepic, belih bombažnih srajc, plavila, škroba, terpentino-vega olja, žveplene 'kisline, stearina ter amoniakove vode.
Direkcija drž. rudnika v Kaknju sprejema do 29. aprila ponudbe za dobavo dinamo žioe; 6. maja električnih ur ter fosforne bronce.
LICITACIJE
Dne 30. aprila bo pri štabu zra-koplovstva vojske v Zemunu licitacija za dobavo 10.000 kg avion-skega bencina; 3. maja raznega avtomobilskega pribora in 7. maja avionskega m avtomobilskega ben cina, raznih olj in mazil.
Dne 30 aprila bo pri štabu savske divizijske oblasti v Zagrebu licitacija za dobavo 20.000 kg mila za pranje.
(Predmetni oglasi so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani na vpogled.)
Tečaji znova popustili
Napeta zunanje-politična situacija je povzročila novo nazadovanje tečajev, ki pa je bilo neenakomerno. Najbolj je nazadoval tečaj vojne škode, dočim so ostali nekateri tečaji neizpremenjeni, 8% Blair pa se je celo popravil za 0'25 din. Gibanje tečajev je razvidno iz naslednjih številk:
12.IV. 19. IV. 2'5% vojna škoda 440'50	429'50
7% investicijsko	99'50	99'50
4% agrarne	51'26	53'50
6% begluške	76'50	75’—
6% dalmatinske	70'25	68'25
6% gozdne	70'—	68'25
7% Blair	92'50	91'25
8% Blair	100'—	100'25
7% Seligman	102'—	102'—
Ves promet je znašal 3,660.000 dinarjev ter je bil primeroma isti ko prejšnji teden.
Promet v delnicah je bil neznaten. Delnice Narodne bauke so bile najprej po 8050, ob koncu tedna pa po 8000 din.
Na deviznem trgu je angl. funt najprej nazadoval od 19582 na 191'7'5, a se je kasneje popravil na 193'30. Podobno se je gibal francoski frank, ki je nazadoval od 109'99 na 109'50. Ženeva, New York in Amsterdam so ostali nespremenjeni.
Nemška klirinška marka je bila še nadalje po 14'80 din.
Koliko trgovcev gre na letni dopust in odmor?!
1—2o/n|j v8j drugi pa se mučijo in delalo brez ozira na zdravjel Zato vsa) doma pijte
RADENSKI ZDRAVILNI VRELEC
llsleoa * rdeCIml trrel,
našo naibollšo prlrodno mineralno vodo. Zdravje in užitek!
Okrožni urad za zavarova nje delavcev v Ljubljani opozarja delodajalce,
da so v prejšnjem mesecu dostavljeni plačilni nalogi upadli v plačilo. Prispevki morajo biti poravnani v osmih dneh po prejemu plačilnega naloga 1
Za čuvanje pravice zavarovancev do pokojnine je potrebno, da so zavarovani prispevki dejansko plačani!
To opozorilo je smatrati kot opomin! Proti delodajalcem, ki ne bedo poravnali prispevkov, mora urad uvesti prisilno izterjavo brez predhodnega opomina. Urad izvršuje važne socialne dolžnosti, ki ne dopuščajo odlašanja.
Doma in po svetu
V naši notranji politični situaciji je po pisavi zagrebških in beograjskih listov nastal duh pomir-Ijivosti. K temu je zlasti pripomogla napeta mednarodna situacija. V zvezi s tem pomirjenjem se tudi vedno bolj poudarja potreba po koncentracijski vladi. Značilno je, da se o občinskih volitvah sploh ne govori več.
Pariški list »Tribune des Nations«
Je objavil na prvi strani na vid-S6m»«m?s.tu iziavi. ki sta ju dala ar. Maček in dr. Kmjevič njegovemu dopisniku. Dr. Maček je iz-pristaš ideje politične solidarnosti podonavskih držav. Neposredni sporazum med Romunijo, Madžarsko, Jugoslavijo in Bolgarsko ne bi bil vsem tem državam samo v korist, temveč jim je naravnost potreben. Te države so večinoma agrarne. Naše dežele so bogate, njih prebivalstvo pa je revno. Nato je govoril dr. Maček o poskusih obnove Avstro-Ogrske, češ da bi mogle v njej živeti vse narodnosti v slogi. — O tem imam boljšo sliko in vem, da bi bile v Avstro-Ogrski vse manjšine žrtve krivice. Konec Avstro-Ogrske je bil pravo odrešenje. — Nato je govoril dr. Maček o sporazumu ter dejal, da se Hrvati iskreno vesele, ker so našla njih prizadevanja prisrčen odmev pri Nj. Vis. knezu-namestniku. Tuja propaganda skuša zadrzatl uresničenje našega de-lci. Mi pa kot rojaki Srbov toin in-trigam ne bomo nasedli.
