J®*#jSKI DNEVNIK 11** “Nati » Trstu sSissubs bra 2e- novem- nid S?.v «»i Zakriž na razmnožen mT^-Od 5. do 17. S?*? 1944 se je ti-v Gour, .mi ‘Doberdob* * od P?oG°renji Trebu-1944 Kr. , 8eP*ernbra tiUumi Lmaia 1945 v Voj"' ‘Slovenija* pod JEJ1 Wrijj. do 8. Sir^ » * «*ni jj" Partaanski DNEV-v aaaužnjeni Evropi. primorski M. dnevni! a- T' c i> S W O "T? ro z ~. r> r_ S Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 500 lir - Leto XXXIX. št. 166 (11.582) Trst, nedelja, 17. julija 11 pričakujemo nove ^želne rž uprave Bogo samsa H bo deželni svet jutri, izvolil za predsednika jfc^^janc, predstavnika dveh Za Podpredsednika in štiri IHm'. /si ti predstavniki skupaj predsedstvo in je njih iz-tejd nujna za redno delo dežel-t>0Qaiania vned stran-•kje^ 0 ze zelo živahna in napovedi p,.' da bodo ob koncu meseca *b, dni avgusta že dozorela ta-bodo lahko izvolili deželno fffe T Predsednikom vred. BteSr. 0 Rima v deželi Furlaniji *%(/.„? krajini ni med strankami ^Tanu y*j*ni m iiiAdLi oii t* J 8V-*jUarsfce večine večjih jr j» dorazlik in pogajanja " 1 hitro, strasti pa se raz pro teče Predvsem okrog razdelitve S ie, a sestavo deželne (pa ne sa-% :V ede prav gotovo velja bib M) ,,Tek: mnogo je poklicanih, to še Javornikov je 14. poleg njih Hr^edmk deželne vlade. De ^bili t' 'so sicer na volitvah f » til- 7nes^a. l,>da še vedno jih %k„ "z<-dnem svetu 23 in torej ( ^ Ja*.livna večina. Zalo zahle 1,1 ”l(ull r Predsedstvi (skupščine '^'"Pliši lM",rhu pa še polovico Jto t(,f ''v- Pa še tako bodo imeli re V i^V(' uskladiti lastne «potre t' 2,1 w 't* ft’ ” navednicah, ker y ^'ri-i". razvejanih struj večin i Ln \ Posameznih pokra o J'n° socialističnim strankam J SaiJ. n temelji na petih šestih \ 'h vprašanjih. ^ m je treba dokončati obnovo ^lje, ■vanje na 2. strani) Na včerajšnjem sestanku v Vidmu Soglasje šesterice na deželi o programu in vodilnih mestih Turello predsednik skupščine in Comelli predsednik odbora VIDEM — Antonio Comelli, predstavnik morotejske struje v KD bo v tretje predsednik deželne vlade, medtem ko kandidira za predsedniško mesto deželne skupščine Vinicio Turello, predstavnik večinske struje v deželni KD. Tako so se včeraj formalno dogovorili v Vidmu tajniki šestih strank — KD, PSI, PSDI, PRI, PLI in Slovenske skupnosti — ki tvorijo novo večino na deželnem političnem prizorišču in iz vrst katerih se bo izoblikovala nova vlada. Včerajšnje srečanje v Vidmu je potrdilo, da vlada v taboru šesterice okvirno soglasje ne le o porazdelitvi predsedniških in drugih odgovornih mest, temveč tudi o programu. Sporazum bodo politične sile pre verjale že jutri dopoldne, ko bo prva seja novoizvoljenega deželnega sveta in se bo volilo predsednika skupščine, dva podpredsednika (po sporazumu naj bi bil eden iz vrst PSI, eden pa iz vrst KPI) in štiri tajnike (dva naj bi dala KD, po enega pa DpT in Furlansko gibanje). VIOČ NA 4. STRANI 70 LET TREBENSKE GODBE Godba na pihala «Viktor Parma« iz Trebč bo danes slovesno proslavila svojo 70-lctnico. Za trebensko godbo, ojačeno in pomlajeno prav za to priložnost, bo današnje slavje pomemben mejnik, ob katerem se bo lahko s ponosom zazrla na dolgo prehojeno pot in istočasno z zaupanjem v prihodnost Odloč za nov — vi •Z. Ul !_ _S> !—i k-: I> 21 2> i—i n o o ro o o T 1UUU RIM — Predsednik republike Per-tdni bo v sredo (po vsej verjetnosti) začel posvetovanja za rešitev vladne krize in je, spričo njegove znane odločnosti, prav tako verjetno, da bo poveril pooblastilo izbranemu mandatarju še pred koncem tedna. Po splošnem prepričanju je najverjetnejši kandidat socialistični tajnik Craxi, ki naj bi vodil obnovljeno koalicijo KD - PSI - PSDI - PRI - PLI. Jutri in pojutrišnjem bosta zasedala vodstvo KD in centralni komite KPI, ki bosta zavzela stališče o oblikovanju nove vlade, iz sicer drugačnih zornih kotov. V torek bodo v poslanski zbornici in v senatu izvolili Po 4 podpredsednike, 3 kvestorje in 8 tajnikov, ki bodo dopolnili predsedstvi obeh zbornic. VEČ NA 2. STRANI Mejni spopadi Etiopija - Somalija NAIROBI — Somalija je včeraj sporočila, da je etiopska voiska s tanki in letalstvom napadla dve so-malski pokrajini. Po prvih vesteh je Somaliji uspelo zaustaviti prodor, boji pa se še vedno nadaljujejo. Od vseh dosedanjih obmejnih incidentov zaradi ogadenskega vprašanja je ta najhujši, saj kot kaže hoče Adis Abeba z orožjem prepričati Somalijo, naj ne nudi več podpore ogadenskim gverilcem. Sporazum KEVS v Madridu odpira pot k popuščanju MADRID — Jutri se bo v madridski prestolnici nadaljevalo zasedanje konference za evropsko varnost in sodelovanje (KEVS). Na dnevnem redu je še verjetno dokončni odgovor malteške vlade, ki se predvčerajšnjim še ni strinjala (vsaj po izjavi njenega predstavnika) s predložen nim sklepnim dokumentom, ki je sad osnovnega predloga nevtralnih in neuvrščenih evropskih držav in neumornega posredovanja španske vlade. Tej je bilo zelo pri srcu, da konferenca izplava s sipin, v katere je zabredla v zadnjih časih. Svoje soglasje k sklepnemu dokumentu je dalo 34 evropskih in izvenevropskih (ZDA, Kanada) držav. Izostala je samo Albanija, ki se konference ni udeležila. Sklepni dokument je prav gotovo kompromis glede težkih spornih vprašanj, ki delijo svet na dva bloka. Je torej kompromis o spornih vprašanjih, ki predvsem zadevajo ZDA in Sovjetsko zvezo ter njuno svetovno strategijo. Amerikanci so prav gotovo šli na madridsko konferenco s svojega zornega kota, to je velesile, ki hoče imeti svojo zadnjo besedo, tudi kadar so vmes interesi manjših, v tem primeru celo zelo močnih evropskih držav. Konferenca je zadala določen udarec tej koncepciji ter dokazala, da pripada tudi Evropi po- membna beseda pri odločitvah glede miru in popuščanja napetosti v Evropi. VEČ NA 2, STRANI Pretresljive zgodbe otrok TRST — V otroški bolnici se zdravita Ahlad in Amir (stara 6 in 3 leta). Mamin prijatelj ju je tako obdelal z brcami in pestmi, zraven pa še s pasom, da sta njuni telesi prepredeni z modricami in brazgotinami. Ko ju je mati hotela braniti, jo je večkrat še sama skupila. Včeraj ob 2. ponoči pa je mimoidoči moški srečal na Borznem trgu objokani sestri, starejša je imela 7. mlajša pa 4 leta. Pritoževali sta se nad starši, češ da slabo ravnata z njima in ju često za podita spat brez večerje. Zbežali sta, ko sta oče in mati peljala na sprehod psa. VEČ NA 5. STRANI V nesreči pri Mužcu 7 mrtvih VIDEM — Sedem oseb je izgubilo življenje, trije pa so biM težje ranjeni v hudi prometni nesreči, ki se je pripetila v včerajšnjih zgodnjih dopoldanskih urah, ko sta med Muž-cem in Na Bili čelno trčila tovornjak in kombi, oba z avstrijsko registracijo. Po do sedaj znanih podatkih je avstrijski kombi, ki je v smeri proti Vidmu peljal devet ljudi, iz nepojasnjenih razlogov zavozil proti sredini cestišča, kjer ie trčil v nasproti vozeči tovornjak. Trčenje je bilo tako silovito, da je kombi odbilo ob stene, kjer je obstal popolnoma skrotovičen, da so gasilci mukoma iz pločevine izvlekli ranjene in mrtve. To je prva hujša nesreča letošnje turistične sezone v Furlaniji - Julijski krajini, ki je v opomin vsem voznikom, naj bodo na cesti še bolj previdni. VEČ NA 12. STRANI Na poti proti sinjemu Jadranu jih je čakala smrt (Telefoto AP) Razlastitve zopet v ospredju TRST — Vprašanje razlastitev je ponovno na dnevnem redu. Lastniki zemljišč vzdolž avtoceste med Na brežino in Prosekom, ki jim bodo razlastili del zemljišč za izgradnjo nove avtoceste, prejemajo te dni notifi-kacije, s katerimi jih gradbeno podjetje - Plače Moulin obvešča, da bo ugotovilo stanje njihovih zemljišč in jih prevzelo v posest od 8. do 10. avgusta. Med vsemi je 50 lastnikov, ki ne bodo prejeli nobene notifikacije, ker tržaška občina ni seznanjena z njihovim bivališčem, Imena teh lastnikov so sicer objavljena na oglasni deski tržaške občinske uprave v Ul. Malcanton, mi pa jih objavljamo na 4. strani. Zaskrbljeni so tudi lastniki šestih hiš v Rovtah, ki jih nameravajo razlastiti, da bo lahko družba Palmieri pričela dela za avtocestno povezavo med VII. pomolom in Sesljanom. Lastniki hiš z vključeno zemljo so upravičeno zaskrbljeni, saj, razen obljub, nimajo nobenega jamstva, da se bodo gradile nove hiše. VEČ NA 4. STRANI SAFOG suha reja IRI? GORICA — Sindikalni boj za obrambo delovnih mest na Goriškem se v teh poletnih mesecih zaostruje, namesto da bi pojenjal. Za primerom tovarne SNIA, v Zdravščini, se pojavlja te dni novo krizno žarišče: livarna SAFOG v Gorici, podjetje z državno udeležbo, kjer je trenutno zaposlenih 213 delavcev, pred kakšnim letom pa jih je bilo preko sto več. Po dolgotrajni do polnilni blagajni so se menda pri državni ustanovi IRI odločili podjetje prepustiti zasebnikom, Most prestal preizkušnjo GORICA — Most na Vipavi, na državni cesti št 55 pri Rupi, je precej načet, vendar njegovo stanje, vsaj glede nosilnosti, za enkrat ne vzbuja prevelike zaskrbljenosti. Včeraj ‘so na objektu opravili meritve in preizkušali njegovo nosilnost. Železobetonske strukture, čeprav zgrajene pred skoraj petdesetimi leti, so dobro reagirale na obremenitev. VEČ NA 8. STRANI Firancozu Proštu VN v Silverstonu SILVERSTONE — Francoz Alain Prost na renaultu je v Silverstonu o-svojil osmo zmago v tekmovanju za svetovno prvenstvo sploh. Prost je hkrati tudi utrdil vodstvo na čelu skupne lestvice. Francoski pilot je povedel že po prvi tretjini 67 krogov dolge dirke. Njegova najnevarnejša nasprotnika — Piquet in Tambay — sta se uvrstila na drugo oziroma tretje mesto. Drugi Ferrari je v pilot Arnoux je bil šele peti. Pri italijanskih avtomobilih, ki sta bila po poskusnih vožnjah na prvem in drugem mestu startne liste, so zlasti odpovedale pnevmatike. VEČ NA 10. STRANI Bahtr: SZ hoče sporazum MOSKVA — Sovjetska zveza je zainteresirana in pripravljena na sporazum z ZDA o evroistrelkih. Tako trdi zahodnonemški poslanec Egon Bahr, izvedenec socialdemokratske stranke SPD za razoroževanje, ki je včeraj končal dvodnevne pogovore s sovjetskimi voditelji. Bahr, ki je prispel v Moskvo teden dni po konclerju Kohlu, meni, da imata supersili še nekaj manevrskega prostora in bi se v Ženevi lahko sporazumeli, če bi vsaka nekaj popustila. • Kaj pričakujemo (Nadaljevanje s 1. strani) po potresu porušene Furlanije. Potres je že daleč, toda vse ni bilo narejeno in računajo, da so obnovili okrog 80 odst. porušenih zgradb in raznih drugih objektov, okrog 20 odst. pa je še treba narediti. Delno je s tem vprašanjem tudi povezana pomoč šibkejšim področjem, kot so Trst in Gorica, južni predel Furlanije in Kamija. V ospredju razprave je decentralizacija upravljanja, tako da bi prevzele občine in še zlasti pokrajine znatno večje pristojnosti in bi dežela imela v svoji neposredni upravi predvsem splošne gospodarske in socialne usmeritve. V ta kontekst spada tudi modernizacija deželne uprave same in večja učinkovitost deželnega sveta. Naloga je obsežna, zlasti če upoštevamo, da je sedaj v deželnih uradih skupno zaposlenih že okrog tri tisoč ljudi. Med prioritetne naloge dežele spada krepitev gospodarstva in sprejemanje organskih zakonov za pomoč industriji, zlasti mali in srednji, o-brtništvu in predvsem produktivnim sektorjem gospodarstva, da se spremeni dosedanje tendence reševati iz močvirja že izgubljena podjetja, ki producirajo samo nove, še večje iz gube. Posebno poglavje predstavlja med narodna vloga dežele Furlanije Ju lijske krajine in njeni stiki z Emo po ter še posebej z obmejnimi re publikami na eni strani Avstrijo, na drugi pa Sli Slovenijo in Sli llrva ško. Seveda so sestavni del osnutkov programa tudi konkretna vprašanja kulture, raznih ustanov in podobno. V tem kontekstu pa je tudi obveza dežele, da bo bolj učinkovito skrbela za razvoj slovenske manjšine in pred vsem da bo učinkovitejša v odnosu do osrednjih oblasti v podpori zahte ve po globalni zakonski zaščiti Slo vencev v Italiji. S tem pa smo na konkretnem po glavju slovenskih interesov do de žele in njene uprave. Zainteresirani smo namreč pri vseh konkretnih programskih vprašanjih. Med potre som so bila izredno hudo prizadela obsežna področja Benečije, kjer žive Slovenci videmske pokrajine in prav ta področja še niso do kraja obnovljena. Poleg tega je prav na teh področjih treba ustvariti nove de lovne pogoje, ki bodo številnim izseljencem omogočili povratek. Decentralizacija zanima vse slovenske občine, ki še kako čutijo te žo in omejitve prehudega centralizma dežele in njenih organov. In končno' pomoč produktivnim dejavnostim in pospeševanje mednarodne vloge dežele neposredno zanima obe manjšinski skupnosti: slovensko v Italiji in italijansko v Jugoslaviji, saj sta aktivni dejavnik zbliževanja in pretakanja kulturnih, gospodarskih ter drugih vrednot. Dežela podpira nekatere slovenske ustanove, vendar so podpore zelo skromne, pogosto naravnost beraške. V seznam osrednjih deželnih ustanov je treba na primer vključiti raziskovalni institut SLORI, treba je doseči ustreznejšo podporo za kulturne ustanove in kulturna društva, za Slovensko stalno gledališče pa najti dokončne rešitve in ne samo ponavljajoče se jamščine. Predvsem pa Slovenci pričakujemo, da bo dežela igrala aktivnejšo vlogo pri ustvarjanju pogojev za globalni zaščitni zakon. Res je, da je sprejem zakona dolžnost osrednjega rimskega parlamenta. Res pa je tudi, da je dežela do sedaj v to smer malo naredila in da so se njeni predstavniki omejevali na formalne izjave. Ob odločilni politični volji vseh deželnih činiteljev pa se tudi v Rimu premikajo stvari. BOGO SAMSA Sporazum v Madridu odpira poti za popuščanje napetosti MADRID — Konferenca za evropsko varnost in sodelovanje se po okvirnem pristanku ZDA na dokument, ki so ga predložile evropske neuvrščene in nevtralne države, bliža k zaključku. Sovjetska zveza je že prej dala svoj pristanek, odprto ostaja le še vprašanje pristanka Malte, ki je izjavila, da je nekatere točke sklepnega dokumenta ne zadovoljujejo. Predsednik predvčerajšnjega zasedanja, Finec Richard Muller je pozval malteškega predstavnika naj se posvetuje s svojo vlado, da bi tako morda le prišlo do {»polnega soglasja pri podpisu dokumenta. Prihodnje sklicanje KEVS je predvideno za jutrišnji dan. Na zasedanju naj bi poslušali odgovor malteške vlade ter se sporazumeli o podrobnostih sklepne faze. Avstrijski veleposlanik Franz Ceska je predlagal, da bi madridsko konferenco, ki se je začela 11. novembra 1981, zaključili v dneh 27., 28. in 29. julija ter je pozval, naj bi se sklepne slovesnosti udeležili zunanji ministri 35 držav, ki so bile navzoče na konferenci. Glede sklepne slovesnosti pa ni bilo še nič izrečenega. Zdi se, da se Amerikanci ogrevajo bolj za kak datum v septembru. Madridska konferenca za evropsko varnost in sodelovanje je tako končno izplula iz sipin v katere je za- bredla v zadnjih časih. Deloma gre zasluga za premostitev teh težav tudi Španiji, ki je z nekaterimi svojimi predlogi za popravek osnovnega dokumenta pripomogla, da je prišlo do izgladitve zadnjih nasprotij. Sklepni dokument, ki ga bodo dokončno odobrili, je brez dvoma sad kompromisa, ki pa ima svojo veljavo, saj odpira možnosti za določeno popuščanje napetosti. Vtis je, da so ga Amerikanci sprejeli s precejšnjim odporom in da ga vrednotijo le iz svojega zornega kota, to se pravi iz zornega kota ameriško - sovjetskih odnosov. Tako se je izrazil Reagan, ki pa še vedno vztraja na svojih stališčih (svoboda sindikatov, politične svoboščine, svobodno gibanje čez meje ljudi, ki imajo sorodnike drugod itd). Te misli je ponovil tudi voditelj ameriške delegacije Kampelman, ki pa je dejal, da se sedaj odpirajo nove možnosti za srečanje med Reaganom in Andropovom ter sploh za stike na vrhu. Dejal je še, da madridski sklepni dokument nudi možnost za temeljito preverjanje izvajanja sklepnega dokumenta iz Helsinkov. Pohvalno so se izrazili tudi italijanski zunanji ministri Colombo, podtajnik za zunanje zadeve Costa in zahodnonemški zunanji minister Genscher. Agencija Tass je sicer objavila sporočilo o doseženem soglasju, toda dogodka še ni komentirala. Umrl je narodni heroj Rado Pehaček LJUBLJANA — Po težki bolezfflj v petek v vojaški bolnišnici um« . venski narodni heroj, nosilec zanske spomenice, generalpolK^l JLA in član sveta federacije ™| Pchscck ti' Pehaček se je rodil leta 1913 v, ski Bistrici, osnovno šolo je val v Logatcu, gimnazijo pa y H ( ljani. Ob tem je zavzeto sodelov _ Sokolu in se med prvimi vkljuC% 1 revolucionarno gibanje. Že leta. v(t je bil eden od organizatorjev bodilne fronte v Logatcu. M0108..# je odšel v partizane in je po vitvi logaške čete opravljal vrsto J govornih nalog. Bil je komand30 , divizije, nato pa načelnik šta08 korpusa. . ^ Po vojni je Pehaček vodil vansko vojaško in diplomatsko 03 ^ v Trstu, nato pa v Avstriji. 1*. u tudi šef vojaške misije v »er Od leta 1966 je bil poveljnik lJu"jjj skega vojaškega območja. jitvi leta 1974 je aktivno delal v borčevski organizaciji. Glede Craxijevega predsedstva vlade V KD najbrž naklonjenost RIM — Prihodnji teden bo prepreden s pomembnimi političnimi roki: izvolitev predsedstev obeh parlamentarnih zbornic ter političnih skupin v poslanski zbornici in senatu, zasedanja vodilnih organov skoraj vseh strank, začetek Fertinijevih posvetovanj za sestavo nove vlade. Teh 7 dni bo torej lahko odločilnih za splošna politična ravnotežja v državi. Jutri in pojutrišnjem bosta hkrati zasedala vsedržavno vodstvo KD in centralni komite KPI. Pri demokristjanih gre za prvo notranje široko soočanje po volilnem porazu, ki navdihuje shod z zadrego in nezadovolj šivom. De Mitovo tajništvo sicer ni na kocki, čeprav še grozi neznanka morebitnega Forlanijevega napada. Šlo bo predvsem za skupno stališče do Craxijevega predsedstva nove vlade, kateremu so baje naklonjeni tako tisti, ki upajo, da bo postala palača Chigi za tajnika PSI past, kot zagovorniki privilegiranega zavezništva s socialisti. Tudi na zasedanju CK KPI bo razprava bržkone živahna, ker vsi ne soglašajo z odločnostjo, s katero je Berlinguer potrdil nasprotovanje obnovitvi petstrankarske vlade, zlasti če jo boi vodil Craxi. Zamenjati bodo morali tudi Chiaromonteja na čelu gospodarskega departmaja in ie za to kandidat sindikalist Bruno Trentin. R. G. Protest čilskih sindikatov proti Pinochetovi vladi SANTIAGO DE CHILE — Sindikalna konfederacija rudarjev je odpustitev z dela Rodolfa Seguela za «samovoljno». V sporočilu, ki J® objavljeno predvčerajšnjim zvečer, se pripominja, da je minister za noh ^ na2 ki * n __________ ________________ __________ ^ __ za notr^ zadeve obljubil prejšnji teden, da bodo oblasti ponovno preučile vrn?t^ni sporočilih, saj je v teku ki mora ugotoviti, zakaj je P° ut ------------e----------------- ENTE NAZIONALE PER L ENtRGIA ELETTRICA DRŽAVNA USTANOVA ZA ELEKTRIČNO ENERGIJO Roma — Via G. B. Martini 3 OBVESTILO LASTNIKOM OBVEZNIC Po izžrebanju, ki je bilo 11. julija 1983 v smislu zakonskih predpisov in pravilnika bodo začenši s 1. oktobrom 1983 vnovčljive s poviškom, ki bo znan v prvi polovici meseca septembra t.l„ pri običajnih poverjenih bančnih zavodih vse obveznice, ki sestavljajo naslednje serije: naslov posojila serija štev. Kuhin|ske potrebščine - Kampiranje - Stopnice in okna za podstrešja Stopnice UNIV in okna za podstrešja BLEFA SESLJAN - VIŽOVLJE 1/B — TELEF. 040/299-102 — TRST 1976- 1983 ovrednoteno (Giorgi) io — 16 — 21 — 22 — 24 28 — 29 — 35 — 38 — 50 1977- 1984 ovrednoteno I. emisija (Galilei) l — 17 — 33 — 40 — 41 45 — 48 — 49 — 50 — 51 1977-1984 II. emisija (Kelvin) 3 — 4 — 7 — 17 — 24 27 — 38 — 45 — 47 — 50 Obveznice, ki bodo predložene v izplačilo, bodo morale biti opremljene s kuponi z zapadlostjo 1. aprila 1984 in dalje. Vsota morebitnih manjkajočih kuponov se bo odštela od vsote dolžnega kapitala. I darovi in prispevki ?krVi?uRŽEVANJE spomenika Z. E" Hna p?k- v‘kt°rij°.savi t,.„. osuta darujeta moz Gigi in sin ^ an° 10.000 lir. s°°m'n na pok. Tiberija Rukina OhJeia Silva in Elena 20 000 lir- dan ■ ■ °bletnici smrti Pia Medena a,. Jel° žena Julka, hči Luciana z dan,"1? Deško 20 000 lir- v isti namen ‘uJeta Kristina in Majda 20.000 lir. ta J?0!11'11 na brata Henrika daruje-20^n Kristina in Angela Štefančič Por SP°.mtn na pok. Viktorijo Savi SerijPosuta daruje Slava Furlan vd. ^mak io.ooo lir “■as? n°b Pio !***&» spomina na pok. ma-in hjjgelo Pečar, nono Ivanko Pečar ta M„tranca Adrijana Žerjula daruje-žin0 Radiv°i Pečar z dru PaJZDRŽEVANJE SPOMENIKA Oh c IM NA PROSEKU SlavJ?,rejemu izkaznice ANPI daruje Dh ??su.17000 drča ®“letnici rojstva Alojza Badeli-daniio rlega v nemškemu taborišču, sestra Vanka 20.000 lir. Oh * ,°menik V PREČNIKU Osip ?elrtl obletnici smrti Erminije lir. aaruje družina Marušič 25.000 Oh SKUPNOST DRUŽINA OPČINE CfODari etnici smrti Justa Grgiča iz rezka e, ipolhovi) darujejo žena Te-Ludvii, .eri Milka in Marija, sin Nam ‘? svakinja Olga 20.000 lir. Krfev,_esf?. cvetja na grob Kristine rezka pC'č iz Gropade darujejo Te-15.ooq Ur®1^' sln Endvik z ženo Olgo satija°?asli*'ev spomina Fortunata Ro- V waruje Stanko Legiša 15.000 lir. ^rriinc m'n na Zofko Grgič daruje V "t*? Kalc 10 000 lir' Alojzi iTmjn na drago mater in nono Stanj. j avec vd. Korošec daruje V ,sJ družino 20.000 lir. vd. Kri!-,T1,n na ppk. Kristino Milkovič HaldissZmančič darujeta družini Kalc-Nam!? <(;ropada 04) 20.000 lir. slin,, J J" cvetja na grob pok. Kri zn ((< 'zmančič daruje družina Gliez 1 r°|ia(,a ai) IO.OOO lir. zdr.|v ^“nočnico z bivališčem išče 'lil J- 'z Ualtauisetle. Ponudbe thj |.rirn<>rski dnevnik. Ul. Monice °°Rav **** šilrn «I’omočnica». po vsako pleskarsko delo v2|2«:i5udbe ^rez obveznosti. pa Primorski dnevnik, Ul. pifCckl P°d šifro «Pomlad». b° (j dajem v najem za d Ij&no *el ali po dogovoru oprem-niCo ’ s centralno kurjavo, s kopal-npa/ ot)riovljeno hišo z vrtom. Po--NTontrJ, ?a Primorski dnevnik, Ul. Fv0S(^chi 6, pod šifro «Hiša na ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA Namesto cvetja na grob Kristine Križmančič daruje Kristina Kalc 10.000 lir. Ob smrti mame Kristine daruje družina Križmančič 20.000 lir. Namesto cvetja na grob Zofke Grgič daruje Kristina Grgič 5.000 lir. Namesto cvetja na grob Kristine Križmančič daruje Antonija (Mežna-rjeva), Gropada 66, 10.000 lir. Namesto cvetja na grob Kristine Križmančič daruje družina Kalc (Gropada 83) 10.000 lir. Namesto cvetja na grob Kristine Križmančič daruje družina Križmančič Gojča (Gropada 29) 20.000 lir. V spomin na mamo Kristino Križmančič daruje Albina z družino (Gropada 75) 20.000 lir. V spomin na Kristino Milkovič vd. Križmančič daruje bratranec Ladko z družino 10.000 lir. ZA NOV SEDEŽ TPK SIRENA OB MORJU Darujejo: Matjaž Hmeljak 10.000 lir, Luciana Černigoj 15.000 lir, Janovšek 50.000 lir, Gustinčič 30.000 lir in Ha-rej 20.000 lir. Tatjana in Josip Panjek darujeta 500.000 lir za TPK Sirena kot priznanje za delovanje in nadaljnji razvoj kluba. V počastitev spomina na svakinjo Amalio Pertot - Cassieri,* na nečakinjo Ervino Antončič - Policardi, na prijatelja Sergija Grziniča in na Viktorijo Košuta - Švab daruje Dušan Košuta 100.000 lir. * * * V počastitev spomina dragega Albina Sancina daruje družina 200.000 luža KD I. Grbec in 200.000 lir za dom Jakoba Ukmarja. V spomin na Sergija Gržiniča daruje mama Ljuba 50.000 Ur za Dijaško matico. V isti namen, darujejo sestra Sonja in svak Tonči ter nečakinja E-rika 100.000 lir za Dijaško matico. V spomin na teto Zofko daruje nečakinja Milena Grgič 15.000 lir za PD Slovan. V spomin na Nika Samso darujeta Vojko in Marija Ferluga 10.