Dr. Kmjevič pa je dejal v svoji izjavi: Pod Avstro-Ogrsko so se delali poskusi, da se hrvatski narod loči od drugih, da bi laže vladali nad njim. Po ustanovitvi Jugoslavije so se delale težkoče našemu zedinjenju. Hotel se je napraviti spor med nami in našimi krvnimi brati Srbi. Sporazum pomeni rezultat politike pomirjenja, ki je bilo doseženo po zaslugi kneza-namestnika in dr. Mačka. Naše sodelovanje v vodenju državnih poslov je iskreno in stvarno. Jugoslavija mora čuvati svoje edinstvo v okviru svojih mej, da bo mogla konsolidirati svoj mednarodni položaj. Hrvatje so iskreni pristaši jugoslovanske države na podlagi enakosti med Hrvati in Srbi ter ne bodo nikdar dopustili, da bi imele učinek razne obljube iz tujine, ki imajo samo ta namen, d« bi škodovale sporazumu. Takšno 5e čustvo vsega nrvatskega naroda m prihodnje volitve v hrvatski sabor bodo to potrdile.
Bivši predsednik vlade in »Vodja« dr. Milan Stojadinovič je bil interniran, ker se je našlo na njegovem stanovanju zelo mnogo materiala, ki je zahteval uporabo čl. 12. zakona o zaščiti države. Interniran e bil v mestu Rudniku. Napovedu-ejo, da bo interniranih še nekaj intimnih pristašev dr. Milana Sto-jadinoviča.
Bencinska mešanica se podraži s 3. majem za 35 par pri litru.
Hitlerja je praška občina za njegov rojstni dan poklonila znameniti kip sv. Jurija na Hradčanih. Kip izvira iz 16. stoletja.
Oslu grozi lakota, ker je dovoz iz okolice ustavljen. Mesa sploh ni. Potrošnja kruha in mleka je racio-nirana. Nemško poveljništvo poziva okoliško prebivalstvo, da dovaža v mesto pridelke.
Izgube nemške vojne mornarice navaja vojaški strokovnjak švicarske »Weltwoche« takole: Do dne
16.	aprila je izgubila Nemčija od velikih oklopnic: »Gnelsenau« (26 tisoč ton) potopljena, »Scham-horst« težko poškodovana, nobena oklopnica uporabna; okiopnice: »Graf v. Spee« potopljena> »Admiral Scheer« torpedirana in poškodovana, »Deutschland« najbrae v DODravilu — intaktna največ ena rS^toPO 10000 ton); težki križarki: »Bltlcher« (10.000 ton) potopljena, »Admiral Hipper« (10.000 ton) še v službi, lahke križarke: »Karlsruhe« (6000 ton) potopljena, »Emden« potopljena, še dve križarki po 6000 ton potopljeni, še v službi dve lahki križarki; rušilci: 12 potopljenih (po angleških virih še v službi 16, po nemških le 10); podmornice: potopljenih nad 50. Rezultat: švedska ima danes močnejše vojno brodovje ko Nemčija.
Združene države Sev. Amerike so izvozile v marcu vojnega materiala (vse številke v milijonih dolarjev) v Norveško za 105, Nizozemsko Indijo za 0-4, v Francijo 0;5. Vel Britanijo 2 2, Kanado 157 m Novo Zelandijo za 19. V Norveško in Kanado so se izvozila izključno samo letala.
V neki municijski tovarni v severnem delu Londona je nastala eksplozija. Poslopje tovarne je bilo popolnoma razdejano. 9 oseb je bilo ubitih.
Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega lista«, njegov predstavnik dr. Ivan Pless, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d d., njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi v Ljubljani,