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev. Namesto cvetja na grob Kristine Križmančič daruje družina Brišček (Briščiki) 10.000 Ur za šolo K. D. Kajuh. Ob smrti mame Kristine daruje družina Križmančič 20.000 Ur za šolo K. D. Kajuh in 20.000 Ur za Dijaško matico. V počastitev spomina pok. Albina Sancina, očeta ga Neve Pahor, darujeta Zora in Libero Polojaz 50.000 Ur za PD I. Grbec v Skednju. Namesto cvetja na grob Nika Samse darujeta Egon in Edi Kraus 50.000 Ur za ŠZ Jadran. Ob prvi obletnici smrti tov. Nicoloja Lacchinija, člana sekcije KPI - Čampi EUsi, daruje žena Vera s sinovoma in vnuki 100.000 Ur za TPPZ P. Tomažič. Ob peti obletnici smrti dragega Renata Možine daruje mama Zofija 25 tisoč Ur za godbo V. Parma. Namesto cvetja na grob Alojzije Kralj daruje Zofija 25.000 Ur za godbo V. Parma. Ob priUki 70. letnice godbe daruje Lidija Pellegrini 10.000 Ur za godbo V. Parma. V spomin na Alojzijo Kralj- daruje Gilberto CarU 20.000 Ur za godbo V. Parma. Namesto cvetja na grob Alojzija Slavec vd. Korošec daruje Divna z družino (Milje) 10.000 lir za TFS Stu ledi in 10.000 Ur za KD F. Prešeren. V spomin na Albina Sancina darujeta Marčela in Vida 20.000 lir za KD I. Grbec iz skednja. N. N. daruje 300.000 Ur za ženski pevski zbor KD I. Grbec iz Skednja. Ob 8. obletnici smrti očeta Romana Kraljiča darujeta hčerki Alma in Romana 20.000 Ur za pihalni orkester Breg. V počastitev spomina pok. Olge Guštin in pok. Albina Sancina darujeta Alekseja in Primož Možina 50.000 Ur za popravilo cerkve na Repentabru. Ob prvi obletnici smrti dragega Antona Montanje daruje žena Albina 10 tisoč Ur za Zvezo borcev iz Bol junca. Namesto cvetja na grob Sergija Gr-ziniiča darujeta Pavle in Marta Merku 30.000 lir za Sklad Sergija Tončiča. Zaradi pomanjkanja prostora bomo ostale «Darove in prispevke» objavili v torkovi številki. Mali oglasi telefon (040) 7946 72 ODDAM v najem na zahodnem Krasu dvosobno stanovanje za omejeno dobo. Pismene ponudbe na Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, pod šifro «Stanovanje». ŽENSKA srednjih let žeU navezati prijateljske stike s starejšo izobraženo gospo. Pismene ponudbe na Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, pod šifro dskreno prijateljstvo*. URADNIKA/URADNICO z znanjem knjigovodstva išče podjetje z mednarodno trgovinsko dejavnostjo. Tel. (0481) 83081 ob delovnem času. IZGUBILA sem zlato uro na cesti od Domja do Doline. Visoka nagrada za najditelja. Telefonirati v jutranjih urah na št. 794672. PRODAM mlekarno v centru mesta. Telefonirati v večernih urah na št. 745547. OSMICO je odprl Pepi Šamek v Dolini. Toči belo in črno vino. PRODAM 126 v dobrem stanju, cena 2.500.000 lir, letnik 1976. Tel. 910055. OSMICO je odprl Ivan Terčon v Mav-hinjah. Toči belo in črno vino. MISH-MASH trgovina oblačil nudi ob priUki poletne razprodaje od 10 do 50 odst. popusta. PRODAM gumijasti čoln v dobrem stanju z motorjem. Tel. od 20.30 dalje na št. 040/228507. NUDI PRAVIM LJUBITELJEM KAVE 1. široko izbiro najboljše kave 2. najbolj ugodne cene, ki se ujemajo s kakovostjo kave 3. dnevno sveže praženo kavo na vašem domu in se obveže, da bo ohranilo nespremenjene cene SKODELICA KAVE 400 LIR kontaktne leče '■'RSt00"011 6 (pr’Ul’ Rossetti) Telefon 77-29-96 °sMlco • Prot u Je °dprl Alojz Kante, Pra-PR0l)l 18. Toči belo in črno vino. Jefor?^ ^o z vrtom na Krasu. Te-t‘RODA^ti 003866/7630O. kfon;« al G no po stari ceni. Te-229377. J°rci : 0VDI> «pod javo», v Sama-^Mlcn .°dPrta osmica. brežin- 16 °dpri Ivan Ušaj v Na-8. i"ati v ® kravo in junico. Telefoni-0^ večernih urah 227469. jf odprl Herman Škrlj v Toči belo in črno vino. 34. xr je odprl Stanko MiUč, Zgonik (eran • domač prigrizek ter toči m belo vino. Kavne mešanice CREMCAFFE so vam na razpolago v degustaciji na Trgu Goldoni štev. 10 ter v vseh trgovinah, supermarketih in kavarnah agromeccanica Ul. Flavia di Aquilinia 16/A — Trst — Telefon 231736 Nudi kmetijske stroje znamk VALPADANA, PASOUALI in S.E.P. kosilnice OLIMPIA Kosmina Sergij vam nudi najboljše elektrogospodinjske stroje Pralni stroji: AEG - IGNIS CASTOR - ARISTON NABREŽINA CENTER Telefon 200123 NEPOSREDNA PRODAJA od proizvajalca do potrošnika SVININA IN MESNI IZDELKI KUHAN PRŠUT PRAGA — PLEČA — POPRANA, PEČENA IN PREKAJENA SLANINA — MESNE DELIKATESE — SVEŽA SALAMA — KRANJSKE, DUNAJSKE IN DRUGE KLOBASE — SUROV PRŠUT — SPECK — PREKAJENA REBRCA — PRATA — SVINJSKA MEČA NOV PRODAJNI CENTER DlilcE grandi marche TEL. 82-03-34 INDUSTRIJSKA CONA Strada Monte d’Oro (Dolga krona) URNIK: 9-13 — 16-19 (RAZEN OB PONEDELJKIH) — avtobus 23 - 40 — PROSTORNO PARKIRIŠČE AUTOMAZIONI Lastnik Bruno Gobbo UL. FLAVIA Dl AOUILINIA 6 34147 MILJE (TRST) — Tel: 040/232121 ROTANG hišna oprema iz lorja; vrbovine, slame, maajši predmeti iz ebeaoviae TRŽIČ - ULICA 1. MAJA, 67-1 - TELEFON 44134 Avtomatizacije, odpiranje in zapiranje vrtnih vrat in zasteklitev, video - hišni telefoni, videokontrola. Zelo ugodne cene, povprašajte nas za ponudbo! Vzdrževanje in garancija NAŠI PROIZVODI TRAJAJO DALJ ČASA PET ROECH1 MICA ADRIATICA F. MALE Tekoča goriva za ogrevanje Pogonska goriva Dodatki gorivom Maziva SERVIZIO (jUP TOTALCOIUIFORT TRST - DOMJO 145 - TEL.: 817395 - 824400 Na včerajšnjem sestanku v Vidmu Soglasje šestih strank o programu in o sestavi nove deželne vlade .... S Pisma uredništvu i I Še o enotni delegaciji Tokrat je bilo vse enostavno. Dvajset dni po volilnih izidih imamo dejansko že izoblikovano bodočo deželno vlado. Šesterica strank, ki sestavljajo novo večino, je včeraj na sestanku v Vidmu dejansko formalizirala sporazum o oblikovanju deželnega odbora in o porazdelitvi predsedniških in drugih mest. Novo vladna večino na deželi sestavljajo, kot znano, KD, PSI, PSDI, PRI, PLI in Slovenska skupnost. Tajniki šestih strank so se včeraj pogovarjali v dokaj umirjenem vzdušju in soglašali skoraj o vseh bistvenih problemih na dnevnem redu. Soglasje je vladalo tako glede programa, kot glede porazdelitve vodilnih mest v skupščini in v odboru. Zaenkrat se je bilo treba dogovoriti za mesta v skupščini, ki se bo sestala jutri dopoldne in ki bo imela na dnevnem redu, po umestitvi začasnega predsedstva (sestavljali ga bodo rep>u blikanec Fragiacomo kot najstarejši svetovalec na predsedniškem mestu in tajnika Bratina (KPI) ter Car-bone (PSI) kot najmlajša svetovalca), glasovanje za izvolitev predsednika deželne skupščine. To mesto bo po dogovoru med tajniki šestih strank prevzel demokristjan Vinicdo Turel-lo, ki predstavlja novo večino v svoji stranki. Včeraj so se tudi sporazumeli, da bosta šli dve podpred-sedniški mesti komunistom in socialistom, od štirih tajniških mest pa bosta šli dve mesti krščanski demokraciji, dve mesti pa dvema avtonomističnima silama, to je Listi za Trst in Furlanskemu gibanju, če se bosta stranki seveda s tem strinjali in tajniški mesti tudi sprejeli. Jutri bi torej morala biti prva faza izoblikovanja novega deželnega vodstva izoblikovana, nakar se bodo začela pogajanja za sestavo odbora, za katero so tudi že dosegli okvirni sporazum, ki ga bo treba določiti le še v podrobnostih. Kot znano, so se tajniki šestih strank že sporazumeli, da gre Krščanski demokraciji sedem odbomiških mest, ostala mesta pa si porazdelijo druge laično - socialistične stranke. 0 tem še ni popolnega soglasja, v teku tega tedna pa bi se marala zadeva dokončno razčistiti. Predsedniško mesto v novi deželni vladi bo ohranil dosedanji predsednik Comelli. Tudi o tem so razpravljali na včerajšnji se- ji v Vidmu in izrazili soglasje. Predstavniki šestih strank se bodo ponov-no sestali v četrtek, 21. julija, in se na tej seji dokončno dogovorili o porazdelitvi odbomiških mest. • Krajevna zdravstvena enota obvešča, da so na razpolago sledeča delovna mesta (za dobo šestih mesecev): 3 mesta pomočnika v splošni medicini, 3 mesta pomočnika v kirurgiji, 4 mesta pomočnika v kardiologiji (prijava prošenj zapade 10. avgusta) ter 3 mesta asistenta v radiologiji (prijava prošenj zapade 26. julija). Vse informacije posreduje oddelek za osebje, Ul. Farneto 3, 4. nadstropje, Tovariš urednik! ni dvoma, da je ena glavne skrbi Slovencev v Italiji, kako naj bi skupno najbolj reprezentativno in učihko vito zastopali naše narodne interese. Po dolgotrajnih pogajanjih in potem ko smo preizkusili razne formule za sestvo delegacije, smo se pred leti zedinili, naj delegacijo sestavljajo predstavniki treh strank, v katere so vključeni Slovenci, predstavnika dveh osrednjih organizacij in zastopnik Slovencev iz videmske pokrajine. Ta ko se je uveljavil najbolj objektiven kriterij, delegacija pa skrčena na majhno število. Temu važnemu vprašanju se ni bilo mogoče izogniti v razmišljanju na Zaskrbljenost nad usodo doma za ostarele Stup&rich Zaskrbljujoč položaj v domu za ostarele «Stuparich» v Sesljanu je bil v ospredju včerajšnje tiskovne konference, ki jo je priredil sindikat uslužbencev javnih ustanov CGIL. Predstavniki sindikata so opozorili, da je za nastale težave najbolj krivo zadržanje deželne vlade, ki ni sprejela nekaterih predlogov za izboljšanje uslug sesljonskega doma. Sindikat je skupaj z občinsko upravo predložil deželnemu odboru osnutek novega razširjenega organika, ki naj bi vključeval skupaj 45 delovnih moči. Dežela tega predloga ni sprejela. Tako ostaja osebje, ki služi in skrbi za ostarele, po vsem nepopolno. Med uslužbenci je približno deset operaterjev zaposlenih začasno, zaradi česar obstaja nevarnost, da bodo morali, kolikor ne bo dežela poskrbela za nadaljnje prispevke, zapustiti službo. Prav pomanjkanje primernega denarnega sklada, za katerega je že spet odgovorna deželna oblast, onemogoča, da bi se stanje v domu Stuparich izboljšalo. Vabilo tržaške občine za srečanje o fojbi Po nedavnem sestanku med dolinskim županom Švabom in predsednikom Lega nazionale Tagliaferrom je v preteklih dneh razpravljal o ureditvi fojbe pri Bazovici tudi tržaški občinski odbor. Po razpravi je tržaški župan Deo Rossi pisal 15. julija dolinskemu žup>anu, da bi ga seznanil s težnjami odbora v zvezi s tem vprašanjem. Rossi piše, da bo občinski odbor odločno podprl vsako pravično pobudo za primemo počastitev mrtvih. To naj velja tudi za fojbo pri Bazovici, ki je bila zadnje čase vse preveč predmet špekulacij in dema-goških pobud nekaterih sil. Tržaški občinski odbor si zato prizadeva, da bi postala nagrobni spomenik mrtvim, ki pa bi opominjal žive, da se ne bi žalostni dogodki več ponovili. Tržaška občinska uprava si želi, da bi prišlo sedaj, po volitvah, do srečanja z dolinskim županom in predstavniki dolinske občine,- da bi tako v zdravem duhu rešili vprašanje. glavnem odboru SKGZ, kaj je storiti sedaj, po volitvah. Predseffj SSk Rafko Dolhar se v pismu, *# ga objavili v včerajšnji številki . strinja z oceno o enotni dete?0®? ki je bila podana na omenjeni sp Polemika z navajanjem izjav, zanj in izkušenj ne bi bila korw ' zato se na tem mestu omejujem na trditev, da o tem, zt akaj ie S» kritična do enotne delegacije, ne m. remo imeti drugačnega mnenja w stega, ki je bilo izrečeno na 9 ■ nem odboru SKGZ. Vsekakor P® F £ čakujemo najavljeni predlog e tem, kako si zamišlja nadaljnje lovanje enotne delegacije. Ker je že govor o omenjeni ^ naj opozorim na napako v P°T (t v Primorskem dnevniku, ki ste P, rjetno zagrešili v hvalevrednem njevanju načela, da sodijo v sl ^ ski časnik le slovenski izraz*-za izraz «ulica» namesto «via»- „ j< ročilu, ki je bilo podano na sem bilo rečeno: «Dvakrat smo se sPvj, dli z njim (fašizmom) v Bazov ' Via Igo Gruden in to nam p°ve V poročilu v Primorskem je izraz Via zamenjan z Ul- ^ seveda, ne pove nič in postane ^ zumljiva tudi naslednja trdite*’’ ^ mirna slovenski jezik niti v ctst° venski vasi pravice». Tovariške pozdra^ BORIS RACE • V galeriji Barbacan bodo v j, odprli razstavo romunskega Leonarda Rachita. Naslov razs^.„ ti« «Architecture afetive 3». Odprti Seznam lastnikov, ki niso prejeli notifikacij o razlaščanju zemljišč Lastniki zemljišč vzdolž avtoceste med Nabre žino in Prosekom, katerim bodo razlastili del zem lje za izgradnjo nove avtoceste, pjrejemajo v teh dneh notifikacije, s katerimi jih gradbeno podjetje Plače Mouldn obvešča, da bo ugotovilo stanje teh zemljišč in jih istočasno prevzelo v posest od 8. do 10. avgusta (v notifikaciji je navedena tudi ura, v kateri bodo zemljemerci opravili to delo). Vseh lastnikov je okrog 160, med temi pa jih je okrog 50, ki niso in ne bodo prejeli nobene notifikacije, ker p>ač tržaška občina ni seznanjena z njihovim bivališčem in jim zato ni mogla izročiti notifikacije. Njihova imena so sicer objavljena na oglasni deski tržaške občinske upra-ve v Ul. Malcanton, mi pa jih objavljamo skupno s tavolamo in katastrsko številko parcele, ki bo razlaščena ter s px>vršino parcele in razlaščeno površino. Davčna občina Nabrežina Maria Zaccaria (Caharia) por. Gostissa 4/12, (tavolama številka 736, katastrska številka 1879/1 (1879), površina parcele 420 kvadratnih metrov, razlaščena površina 420 kvadratnih metrov; ta v. štev. 736, kat. štev. 1879/2, pav. par. 510 kv. m., razi pav 135 kv. m); Sofia Zaccaria (Caharia) por.' Strgar 4/12 (736, 1879-1880/1, 604 , 604); Danila Zaccaria (Caharia) par. Temze 4/12 (736, 1880/2, 108, 25); Vittoria Košuta roj. Stefančič (160, 2708, 129, 20); Giovanni Švab pok. Giuseppa (404 , 2703 , 629, 118 in 404 , 2704 , 288, 20); Fran cesco Cossutta pok. Mattie (351, 2976/1, 816, 66); Silvestro Sedmak pok. Andree 3/4 in Giuseppe Bogatez pok. Antonia 1/4 (364 , 2970, 2500, 50); Angela Stefancich vd. Cossutta roj. 6. 9. 1908 (1197 2715/1. 12095, 30); Martino Sirk pok. Martina (372, 3538, 565, 130). Davčna občina Salež Anma Košuta 1/2, Francesco Košuta p>ok. Giu-seppa 1/4 in Giuseppe Košuta pok. Giuseppa 1/4 (255, 2381, 950, 437); Crudanna Bolcic (347, 2398, 543, 260). Davčna občina Gabrovec Giuseppe Čeme pok. Micheleja (734, 459/3, 10684, 240); Anna Magagna por. Tetice 1/4, Giovanna Magagna par. Devetag 1/4, Cristiano Magagna 1/4 in Giuseppe Magagna 1/4 (80, 440/2, 570, 190 ter 80 . 440/3, 2561, 425); Martino Magagna p>ok. Mattea (374, 408, 3694, 768); Jernej (Bartola) Švab sin Cristiana (401, 399/3 , 76, 46); Loeen-zo Švab pok. Giacoma (404, 373/5, 3050, 900 ; 404, 373/8, 200, 50 ; 404, 373/9, 220, 90); Katarina Regent (343 , 779, 230, 230); Carlo Guštin (237, 792/45, 8750, 888 ter 237, 792/59, 560, 560); Gaspar Versa od Franeta (246, 792/44 , 5120, 1475 ter 246. 792/60, 880, 880); Giovanna Luxa (že Luxa) por. Reggen te pok. Francesca (206, 792/38, 3170, 240); Mattia Cibic pok. Matie (218, 1293/17, 2610, 2610; 218, 1293/38, 3210, 3210 ; 218, 794, 1370, 1370; 218, 795. 4359, 4010); Maria Gherlanz vd. Gherlani (329, 1293/18, 12140, 9385); Massimildano Ukmar pok. Cristiana 1/12, Teresa Ukmar pok. Cristiana 1/12, Francesco Ukmar pok. Cristiana 1/12, Albina Ukmar p>ok. Cristiana 1/12 in Dorotea Ukmar pok. Cristiana 1/12; Matevž Milic 1/4, Matej Milic pok. Frana 1/2 in Matevž Milic 1/4 (261, 1410/1, 629, 629 ter 261, 1410/1, 500, 500); Giustina Stocca vd. Stocca roj. 13. 10. 1913 (299, 1106, 940, 100 ter 299, 1107, 1530, 150). Davčne oh'inp Kosovel Michele Cossutta (Košuta) p>ok. Giacoma (2301, 2562, 2170, 2170 ter 2301, 2563, 640, 640); Emilio Danieli (496, 2561, 1270, 1270 ter 496, 2560, 160, 160); Gennarina Torre vd. Danieli (496, 2563 , 640, 640 ter 496, 2557/1, 890, 890); Roberto Danieli (496 . 2557/2 1310, 335); Carlo Danieli, Cristina Da nieli in Martina Daneu pok. Stefania pek. Tom-masa 7/9 (497, 2564, 480, 480); Andrea Gherlanz pok. Andree pok. Micheleja (2204 , 2559, 4270, del 4005); Luca Praše' pok. Luče (2205 2559. 4270, del 4005); Antonio Skerk (1056, 2775, 990, del 880); Josip Daneu (450, 2775 , 990, del 880); Mario Co-ceani roi v TS 4. 8. 1917 (1182, 2771, 375, 30 ter 1182, 2773, 1160, 140). Za vse podrobnejše informacije naj se ti lastniki zglasijo v uradih podjetja Plače Moulin ob avtocesti na Proseku ali pa v uradih zemljemerca Vellanija v Ul. Geppa 2, ki bo ugotavljal stanje teh zemljišč. Zaskrbljenost v Rovi ah V torek, 19. tega meseca, morali na podlagi odloka a. nega odbora Furlanije krajine izvedenci podjetja . bcd? mieri iz Rima, ki ima v jse* VR; gradbena dela za tretji avtocestne povezave medLeviti pomolom in Sesljanom, ugo/O* ^ stanje šestih hiš v Rovtah, jih nameravajo razlastiti-^ časno bi podjetje prevzelo P*** hiš in zemljišč. , Lastniki hiš v Ul. del Ca®*^ liere in Ul. Rio Spinoletto P^. upravičeno zaskrbljeni in. ^ burjeni. Ob številnih obU11,. nimajo namreč konkretnih štev da bodo njihovi P1)^-rešeni. Upravičena zahteva nikov je, da se v zameno rs ščenih hiš in zemljišč nove hiše v istem okraju. .. V zvezi s tem vprašanje1^,, konzorcij razlaščencev Nasa ^ lja poslal brzojavko deželm pravi in tržaški občini, » Obenem pa konzorcij ^ zemlja skupaj s Kmečko $ vabi svoje člane, slovensk*^. demokratično javnost, naj fr j žajo tudi s svojo prisotne®^;-torek popoldne vso svojo s? nost s prizadetimi lastnik1 Odločen protest SKD Gruden ŠD Sokol V petek, 15. t.m. se je odbor SKD Igo Gruden in ŠD Sokol sestal na izredni seji, da bi razpravljal o ponovni oskrunitvi naših kulturnih spomenikov. Tokrat (že drugič v kratkem času) so se dobro znani novofašisti znesli nad tablo v nabrežinskem bregu, ki z besedami našega pesnika Iga Grudna spominja mimoidoče, da je ta zemlja naša. Vse kaže, da so se »običajni neznanci* hoteli na svoj način oddolžiti 90. obletnici pesnikovega rojstva in tako pokazati svojo kulturo in strpnost. Odbor nabre žiivskih društev najodločneje protestira in obsoja take podvige ter poziva organe javne varnosti, da že enkrat odkrijejo tiste, ki kalijo mirno sožitje med tu živečima narodoma. Odbor je nadalje sklenil, da obišče komandanta karabinjerjev kraškega okrožja, da mu izreče svoje nezadovoljstvo Petdesetletniki z Opčin... Leto 1933 je bilo za openske pare zelo plodno, saj se jim je rodilo preko 30 otrok, živih pa je še 22, med katerimi prevladujejo ženske. Petdesetletniki od Banov, Ferlugov in z Opčin so se včeraj zbrali in odšli po maši k spomeniku padlim v NOB, kjer so položili venec in z enominutnim molkom počastili spomin padlih. Nato so se podali na domače pokopališče in položili cvetje na grobove svojih soletnikov. Slavnostno kosilo je bilo v Subidu pri Krminu, kjer so dalj časa v prijetnem razpoloženju obujali spomine. ...in petdesetletniki iz Petdesetletniki iz Križa so se zbrali že v nedeljo, 19. junija, d t ^ znovali svoj življenjski jubilej. V lepem številu so se zgodaj ležili maše, pozneje pa se poklonili spominu pokojnih soletnikov * so položili cvetje na njihove grobove. Prav tako so počastili v r v NOB. Zbrali so se nato na kosilu v kraju Fiaschetti di Canev®^ tr denonski pokrajini; v prijetnem razpoloženju so obujali spomine dostne dni, pri čemer ni manjkalo smeha in vedrega vzdušja Pretresljiva primera nasilja nad otroki (6 let) in Amir (3 leta) sta živela tiari v* materio in njenim prijate--i- ' ^ar sta doživljala med hišnimi P3 je bilo vse prej kot živ-tajtoj . Materin prijatelj ju ni ljubil, ^elaJ - ^oka vstala in se za- pargrati, ju je začel pretepati s ur"1’ brcati in obdelovati s pestmi. branju6 vfasih posegla, da bi ju nje, j^t^krat pa je padlo še po ^mlaAj nekai dnevi ju je sodišče nernu a^?)etne bočilo v varstvo nju-ndh J**- Zaprepaščen je na nju-in kr.lesia odkril vrsto modric, ran bolnico g°f.n’ ZaPelJal ju je v otroško nekai a so otroka sprejeli za oni in obvestili policijo. zgod k6 Prišla na dan dramatična rani 3,<"eh malčkov, ki sta že v Podlf)11;0?^ okusila nepojmljivo in je skir^I6 sveta odraslih. Policija nega .Slediti avtorja kriminal-brez , etia in mater otrok, vendar ginUa ^ha. Oba sta zaenkrat iz- I nienili, da je ta primer Podatki ravnanju z otroki osamljen, šfito rthvjVetavne organizacije za za- nih UNESCO in praksa social- kr! P® žal kažejo, da ni tako. Postaja dolga in zaskrbljujoča žrtvg otrok, ki so nemočne I Pii gj^joveškega ravnanja staršev »Hi ; Zgornji primer ali pa skejp g skr materi, ki je pri sesljan-inej^, ampingu pokopala svojega 6-^di!?a ^oka (ki je baje umrl k, Vs . adanja), sta najbolj kriče-1 ^ se i v naših krajih. Spomnimo »irn rLja je Italijo še pred nedav-Silil 'rSir^s*a vest. da je moški po-2vepjn^kaj*ebvi deklici in ju nato Velikokrat socialne delavke pričajo o primerih, ko nasilje (fizično ali psihično) ni vidno, ko ostane tajno, med domačimi stenami in pridejo odgovornosti na dan le ob posebnih priložnostih. Tako se je na primer zgodilo v noči med petkom in soboto okrog 2. ure. Neki pešec je hodil preko Borznega trga, ko je zagledal pred kavarno «Portizza» štiri in pet let stari jokajoči deklici. Jecljaje sta mu povedali, da starša pogosto hudo ravnata z njima in da ju pošljeta brez večerje spat. Moški ju je peljal na svoj dom, tu ju je pogostil, nato pa pospremil do doma v Ul. del Ponte, kjer pa ni bilo nikogar. Ni mu pre-ostajalo drugega, kot da se je obrnil na policijo, čez čas so agenti našli zakonca doma. 53-letni oče in 31-letna mati sta na vprašanje, kako da sta deklici bili na ulici ob taki uri, odgovorila, da sta se okrog polnoči in pol odpravila z doma. šla sta proti griču Sv. Justa, da bi se njuna psa lahko sprehodila in opravila svoje potrebe. Ko sta se vrnila, deklic ni bilo več. Policije razlaga ni povsem prepričala. Starša sta res Kanadčana in imata zato morda druge poglede na vzgojo, to pa še ne pomeni, da sta dovolj poskrbela za svoji hčerkici, še posebno če je res, kar sta povedali. Policija je zato uvedla preiskavo. (nf) • Septembra bo na pobudo tržaške univerze mednarodni seminar o prevozih. Sodelovali bodo številni evropski strokovnjaki iz različnih evropskih .prestolnic. Pridržana prognoza za voznico fiata 127 Po trčenju je avto «zaplesal» po cestišču in končal v drevo Miramarski drevored je bil včeraj popoldne prizorišče strahovite promet ne nesreče, v kateri je bila hudo ranjena Milančanka tržaškega porekla, ki se s pridržano prognozo bori za življenje v tržaški bolnišnici. Nesreča se je pripetila na odseku med železniškim nadvozom pri bar-kovljah in avtomatično bencinsko črpalko v Rojanu. Bilo je malo po 16. uri, ko je iz Barkovelj v smeri proti mestu privozil alfa romeo giulia 1300, v takerem sta se poleg voznika, 52-let-nega Ernesta Di Marzia iz Ul. Pi-cardi 59, peljala še njegova žena An-namaria in sin Alberto. Giulia je komaj prevozila ostrejši ovinek v levo, nekaj destin metrov po železniškem nadvozu («Peljal sem kakih 40 km na uro,» nam je povedal Di Mar-zio), ko je od zadaj treščil v avto fiat 127 milanske registracije, ki ga je upravljala 55-letna Laura Orsini Morassut, doma iz Milana, sicer rojena v Trstu. Giulia se je nekajkrat «zavrtela» na cesti, nakar jo je vrglo v obcestno tablo z reklamnimi lepaki. Huje je bilo z milanskim avtomobilom. Po trčenju ga je zaneslo povsem na levo stran ceste, kjer je vijugasto nadaljeval pot za več kot 80 metrov, predno ga je spet zaneslo v desno, najprej na pločnik, nato pa silovito v obcestno drevo, kjer je, skrotovičen, končal svojo divjo vožnjo. Nesrečna Orsinijeva je ostala u-kleščena v avtomobilu. Potreben je bil poseg gasilcev, da so jo lahko potegnili z vozila in jo z rešilcem RK prepeljali v bolnišnico, kjer so jo sprejeli na oddelku za oživljanje. V nesreči si je zlomila nekaj reber, stegnenico, koleno in podlahtnico. ',ir«šič v BcIIium VcncJviru obiskov pokrajin v deželi. l>.stu nJ° generalni konzul SFRJ v ^l|Uri(| raS° Mirošič v petek obiskal totUsivir. i arr|kaj se je pogovarjal s ^intinji, ,n? Pokrajine Renatom Con '"'Uaiin i ‘n drugimi predstavniki . 8Uno <> sodelovanju z Ju 'Tisi, ,ln možnostih za razvijanje ■ p (,sl>odarskih in kulturnih sti sž;\| i',.Hl ra'n' konzul Mirošič jc obi tr»)Vin,L' Prefekta dr. Vitielloja ter s Tune.: 0 zbornic<> v Bcllunu. kjer je ° Wn^ji lc uslan°ve razpravljal W za povečanje blagovne «laVijo ° Pokra.jine Bclluno z Jugo ®8tiia knjižnica *ai»rta J konca avgusta dofa Mestna knjižnica bo zapr-T’ kujj. avgusta zaradi izrednih del. delulj 'aei bodo namreč namestili od-ka zbiranje podatkov, ki bo kJ' °rajšnji avtomatizaciji službe Posojanje knjig. Kristini Križmančič v hvaležen spomin Pretekli ponedeljek smo spreminili k zadnjemu počitku Kristino Milkovič vdovo Križmančič, ki bo v oktobru dopolnila 85 let. Pokojna Kristina je bila iz znane, zavedne Milkovičeve družine v Gro-padi. Od mladih nog je bila vajena trdega dela, doma so imeli gostilno, kjer je Kristina pridno pomagala. Sin Milko je bil že zgodaj poslan v «battaglione speciale*, kamor so pošiljali naše zavedne fante. Ob kapitulaciji Italije, se mu je posre čilo priključiti se v prekomorsko brigado, s katero je prepotoval Dalmacijo in se vrnil v Slovenijo. Pozneje je bil poslan celo na študij v Rusijo. Najmlajši Kristinin sin Kar-leto pa je izgubil življenje v tragični nesreči tik pred svobodo. Kristina je vse tegobe vdano prenašala. Sama se je z vsem srcem vključila v naš boj. V hiši je imela bunker z radio-oddajno postajo, ki ga sovražnik ves čas borbe ni od kril. Pomagala je pri zbiranju hrane, zdravil in drugega materiala za partizane. Med vaščani je bila spoštovana kot dobra žena, vzorna mati in zavedna Slovenka. Tako bo ostala v srcih vseh, ki smo jo poznali. Naj v miru počiva v domači zemlji. Slovo od Vincenca Čača ifei, y.k so v Dragi pokopali doma-^J^nca Čača, zavednega in > ^DiSi Slovenca, ki je zaradi svo-ae miselnosti, zaradi svoje rtioi*) ačžtve, da se upre fašiz-ki ,)re£T posebno fašistično so-J°,je j' 6a je decembra 1931, potem odsedel 19 mesecev v ječi, itT^ilo ?°Pru' nato v Regina Coeli, k ,i. skupno z bratom Angelom Tkfrj I“gimi antifašisti, na pet let w • Angela so po dveh letih iz- pustili na svobodo, a je zaradi muk in trpljenja kmalu nato umrl v tržaški bolnišnici, Vincenc je ostal v zaporu tri leta, nato je bil pomiloščen, a je bil pod policijskim nadzorstvom vse do maja 1940, ko so ga ponovno aretirali in poslali v konfinacijo na otok Tremiti, kjer je ostal vse do kapitulacije Italije. Kaj vse sta z bratom pretrpela v ječah in konfina-ciji je vedelo le malo ljudi — o tem pokojni ni rad govoril. Malokdo je tudi vedel, da je bil pokojni Vincenc prijatelj Bidovca in Marušiča ter da je bil aktiven član tajne organizacije TIGR in kot tak, skupno z bratom in petimi vaščani aretiran. Ko se je po razpadu Italije vrnil domov, ga je čakal drugi udarec. Umrla mu je mati in tako je ostal sam. Pa ni obupal ter se je takoj vključil v narodnoosvobodilno gibanje, kjer je v vaškem odboru OF opravljal funkcijo referenta za gospodarstvo. Bilo je junija 1944, ko so pridrveli v njegovo hišo Nemci in belogardisti, strašno pretepli njega in ostale člane odbora, oropali hišo, odpeljali živino, nato jih odvlekli s seboj. Vincencu je uspelo, da jim je med potjo zbežal. Čeprav izmučen in ranjen, se je pridružil partizanskim borcem, bil na Kočevskem, proti koncu vojne pa na Kozini. Ko se je vrnil v domačo vas, je moral začeti vse znova. In morda ga je prav ta večna borba za obstoj, za golo življenje izčrpala in do kraja izmučila tako, da se je povsem umaknil od vsake dejavnosti, po ženini smrti pa živel povsem v samoti. Ser-gio in Slavica, ki sta mu bila prijatelja, sta ga obiskovala, skrbela zanj in mu dajala občutek, da ni povsem pozabljen. Spominska značka OF, ki jo je pred dobrim letom prejel, mu je bila edino priznanje za vse njegovo delo, za vse trpljenje, za vse muke in grozote, ki jih je prestal v fašističnih zaporih, kot zaveden Slovenec, kot dosleden borec za pravice malega, teptanega človeka. Naj mu bo lahka domača zemlja, ki jo je tako ljubil. Keramične okrasne ploščice, tlaki in obloge, dodatni deli in pohištvo UGUSSI TRST — Ulica Flanona 13, Valmaura 4.000 kvadratnih metrov, parkirni prostor, blago na zalogi Pokrajinski festival komunističnega tiska Na pokrajinskem festivalu «Unita in Dela» bosta danes ob 16. uri nastopila slovenska kantavtorja Mateja Koležnik, ki bo zapela balade iz svoje prve velike plošče in pa Jani Kovačič, ki igra rock glasbo. Jutri bo med drugim ob 20. uri okrogla miza o identiteti Trsta, na kateri bodo spregovorili novinar Ace Mermolja, občinski svetovalec MT Paolo Parovel in odgovorni za kulturo pri pokrajinskem vodstvu KPI Stelio Spadaro. Vse prireditve bodo na prostoru Tržaškega velesejma. Delavski praznik v Stivann Delavski krožek štivanske papirnice bo tudi letos priredil tradicionalni delavski praznik, ki bo potekal v dneh 30. in 31. julija. V soboto, 30. julija, bodo na sporedu turnir v briškoli, ex tempore za otroke, ekshibicija v judu in tekmovanje v plesu. V nedeljo, 31. julija, pa bosta že zjutraj športni tekmovanji v ribolovu in v hitri hoji. Foooidne bodo predstavili ustanovni akt bolnikovih pravic, sledil bo nastop plesne skupine iz Sesljana. Oba večera bo poskrbljeno za veselo zabavo s plesom. Prošnje za telovadnico Tržaška občina sporoča, da 30. t.m. zapade rok za oddaje prošenj vseh tistih društev, ki želijo najeti telovadnice v šolah, ki so občinska last. Prošnje je treba oddati v uradih občinske palače na Trgu Unita. • Sinoči so v gledališču Verdi ponovili opereto cčardaška princesa* skladatelja Emmericha Kalmana. Dirigiral je Janos Sandor, sceno pa je pripravil Francesco Macedonio. • Poštni urad v Naseljnu sv. Sergija bo zaprt od 20. t.m. do 14. avgusta. Za vrsto uslug se bodo morali občani obrniti na urad v Ul. Caboto. 17. 7. 1980 17. 7. 1983 Ob tretji obletnici smrti dragega Karla Križmančiča se ga z ljubeznijo spominjajo svojci Gropada, 17. julija 1983 Dne 14. t.m. nas je zapusti-1 la naša draga Lucija Purgervd.Strain Pogreb bo jutri, 18. t.m., ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v dolinsko cerkev. Žalostno vest sporočajo sestra Matilda in brat Mario z družinama ter drugo sorodstvo. Dolina, Boljunec, Osp, 17. julija 1983 ZAHVALA Zahvaljujemo se vsem, ki ste tako polnoštevilno pospremili na zadnji poti našo drago Kristino Milkovič vd. Križmančič in ji darovali cvetje, v njen spomin prispevali v dobrodelne namene ter nam izrazili ustno ali pismeno sožalje. Posebna zahvala g. župniku, Mariji Milkovič in Malči Dolenc za ganljive besede v slovo ob odprtem grobu in vsem, ki so na kakršenkoli način počastili njen spomin. Svojci Gropada, Izola, Koper, Aires, 17. julija 1983 Buenos ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili spomin naše drage Alojzije Slavec vd. Korošec Posebna zahvala g. župniku, cerkvenim pevkam, društvu in zboru K D Prešeren, darovalcem cvetja in v dobrodelne namene. Svojci Boljunec, Trst, 17. julija 1983 ZAHVALA Onemogočeni, da bi to storili osebno se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali na kakršenkoli način ob prerani izgubi našega dragega Sergija Gržiniča Trst, 17. julija 1983 Družina ZAHVALA Ob bridki izgubi našega predragega Albina Sancina (CINA) se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali v teh grenkih trenutkih. Posebna zahvala gospodu Jakominu in cerkvenemu pevskemu zboru, ženskemu pevskemu zboru I. Grbec in pevovodji Marti Werk, ki so ob odprtem grobu zapeli pokojnikovi najljubši pesmi,* KD I. Grbec, prijateljem, darovalcem cvetja in sploh vsem, ki so na kakršenkoli način počastili njegov spomin. Žalujoča družina Skedenj, 17. julija 1983 ZAHVALA Ob izgubi Vincenca Čača se iskreno zahvaljujeva vsem, ki so z nami sočustvovali in počastili njegov spomin. Posebna zahvala Robertu Mihaliču. Slavica in Sergio Draga, 17. julija 1983 SLOVENSKO , PLANINSKO /SPOTI DRUŠTVO TRST priredi v nedeljo, 31. julija in v ponedeljek, 1. avgusta DVODNEVNI IZLET NA TRIGLAV Vpisovanje ter informacije do vključno sobote, 23. t.m., na sedežu ZSŠDI, Ul. sv. Frančiška 20 7 Ilillllill SLOVENSKO KULTURNO DRUŠTVO TABOR lili! Danes, ob 20.30 v prosvetnem domu na Opčinah KONCERT AKADEMSKEGA PEVSKEGA ZBORA COLLEGIUM MUSICUM univerze iz Lodža na Poljskem. Mladina iz Boršta in Zabrežca in PD Slovenec priredita 17., in 18. julija šagro na Hiribenci Danes, ob 18. uri sprevod partnerjev in partneric in koncert godbe na pihala iz Ricmanj. Oba večera bo igral ansambel Pomlad. Slovenska skupnost - TRST vabi na prvi poletni Naš praznik ki bo danes, 17. julija, od 17. ure dalje v parku Finžgarjevega doma na Opčinah. Izleti Sekcija KPI iz Križa obvešča, da so še tri prosta mesta za izlet v sovjetsko Azijo, ki bo od 4. do 18. septembra. Telefonirati v večernih urah 220213. Združenje Union, Podlonjer - Sv. I-van priredi enodnevni izlet 31. t.m., v Trnovski gozd - Čepovan. Informacije in vpisovanje vsak torek in četrtek, od 17. do 19. ure v Ul. Valdirivo 30, II. nadst., telefonirati 64459 ali 732858. Društvo slovenskih upokojencev priredi v četrtek, 28. julija, t.l., izlet na Tolminsko. Potovali bomo čez Razdrto po lepi Vipavski dolini, sa ogledali muzej, rudnik živega srebra in imeli kosilo. Vpisovanje v-četrtek, 21. julija, od 10. do 11. ure na sedežu v Ul. Cicerone 8. Razstave GODBA NA PIHALA V. PARMA praznuje 70. obletnico obstoja Slovesnost bo danes, ob 17. uri v Trebčah. Sodelujejo godbe iz Ricmanj, iz Brega, s Proseka, iz Križa in iz Nabrežine. C@©p. SetrrememtB E. ar.D. SPECIALIZIRANA DELAVNICA ZA ALUMINIJASTE ZASTEKLITVE 34015 MILJE - Drevored Frausin 9 - tel. (040)271061 ■ za kakovostne zasteklitve ■ za priznana okna obrnite se na zadrugo COOPERATIVA GLAVINA iz MILJ IZREDNA PONUDBA Texas Instruments ti/99/4a 425.000 lir Sinclair" Spectrum 16 KB 390.000 lir 48 KB 531.000 lir IVA vključena 30MPUTČA GilMTAI TRST — Ul. F. Severo 89 — Tel. 574090 Gledališča VERDI Danes ob 18. uri druga predstava Kalmanove operete v dveh dejanjih «čardaška princeza». Dirigiral bo Ja-nos Sandor, v režiji Francesca Ma-cedonia. V glavnih vlogah nastopajo: Virgilio Zernitz, Aurora Banfi, Orlando Montes, Elena Zilio, Riccardo Peroni itd. CANKARJEV DOM Razstave Do 24. avgusta (sprejemna dvorana) 15. mednarodni grafični bienale. Vstopnice so v prodaji pri blagajni Cankarjevega doma v Emonskem prehodu od ponedeljka do petka, od 9. do 11. in od 16. do 20. ure, ob sobotah, od 9. do 11. ure in pred pričetkom predstave. Včeraj sta se poročila SILVANA RONCELLI in BORIS GUŠTIN Iskreno jima čestita in želi obilo sreče v novem življenju klub KUK Kino V galeriji TK, Ul. sv. Frančiška 20 akademski slikar Tomo Vran razstavlja najnovejša dela na temo Kosovelovih Intergralov. V galeriji Kraške hiše je odprta razstava Milana Bizjaka. Razstava bo odprta še danes, 17. t.m., in sicer od 18. do 21. ure, ter v jutranjih urah od 10. do 13. ure. V galeriji «Centro Barbacano, Trg Barbacan 4, bodo v torek, 19. t.m. otvorili razstavo romunskega umetnika Leonarda Rachite. Razstava bo odprta do 3. avgusta, od 10. do 13. ure ter od 17. do 20. ure. Ob nedeljah od 10. do 13. ure, v ponedeljkih ostane zaprta. Ariston 21.30 «Una commedia sexy in una notte di mezza estate». Režija Woody Allen. Eden Zaprto zaradi počitnic. Nazionale Dvorana št. 1 ob 15.30 «Ma-riette». Prepovedan mladini pod 18. letom. Dvorana št. 2 ob 16.30 «Terro-re ad Hamitiville Park». Prepovedan mladim pod 14. letom. Dvorana št. 3 ob 15.30 «Viziose e perver-se». Prepovedan mladini pod 18. letom. Jutri dvorana št. 2 ob 16.00 «La porno-viziosa alla ricerca del pia-cere». Grattacielo 16.30 «American gigolo». Prepovedan mladini pod 18. letom. Mignon. 16.00 «Agente 007: Dalla Rus-sia con amores, Sean Connery. Aurora 16.30 «1997, fuga da New York». Cristallo Zaprto zaradi počitnic. Capitol 16.30 «Poiky’s». Fenice 17.00 «11 guerriero del ring*. M. Ali, M. P. Lavvford. Od jutri do 5. avgusta zaprto zaradi počitnic. Radio 15.30 «Ecologisti del sesso*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Vittorio Veneto Zaprto zaradi počitnic do 30. t.m. Lumiere 16.30 «Bruce Lee vive an-cora». B. Lee. Moderno 18.30 «Una lama nel buio». M. Streep, R. Schreider. Prepovedan mladini pod 14. letom. Giardino pubbiico 21.15 «Nessuno e perfetto». Razna obvestila Zveza slovenskih kulturnih društev obvešča, da bo v mesecih julij in avgust poslovala vsak dan od 8. ure do 12.30, ter tudi v sredah in četrtkih od 16. do 19. ure. Zadruga Kulturni dom Prosek - Kon-tovel obvešča svoje člane, da bo izredni občni zbor v Soščevi hiši — Prosek, dne 19. t.m. ob 20.30 v prvem sklicanju ter 20. t.m. ob 20.30 v drugem sklicanju. Ob zlati poroki KARLA in MARIJE KRIŽMANČIČ (Tozovi) jima čestitajo in želijo še mnogo zdravih in srečnih let v skupnem življenju družine Vidau, Moratto in Carli Bazovica, 17. julija 1983 15. julija je na tržaški ekonomski fakulteti uspešno diplomiral ALEKSANDER PODOBNIK Ob življenjsko važnem uspehu mu iskreno čestitajo kolegi in kolegice H.P.O. Uspešno je diplomirala iz matematičnih ved SONJA VELJAK Iskreno ji čestitajo oče, mama, nono, ruma, tete, strici, sestrične in bratranec f Čestitke | Ob rojstvu ma>ega ERIKA česti® jo Marku in Alenki Aleks, ma®4 nona. Ob uspešno opravljenem študijo če stita BOGDANU KRALJU moški «»■ »Fantje izpod Grmade*. j 18. julija praznuje OLGA ŠTB-^ 70. rojstni dan. Ob tej priliki ji ta še na mnoga srečna leta ABS Veljak in Draga Furlan. GABRIJELA! Ob uspešno oprav1^ maturi ti čestitajo sosedovi. Za uspešno opravljeno matur® stitajo GABRIJELI BEZIN teta, s*r Drago, nona Marica in Saša. ALEKSANDRU SEDMAKU čes«14* za korajžno uspelo maturo man®’ ta, sestra, brat, babica in dedek- V torek bo praznovala svoj B-L. stni dan KRISTINA ŠKRK iz ce. Da bi jo sreča in veselje la povsod in da bi se ji izpolnp® ^ skrite želje, ji iz srca želijo vsi, ^ imajo radi, posebno pa nečakinj nja in sestrična Eliza. KRISTINA! Ob tvojem dnevu ti iz srca kličemo še M&Zp srečna leta med nami vsemi, ‘v 4 jj novski prijatelji in vesela ki8™ | KM. Danes praznujeta 23. obletni®®, roke SILVA in BRUNO ČUK-go zdravih skupnih let jima ^ Marko, hčeri Martina in Elen®> Franco in mali Cristian. ,, —„ieš " Dragi MIRO, jutri, ko PraZn“>^ -i wrl inn iolri inkilio.1 I! flOC D2IvO*^ a Na tndemskem konservatoriju je uspešno diplomiral iz klavirja BOGDAN KRALJ Iskreno mu čestita cerkveni pevski zbor iz Sv. Križa življenjski jubilej, ti naš pevsko - glasbeni kolektiv tf monga leta, da bi zdrav in cl’ prej prihajal na vaje in na 8 kot do sedaj. MIRO, saj si najs ^ zamejski pevec, menda celo v (j čni Sloveniji. Mi vsi te i®8®-«^ di. Sprejmi, dragi MIRO, n01 zdravo! KD PRIMORSKO vabi 22., 23., 24. in 25. julija na šagro v borov gozdič v Mačko-ljah. SLOVENSKI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE organizira v šol. letu 1983/84 v Trstu sledeče tečaje: 1. Dveletni tečaj s kvalifikacijo za mizarje: 2. dveletni tečaj s klasifikacijo za tajnice v podjetju; 3. tečaj s kvalifikacijo za analiste programerje; 4. tečaj ažurniranja za fiskalno vodenje malih obratov; 5. posebni tečaji kmetijstva — gojenje oljk; 6. posebni tečaj iz kmetijstva — vinogradništvo in kletarstvo; 7. posebni tečaj iz kmetijstva — vodenje zadružnih obratov; 8. posebni tečaj iz kmetijstva — fi-topatološka zaščita kultur. Vpisovanje in podrobnejše informacije od 11. do 23. julija na sedežu Zavoda v Trstu, Ul. Carducci 8/II vsak dan od 9. do 13. ure. ODBOR SKD SLAVEC iz Ricmanj se najtopleje zahvaljuje ki so s prostovoljnim delom gočili prireditev letošnje sag Tržaški pokrajinski urad z sporoča, da mednarodni biro 24 ^ išče delovno silo z naslednji®1 lifikacijami; za pokrajino NUORO: 1 splošni k® 1 inštruktor za tenis; .M za pokrajino TARANTO: 1 re^ j in 1 strugar; ^ za srednjo ITALIJO: 2 inženirJ8^ hanike; 1 inženir elektronike • ; malike; U za pokrajino PIACENZA: 1 1 tesar; 1 zidar; 1 zlagalec P1"6® za zamot; 1 rezar. J Za vsa nadaljnja pojasnil® ^jote resenti lahko obrnejo na .§!;/ Mobilita Territoriale pri Tri -p4 pokrajinskem uradu za delo- 5. Ul. F. Severo št. 46/1, soba Sl' včeraj - danes Danes, NEDELJA, 17. julija ALEŠ Sonce vzide ob 5.31 in zatone ob 20.50 — Dolžina dneva 15.29 — Luna vzide ob 13.50 in zatone ob 24.00. Jutri, PONEDELJEK, 18. julija MIROSLAV Vreme včeraj: ob 13. uri 28,3 stopinje, zračni tlak 1015,3 mb ustaljen, veter 15 km na uro severozahodnik, vlaga 54-odstotna, nebo jasno, morje malo razgibano, temperatura morja 24 stopinj. ROJSTVA SMRTI IN OKLICI RODILI SO SE: Corinna Slavec, Marco Durighello, Valentina Villani, Andrea Allocca. UMRLI SO: 89-letna Santa Favot vd. Colautti, 74-letna Lucia Purgher vd. Strain, 86 letna Luigia Cancian, 58-letna Andreina Perissini por. Fer-latti, 83 letna Ines Moro vd. Casa-grande, 74-letna Ida Rolli vd. Bellini, 71-letni Ezio Fabro, 67-letni Luigi Cazzatello, 82-letna Domenica Bonifa-cio vd. Lubiana, 80-letna Secondina Dandres, 89 letna Čarobna Kocijančič vd. Stulle, 75-letna Egidia Baldas vd. Culbn. OKLICI: trgovec Claudio Mari in gospodinja Angela Pompea Cillo, zdravnik Max Bianchi in lekarnarka Anna Maria Gazzola, zemljemerec Giuliano Biondini in tajnica Luciana Bertolino, uradnik Gianandrea Luigi Vittorio Perueh in uradnica Roberta Tuiach, kemični izvedenec Gaetano Di Francia in uradnica Omeba Obe-mans, železničar Dario Štor in uradnica Daniela Zandanel, uradnik Ro- berto Pignataro in uradnica Sandra Lynn Dove, inženir Alberto Marino in uradnica EUsabetta Alessio, uradnik Riccardo Toniati in učiteljica Elisabet-ta Mandero, trgovec Furio Girometta in gospodinja Susanna Fanelb, pristaniški delavec Santo Natolini in gospo dinja Marina Novelli, uradnik Mauri-zio Fiorentino in uradnica Fabiana Vio, kapetan JV Mario Luciano Lic-ciardello in univerzitetna študentka Christiane Regina Mrowitzky, univerzitetni študent Dimitrios Chatziem-mancuil in uradnica Gabriella Brus, delavec Maurizio Bullo in uradnica Rossana Flegar, pristaniški delavec Giulio Sinico in prodajalka IsabeUa Stevani, uradnik Fulvio Apollonio in gospodinja Tiziana Pough, inženir Diego Bravar in inženir Paolo Uršo, prodajalec Roberto Groppazzi in uradnica Tj)Cy Tiziana Bonivento, mehanik » Gruden in uradnica Vera Grg'c- jj popoUne 1400 ^ nedelja z vami IS« S®****1 - Ulm S***111 popoldan: pTedazzo: Konjske dirke Canotaggio Mala nogomet 18.30 111 nedelja z vami 19.20 f; ncatto» - TV film show: intervjuji, glasba in 88 a» >•" P*M tedna I25 28.B rE*h» nedelja vJ*"* 1 - Zadnje vesti Vremenska slika 10.50 Erugi kanal Hjo dnevi giri?81!® Amadeus Mozart ^fonda št. 41 12.00 «La pietra di Marco Polo» -TV film 12.30 «n misterioso mondo di Arthur C. Clarke* - 3. del 13.00 Dnevnik 2 - Ob 13. uri 13.15 «Le coma del diavolo®, 3. del 14.10 Joni Mitchell luči ed ombre - 2. del 14.40 Alaska - dok. 15.30 «Campo de’ fiotri* - film 17.00 - 18.50 Poletni tandem 18.50 Nero Wolfe - TV film 19.50 Dnevnik 2 - Vesti 20.00 Dnevnik 2 20.30 čudežna vrata - 4. del 21.30 I professionals - TV film 22.20 Dnevnik 2 - Večerne vesti 22.30 Gli speciali di Set 23.15 Šola in vzgoja 23.45 Tednik o glasbi 00.25 Dnevnik 2 - Zadnje vesti Tretji kanal 18.20 - 19.00 Šport 19.00 Dnevnik 3 19.25 Di Gei mušica: _ Disc-jockey che sono diventati cantanti - 1. del 20.30 I grandi lavori del mondo 21.30 Dnevnik 21.45 Šport 3 22.15 Rockline 23.05 Posebna oddaja «Orecchiocchio» JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA »» £b'iona 09.45 10.30 v* ‘ otroška oddaj* 11.45 g^-^kki kresovi - nad. 12.00 KmJ^^aia 23 stik z f >300 fcilska oddaja isgar >7.20 pT*3® ministrica, film >7.25 5*°^ 17.55 ^ v zamejstvu 1810 £2?a. poročila 18.55 na Sutjesko - c 19 io S? Prezrite 19.15 S? prezrite 19.22 5r*a S* Zrnom-radi° noCOj 9-3° TV°,do zrna 19.55 vLdnevnik 20.00 o,10 21-35 T^navanjska zgodba, 32.00 - Istra 22.30 n^;ni Pregled ^^Wrtaža z avtomobi Koper 17.25 Vaterpolo 18.30 španske operne zvezde 19.30 Občan Urban - film 19.45 Velika dolina - film 20.30 Ob skodelici kave - glas. od. 20.45 Končevalec - film 22.00 Sedem dni 22.25 Festival S. Vito di Cadore 23.05 Zerit im Bild Zagreb 12.00 Kmetijska oddaja 13.00 Veliki podvig malega detektiva 14.25 Glasbeno popoldne 15.55 Galaktika - nad. 16.40 Narodna glasba 17.10 Sestre z odra - film 19.30 TV dnevnik 20.00 Gospodična Rewentlow, nad. 21.45 Mali koncert 22.30 Reportaža z avtomobilskih dirk ZASEBNE POSTAJE °Mo SrANALE 5 . jTvj Prijatelj Arnold jjj.45 a odrasla Neli >3 .(jo au^^aH americano TV film TV film K JSSuSS J6.00 Srande safari >7.00 Grant - TV film film film - TV film 1 - 1 v mm 8.00 ^«enti a quei dne* - TV film >9.30 pr,i3uattro moschetieri* - film 20 25 TV film 31- 25 ^ Boat - TV film 23-25 La40?1126 Per arnanti* „ if® Megas: Box °>-25 di fuoco* - oteliti a quei due* OUATTRO >2.00^ ij filmraZiono s°ttoveste» - TV 13.00 3nVso brzino 1 caPitana Nemo e la cittk >5.00 ^ersa* - film . Tv^-^achiotti di Chicago® - ^■45 -a,,!111« 18.30 ^V fiCnqUiSta dell’0r^on* ' časa nella prateria* - >9-30 o, • fUrn 29.30 <***? : TV film 32- 30 Principe e la ballerina* - film .\j acula il vampiro* - film ^ss con Dios Gringo* - film 08.30 v AL,A 1 9®-2o pJaši Lawrence - TV film >9.05 aJajo neveste - TV film {2-00 inLCarovana deU'alleluia», film 3-00 piTerazione ladro* - TV film .00 ^ad Prix 5-30 itar<>mana» - film »O B,^tari - TV film -00 n")- bum. bam g-OO ladro - TV film ?>-°0 a msi Lawrence - TV film £. 30 Ravnica za ljubezen - TV film 22-55 v£>le» - film £>•50 4 ^ show ft?'15 fcia Rockford °>-30 »If1 Maverick TV film auufini delTArizona* - TV «Ai film »:»f«fcADOVA >I,sanka 11.30 Risanka 12.00 Glasba in . . . 14.00 Bonanza - TV film 15.00 Nadzornik Regan - TV film 16.00 Svetovno prvenstvo Catch 17.00 Šesti čut - TV film 18.00 Risanka 18.30 Risanka 19.00 Risanka 19.30 Bonanza - TV film 20.30 Družina Sullivan - TV film 21.30 «Cairo road - Sulla via del Cai-ro* - film 23.00 Zadnji dokaz - TV film 24.00 Kodeks 3 - TV film TRIVENETA 09.30 Posebni agent - TV film 10.30 Kam greš Bronson - TV film 11.30 Risanka 12.30 Horoskop 12.40 «PapA Chioccia* - TV film 13.30 Risanka 14.00 Gli eroi di Hogan - TV film 14.30 Vse o motorju 16.00 Harry’0 - TV film 17.00 Dražba 20.30 «11 grande racket* - film 22.30 Occasianissima preziosi 01.30 Horoskop 01.40 Film 03.10 Posebni agent - TV film 04.00 «11 poliziotto e marci«* - TV film 05.30 «1 cavalieri di Re Artu* - TV film TELEOUATTRO 08.30 Povezava z oddajnikom Italija 1 TELEFRIULI 12.45 Superclassifica 13.30 Tudi bogati se jočejo - TV film 14.00 Zadnji napad - TV film 15.30 «La nave piu scassata dell’eser-cito* - film 17.00 Opereta 18.00 «L’affittacamere» - film 19.30 Poletno glasba 20.00 The Beverly Hillbillies - TV film 20.30 West Side Medical - TV film 21.30 Šport 22.00 Horoskop 22.05 «11 crepuscolo della scienza* -film Ponedeljek, 18. julija ITALIJANSKA Prvi kanal 13.00 Želja po glasbi 13.30 TV dnevnik 13.45 Pepel pod soncem - film 15.30 Glasbene meje 16.05 Happy days - TV film 16.30 Posebna oddaja iz parlamen-menta 17.00 - 19.45 Fresco-fresco Popoldanski program 17.10 Risanka 17.30 V studiu 18.00 Colorado - 4. in zadnji del nad. 18.30 Ponedeljkova narava 18.45 Glasba 19.00 Michele Strogoff - roman 19.30 Glej in tekmuj 19.45 Almanah naslednjega dne Vremenska slika 20.00 Dnevnik 20.30 Hudičev otok - film 22.10 Dnevnik 22.20 Dnevnik 1 23.15 Dnevnik 1 - Zadnje vesti -Danes v parlamentu in Vremenska slika 23.25 Lahka atletika Drugi kanal 13.00 Dnevnik 2 - Ob 13. uri 13.15 Maric« ne verjame - TV film Ljubljana 18.15 Poročila 18.20 Neko poletje 18.45 Pop godba 19.15 Risanka 19.25 TV in radio nocoj 19.26 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik 1 19.55 Vreme * 20.00 T. Storn: Na sivega morja sivi obali - drama 21.35 Slovenski baletni večer Zagreb 18.00 Poročila 18.15 Slovenske ljudske pravice 18.30 Bosanskjo-hercegovski pesniki za otroke 18.45 Pop glasba 19.30 Dnevnik 20.00 Emigranti - drama 21.55 Meridiani, zunanjepolitična oddaja 22.25 En avtor, en film CANALE 5 8.35 Phiylips - TV film 9.00 Aliče - TV film 9.30 Mary Tyler Moore - TV film 10.00 Lou Grant - TV film 11.00 Dan za dnem - TV roman 11.30 Rubrike 12.00 Mala, odrasla Neli - TV film 12.30 Help! - glasbeno tekmovanje 13.00 Kosilo je pripravljeno - nagradno tekmovanje 13.30 Steze - TV roman 14.30 General Hospital - TV roman 15.30 «Assassinio a 45 giri» film 17.00 Search - TV film 18.00 Mala odrasla Neli - TV film 18.30 Popcorn - glasbena oddaja 19.00 Vsi domov - TV film 19.30 Kung-fu 9 TV film 20.25 Ameriški football «Ursus» film RETE OUATTRO 10.15 «In 2 si in 3 no* film 12.00 Operazione sottoveste - TV film 12.30 Otroci zdravnika Jamisona -TV film 14.00 Agua viša - TV novela 14.45 «1 deportati di Botany Bay» film 18.00 Star Blazers 18.30 «Quella časa nella prateria* -TV film 19.30 Quincy - TV film 20.30 «1 tre della Croce del sud» -film 22.30 Mesto angelov, TV film 23.30 FBI - TV film «Sei gia cadavere amico ti cerca Gringo* - Film ITALIA 1 8.30 Risanka 9.30 Nemirno otroštvo, TV film 10.00 «La moglie celebre* film 12.00 Get Smart - TV film 12.30 Življenje čarovnice - TV film 13.00 Bim, Bum, Bam 14.00 Nemirno otroštvo, TV film 14.30 «Mark ti amo» film 16.25 Bim, Bum, Bam 18.00 «La grande vallata» TV film 19.00 VVonder Women - TV film 20.00 Vojak Benjamin TV film 20.30 «1 cavalloni* - film TELEVIZIJA 14.10 Cinevarieta 14.35 Le Mille Miglia 15.35 Yvonne la nuit - film 17.00 - 18.35 Poletni tandem 18.35 Iz parlamenta 18.40 Dnevnik 2 - Šport 18.50 Mangiamania 19.45 Dnevnik 2 - Vesti 20.30 «La terra della grande pro-messa» roman 21.25 «La pace: dal terrore al di-sarmo» 5. del 22.35 Dnevnik 2 - Večerne vesti 22.45 «Le storie di Mozziconi* 9. del 23.20 Izbor pesmi L. Tenco 82 24.00 Dnevnik 2 - Zadnje vesti Tretji kanal 17.00 Rim: plavanje 19.00 Dnevnic 3 19.25 Drugi zvok 19.55 Snemalna kamera in spomin 2. del 20.05 šola in vzgoja 20.30 Zgodba v zgodbi 21.20 Dnevnik 3 21.45 Šola in vzgoja 22.15 Firence: nogomet 23.45 Posebna oddaja «Orecchioc-chio» Koper 14.00 Odprta meja Danes bodo* v okviru oddaje ODPRTA MEJA med drugimi tudi naslednji prispevki: GORICA — Zaključek poletnega centra GORICA — Odbojkarski turnir ŠPETER SLOVENOV — Počitniška kolonija TRST — Festival Unita TRST — Deželni svet 17.30 Odprta meja 18.00 Film - ponovitev 19.30 TV stičišče 19.45 Ryan - film 20.45 Salut, Champton - film 21.30 TVD danes 21.45 Španske operne zvezde 22.45 Zeit im Bild 22.15 Rumena zastava - glasbena oddaja starih pesmi 23.00 Samurai - TV film 24.00 «Aequa alla gola* film 1.30 Ironside - TV film TELEPADOVA 10.00 Zadnji dokaz - TV film 11.00 Metello film 14.00 Laura - TV film 14.30 Zadnji dokaz - TV film 20.30 «Se spari ti uccido* film 22.00 šesti čut, TV film 23.00 Svetovno prvenstvo v ženskem catchu 00.30 «Ursus gladiatore ribelle* film TRIVENETA 8.20 Amos Burke - TV film 9.30 TV film 10.30 «Una vita da viti oere» TV film 11.30 Golden Moment - TV film 12.30 Horoskop 12.40 Polvere di stelle - TV film 14.00 Gli eroi di Hogan - TV film 19.00 Polvere di stelle - TV film 20.00 Sempre tre sempre infallibili TV film 21.00 «Scusi eminenza. . . posso spo-sarmi* film 1.00 Horoskop 1.10 «Brcod» film 3.10 Posebni agent - TV film 4.00 «Pistole rovanti* film 5.30 I cavallieri di Re Artu - TV film TELEOUATTRO 8.30 Povezava s programi oddajnika Italia 1 19.00 Dogodki in odmevi TELEFRIULI 13.00 The Beverly Hillbillies - TV film 14.00 «La sceriffa deli’Oklahoma* film 18.00 The Beverly Hillibillies - TV film 18.30 Gunsmoke - TV film 20.00 Tudi bogati se jočejo - TV film 20.30 «Abasso la miseria* film 22.00 Horoskop 22.20 Udinese story 24.00 Abat - Jour. Nedelja, 17. julija RADIO TRST A 8.00, 13.00, 14.00 Poročila; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša iz župne cerkve v Rojanu; 9.45 Veliki orkestri; 10.00 Poslušali boste; 10.30 Mladinski oder: «Veliki bedaki*; 10.50 Sestanek z...; 11.15 Nabožna glasba; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 «Počitnice..., počitnice*, humoristična nadaljevanka, 2. epizoda; 12.40 Jugoslovanski skladatelji lahke glasbe; 13.20 Glasba po željah; 14.10-19.00 Nedeljski radijski zbornik: Iz arhiva in tedenski oddaj; Lahka glasba; B. Pahor: «Operacija srca*, izvirna radijska igra. Režija: J. Babič; Prenosi z naših prireditev: Števerjan 1983 - 2. del. RADIO KOPER (Slovenski program) 7.00, 8.00, 15.00 Poročila; 7.15 Otvoritev jutranjega programa Radia Koper; Napoved programa; Radijski koledar; Za zdravje; Prometni servis; Ekonomska priporočila; 8.05 Objave, EP in glasba; Polje, kdo bo tebe ljubil - kmetijska oddaja; Napoved radijskega in TV programa; 9.00 Zaključek; 13.00 Otvoritev - glasbeno popoldne; 13.30 Sosednji kraji in ljudje; 14.20 Ekonomska priporočila; 14.30- 16.00 Glasba po željah; 16.00 Radio Koper na obisku. RADIO OPČINE 9.00 Za vaše želje in voščila tel. 212-658; 11.30 Obvestila; 11.35 Prostor intervjujev; 13.00 V studiu z vami Stanka Hrovatin in Drago Gorup; 14.00 Robi in glasba po željah. LJUBLJANA 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00 PoročOa; 7.30 Zdravo, tovariši vojaki; 8.07 Radijska igra za otroke; 9.05 Še pomnite, tovariši; 10.05 Nedeljska matineja; 11.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 13.10 Zabavna glasba; 13.20 Za naše kmetovalce; 14.05 Pihalne godbe; 14.20 Humoreska tega tedna; 14.45 Z majh- .nimi ansambli; 14.55 Minute za EP; 15.10 Pri nas doma; 15.30 Nedeljska reportaža; 15.55 Pojo amaterski zbori; 16.20 Popoldanski simfonični koncert; 17.05 Priljubljene operne melodije; 17.50 Zabavna radijska igra; Na zgornji polici; 18.50 Minute za EP; 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Obvestila in zabavna glasba. Ponedeljek, 18. julija RADIO TRST A 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila; 7.00 Radijski dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10-10.00 Radijski mozaik: Beseda ni konj; Glasbena matineja; 9.15 Roman v nadaljevanji: D. Jančar: «Galjot», 13. nad.; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja. Koncert je priredila Glasbena matica 8. jan. 1981 v Kulturnem domu v Trstu; 11.30-13.00 Opoldanski zbornik: Glasbeni potpuri; 12.00 Naš avto; 13.20 Zborovska glasba s tekmovanj in revij; 13.40 Instrumentalni solisti; 14.10-16.00 Mladinsko popoldne: Pesmi in njihovi protagonisti; 15.45 Literarni listi; 16.00 Klasični album; 17.10-19.00 Razširjeni obzornik: Zimzelene melodije; 17.30 Rubrika. RADIO KOPER (Slovenski program) 6.30, 13.00, 14.00, 15.00 Poročila; 6.00 Otvoritev - glasba za dobro jutro; Jutranji koledar; 6.15 Vremenska napoved; Cestne razmere; Ekonomska priporočila; 6.45 Prometni servis; Napoved radijsikh in TV programov; 7.00 Zaključek jutranjega programa; 7.15 Val 202; 13.00 Otvoritev; Prisluhnite med glasbo; 13.10 Predstavitev popoldanskega programa; 13.20 Zanimivosti, reportaže, pogovori; 13.45 Mladi izvajalci; 14.05 Objave, kinospored, ekonomska priporočila; 14.20 Naši zbori; 14.35 Glasbene želje poslušalcev po telefonu; 15.25 Ekonomska priporočila; 15.30 Glasba; 15.45 Ekonomska priporočila; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Glasba po željah. RADIO OPČINE 14.00 Fotografirajmo (v studiu Andrej Stekar); 19.30 Spoznavajmo konjička; 20.30 Lahko noč želi... (pravljica). LJUBLJANA 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 15.00 Poročila; 6.10, 6.45, 7.35 Prometne informacije; 6.35 Vremenska napoved za pomorščake; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.45 Iz naših sporedov; 8.05 Aktualni problemi marksizma; 8.25 Počitniško popotovanje od strani do strani; 8.40 Pesmica na potepu; 9.05 Z glasbo v dober dan; 9.35 Napotki za naše goste iz tujine; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Ali poznate...?; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.10 Veliki revijski orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru; 13.00 Danes do 13. ure; 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba; 13.30 Od melodije do melodije; 14.05 Zborovska pesem naših narodov; 14.25 Vrtiljak; 15.05 JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA ZASEBNE POSTAJE Prve ugotovitve ob včerajšnjih meritvah Most je načet, ni posebno s Strukture mosta na Vipavi, na državni cesti št. 55 pri Rupi, so precej načete, objekt je potreben popravila, vendar stanje glede nosilnosti za enkrat ni zaskrbljujoče. To so prve, splošne ugotovitve po včerajšnjih meritvah in preiskusih nosilnosti. Čeprav je konstrukcija na zunaj precej načeta, v bistvu še zmeraj zadovoljivo odgovarja na obremenitve. Podrobne podatke bodo preučili in tudi sprejeli ustrezne odločitve v pri hodnjih dneh, ko bo na prefekturi v Gorici spet sestanek strokovnjakov državnega podjetja za ceste, avtoprevoznikov in upraviteljev neposredno prizadetih občin. Zaenkrat bodo še naprej veljale omejitve v prometu, ki so bile uvedene pred dvema tednoma: težki tovorni promet se bo še naprej odvijal izmenično enosmerno. Poskus so opravili v dopoldanskem času, ko je bil promet na cesti za nekaj ur povsem prepovedan. Meritev in preiskusov so se poleg strokovnjakov državnega podjetja za ceste (ANAS), strokovnjakov tržaške univerze, udeležili tudi predstavniki pokrajinske uprave. Objekt je dobro prestal vse preiskušnje obremenitve. Pri zadnji, to je pri obremenitvi okrog 170 ton — to je namreč maksimalna teža, ki jo mora most nositi v primeru, če se na njem istočasno srečajo dva tovornjaka in dva vlačilca — so se nosilci podali le za približno en mili- vendar stanje askrbljujoče meter, po odstranitvi teže pa so se vrnili v izhodiščni položaj. Strokovnjaki zato menijo, da je konstrukcija v bistvu še dovolj elastična. Je sicer potrebna obnovitvenih del, vendar njeno stanje, vsaj glede nosilnosti, je boljše od pričakovanj. Po tej prvi preiskušnji torej ni pričakovati večjih težav in ovir, kar zadeva promet na osi Gorica - Trst, m ziroma Gorica - Tržič. Preusmeritev težkega prometa preko Gradišča bi namreč pomenila, poleg izgube na času, tudi okrog 600 milijonov lir višje stroške prevoza v enem letu. Podjetje SAFOG siuha veja? Je livarna SAFOG v Gorici, podjetje z državno udeležbo, res suha veja, ki jo je treba odrezati v okviru načrta sanacije ustanove IRI? To vprašanje si danes zastavljajo predvsem v sindikatu kovinarjev, zaskrbljeni pa so tudi v tovarni zaposleni delavci, ki imajo že dolgo opravka z dopolnilno blagajno, kar pa je še huje, skoraj za tretjino se je skrčilo število delovnih mest. Menda obstajajo celo načrti, da bi podjetje prepustili zasebnikom, kar bi po mnenju sindikatov nedvomno pomenilo nadaljnjo drastično zmanjšanje števila zaposlenih. Letos drugič nagrada Amidei Od 25. julija do 7. avgusta bo v Gorici vrsta pomembnih prireditev, tako ali drugače povezanih s filmsko umetnostjo. Letos bodo namreč že drugič podelili nagrado Amidei za dosežke na področju filmske ustvarjalnosti. Poleg same slovesnosti podelitve, predvidena je za 7. avgusta, velja opozoriti na dva simpozija in ciklus filmskih predstav, ki bodo na goričkem gradu. Prireditve se bodo pričele 25. julija s strokovnim simpozijem o obdobju neorealizma v italijanskem filmu. V dvorani ustanove Brovedani v Gra dišču se bo zbralo lepo število (nad 60) študentov in profesorjev ter preučevalcev italijanskega slovstva iz devetnajstih držav. 1. avgusta pa bo v goričkem deželnem avditoriju simpozij posvečen filmski ustvarjalnosti Cesareja Za-vattinija. Trajal bo dva dni. Napovedujejo udeležbo svetovno znanih režiserjev, filmskih igralcev in seveda filmskih kritikov. Zavattinijeve filme bodo uvrstili tudi v ciklus filmskih večerov na goričkem gra-d, ki bodo na sporedu od 1. do 7. avgusta. V prihodnjih dneh pa bo pričela z delom tudi žirija, ki mora določiti komu bo tokrat šla nagrada Amidei, ki jo (v obliki skulpture Simona Benettona) bodo podelili 7. avgusta. Nagrado Amidei bodo podeljevali vsaki dve leti, je na petkovi tiskovni konferenci povedal gorički župan Scarano, v počastitev znanega filmskega scenarista, rojenega v Gorici, Sergia Amideia. Ali ste kdaj pomislili, kaj vam lahko nudi vaša banka? Korentist naše banke se lahko poslužuje številnih uslug, ki mu jih banka nudi. Nekatere so brezplačne, druge pa zelo poceni: 1. direktno plačilo izkazov SIP, ENEL, Aziende Municipalizzate, z obremenitvijo tekočega računa vas reši zamudnega čakanja pri okencih ali morebitne pozabe; 2. plačilo davkov in drugih storitev vas ne bo več obremenjevalo; 3. upokojenci lahko prejmejo pokojnino direktno na svoj tekoči račun in to točno ob določeni zapadlosti; 4. čekovna in kreditna kartica vam zagotavljata brezskrbna potovanja, ker vam omogočata dvig denarja prav tam, kjer ga potrebujete; 5. dobre nasvete za ugodne investicije vaših prihrankov. Postati korentist naše banke, poleg številnih uslug, vam daje še dodatno prednost, domačnost v odnosih. D Banca Agricola Gorizia 1 Kmečka banka Gorica ->' VAM NE NUDI SAMO DENARJA! GORICA, KORZO VERDI 51, TEL. 84206/7 — TELEX 460412 AGRBAN IP^utoILisert Last. a. peressutti Costruzioni Automeccaniche Industriali s r I r R2IC Inči. cona — Ul. Timavo — Tei. 470504 470505 TEHNIČNI SERVIS Skladišče originalnih nadomestnih delov — Vlečna kljuka in prikolice za vse vrste avtomobilov PEUGEOT TALIOT Šestič prijetno, lepo in zlasti mno žično. Prihodnje leto pa še bolj! V mislih imamo Slovensko poletno središče, ki se je ravnokar končalo in kjer je letos v prijetnem okolju in pod budnim in skrbnim očesom vzgojiteljev in animatorjev preživelo tritedenski dopust nad sto otrok. Prijavljenih je bilo 111 otrok, poprečna dnevna prisotnost 86. Prvič so bili v dijaškem domu sku paj otroci iz celotnega območja gori-ške pokrajine, od Brd do morja, medtem ko so prejšnja leta prevladovali otroci iz mesta. Pa še nekaj otrok iz videmske pokrajine je bilo zraven. Skorajda bi pozabili na novost letošnjega središča. Poleg igre in petja, ročnih del, pohajanja in ekskurzije (otroci so bili na obisku na Tržaškem) so se gosti naučili tudi marsikaj koristnega. Kar precej je takih, ki so redno sledili plavalnemu tečaju in ga seveda uspešno dokončali, drugi pa so izboljšali svoje plavalne sposobnosti. «Delfinčkom» so kajpak na petkovi, sklepni prireditvi, podelili diplome in značke. Najbrž bi zmanjkalo prostora, če bi se spustili v podroben opis dejav nosti v središču, o tem, kako so otroci preživeli čas od 27. junija do 15. julija, da bi opozorili na lične izdelke posameznih interesnih krožkov, pa še kaj. O vsem tem bo sicer ostalo zabeleženo v priložnostni brošuri, ki so jo otroci pripravili, seveda ob sodelovanju in pomoči vzgojiteljev in animatorjev in ki jo je vsakdo od gostov prejel ob slovesu. Letos se je življenje in delo v Slovenskem poletnem središču, ki je po tekalo pod pokroviteljstvom Komisije za doraščajočo mladino pri SKGZ, odvijalo nekako v znamenju televizij skega studia Z neposrednim prenosom pa se je letošnje središče kajpak tudi zaklju čilo. Studio so improvizirali kar na prostranem dvorišču. Dogajanje so seveda posneli na filmski trak. Podpis listine o sodelovanju med slovenskimi lovci ob meji Slovenski lovci v Furlani ji-Julijski krajini in Zveza lovskih družin iz Nove Gorice so podpisali sporazum o vsestranskem sodelovanju, na širokem področju lovske dejavnosti. Slovesnost je bila prejšnji teden v So-vodnjah ob prisotnosti članov odbora društva «Doberdob», predstavnikov Zveze lovskih družin Nova Gorica, predstavnikov občinske uprave. Slovesnosti ste se udeležila tudi jugoslovanski generalni konzul v Trstu, Drago Mirošič in tajnik TO SKGZ A. Rupel. Listino o sodelovanju sta za Zvezo lovskih družin Nova Gorica podpisala predsednik izvršnega odbora Rudi Trontelj in predsednik skupščine Janko Razpet, za društvo «Do-berdob» pa predsednik Jože Pahor in tajnik Jurij Umari. V pozdravnem nagovoru je Jože Pahor opozoril na pomen društva slovenskih lovcev v naši deželi in še zlasti pomen stalnih in trdnih stikov s lovskimi organizacijami v matični domovini. O potrebi in koristnosti takega sodelovanja je govoril tudi Rudi Trontelj, v imenu Zveze lovskih družin iz Nove Gorice, organizacije, ki združuje 36 lovskih družin z okrog dva tisoč člani, na področju od zgornje Soške doline pa do Podnanosa. Udeležence prisrčne slovesnosti sta pozdravila tudi generalni konzul Drago Mirošič in tajnik TO SKGZ za Goriško, Aldo Rupel. Ob koncu pa velja omeniti še podelitev priznanj. Lovske zveze Slovenije- Red za lovske zasluge 2. stopnje je bil podeljen Jožetu Pahorju, red za lovske zasluge 3. stopnje pa Karlu Furlanu, Ivanu Škabarju, Janku Cotiču, Jožetu Tomšiču in Juriju Umariju. • Upravni svet goriške hranilnice je na zadnji seji sklenil dodeliti 21 milijonov lir bolnišnicama v Gorici in Tržiču ter denarni prispevek goriški sekciji italijanskega alpinističnega kluba (CAI) Cepljenje živine v doberdobski obeini Doberdobska občinska uprava spo roča, da bo obvezno cepljenje živi ne v doberdobski občini jutri, v to rek in sredo. S cepljenjem bo pokrajinski živi nozdravnik najprej pričel jutrti okrog 17. ure v Dolu, predvidoma bo s cepljenjem v torek nadaljeval v Jam ljah, v sredo pa v Doberdobu (vedno ob isti uri). Posebno važno pa je to, da lastniki živine poskrbijo sami za imobilizacijo živine pri postopku cepljenja. V ŠTEVERJANU Umrla je Rozalija Melink vd. Vogrič V Števerjanu so v četrtek pokopali 75-letno Rozalijo Melink vdovo Vogrič, mamo Jožkota Vogriča, občinskega svetovalca liste Občinske e-notnosti v Števerjanu. Rozalija se je v Števerjanu preselila iz Liga nad Kanalom, vendar so jo Števerjanci vzeli tako rekoč za svojo. V Števerjanu je našla zaposlitev na posestvu «Pri Fa-brževih* in tu je tudi spoznala svojega kasnejšega moža Avgusta, ene ga števerjanskih partizanskih prvoborcev, ki je šel v partizane že februarja 1943 in dočakal konec vojne. V zakonu se je Rozaliji in Avgustu rodilo troje otrok, poleg Jožkota še Marta in Afra. Vsi imajo že družino, ki .jo vzgajajo v poštenem, naprednem duhu. Sožalju sekcije VZPI, KD Briški grič, sekcije KPI ter prijateljev in znancev se pridružuje tudi naše uredništvo. Včeraj-danes Iz goriškega matičnega urada RODILI SO SE: Vera Vittor, Giu-liano Isgrd, Dalila Vida, Patrich Bro-gna, Giorgia Franco, Martina Bene-detic, Sara Cravos. UMRLI SO: 70-letni upokojenec Co-smo Corazza, 74 letna upokojenka Ri-na Canciani, 86-letni upokojenec Anion Petejan, 48-letni šofer Antonio Fabretti, 91-letna upokojenka Stella Rosa vd. Arcari, 78-letni upokojenec Giuseppe Vecchi, 87-letna upokojenka Amelia Nunin, 75-letni trgovec Isido-ro Collini, 70-letni upokojenec Enrico Praturlon, 79-letni upokojenec Ettore Gonano, 65-letna upokojenka Luigia Piani vd. Marchi, 75-letni upokojenec Giovanni Brandolin, 76-letna Rozalija Melink, 55-lelna kuharica Luigia Iu-stulin, 76 letna upokojenka Nives Do nati. POROKE: avtoprevoznik Clauj idiomi kur? dic in učiteljica Paola Žago. ^ Bruno Petrevcic in učiteljica zia Pellegrini, delavec Maurizio . in delavka Marialisa Birsa, P0;1 agent Luigi Mercurio in Claudi® 1 CUZZL sutin^ OKLICI: šofer Renzo Morsu ničarka Miranda Aiza. orožnik -- Frand rardo Vigorito in gospodinja * j. Gigante, orožnik Mario Ranieri vilja Teresa Mambro, mestni Francesco Piacenza in mestna ka Alessandra Peteani, trgovec ^ dio Mari in gospodinja Angela elektrotehnik Ugo Tuni in ------------- Ugo Tuni in uC‘ fd Omella Sgoifo, poštni uslužbenec „ vio Novelli in trgovska pomocni nella Giano, zdravnik Roberto j in zdravnica Laura Passoni, o ^ Silvio Pascali in gospodinja Arm® j ta Rollo, geometer Paolo Cer® uradnica Nadia Rosa Montagne • Izleti Društvo slovenskih upokojence f redi 23. t.m. avtobusni izlet v $ lje, na srečanje upokojencev Jugoslavije. Odhod ob 6. uri nega prehoda v Rožni dolini- ^ j in pojasnila na sedežu društva dan od 10. do 12. ure. jp Slovensko planinsko društvo štvo slovenskih upokojencev ^ Ari 9fi rir\ 9Q ootfiicto nfl OŽ*v. A- od 20. do 28. avgusta na rih srbskih samostanov in nimivosti. Prevoz z avtobusoin-bo, kolikor bo zadostno številu, jav. Prijave in pojasnila na ^ jn v SPD vsak dan od 10. do 12- ur.t trgovini Bavcon, v Carduccijev* do 30. julija. Kino Gorica VERDI Zaprto do 28. julija-CORSO 16.00—22.00 «Bingo VITTORIA 17.30—22.00 «L’in>P*[ / piaceri sessuali». Prepoved® dini pod 18. letom. Tržič KXCKLSIOR 10.00 22.0« love*. Prepovedan mladini P* k CV| *v. H im in n kri len 4 Vi «S SVOBODA 17.00 «Pirati 20. st« 'p Sovjetski film. 19.00—21 vneti duhovi*. Italijanska ^ ^ DESKLE 18.00 «Bitka med pf Ameriški film. 20.30 «Zakaj 1 0 deš v mojo posteljo*. Dans10 _________ |/jji DEŽURNA LEKARNA V G°“ t£ Al Moro, Ul. Carducci 38 84268. LEKARNA V TRŽIČ^ $ La centrale — Trg repubu® tel. 72341. MIIIII« ki je najstarejši datirajte jbrokopis sploh, saj nosi Priča „ °ktober 1458 in ki istočasno jlturniK ra2veJanih gospodarskih in ‘friijo ^ stikih med Furlanijo in Slo-Cvetek , . stoletju, ko je v Vidmu JV' Rier •' slovenska «Bratovščina ■ seot °n'ma». uradno ustanovljena j že *bra 1152, čeprav je obsta 1,1 Pove, n°fi0 Prej, ki je združevala to in ^nvala v Vidmu živeče Slovcn-Sih^ate. In prav v slovanskih S r. °^ta Videm je živel in se po-H Z|/v!1 ter zaslovel po ltiiliji in l*Nrrt? ni° 's‘n boljšega rezbarja Hc; );l’ priseljenca, in neke Kur Hvjt^ta S. Daniele: mislimo na ^ i>J\a slikarja, drugega renesanč ^ii pjjjstavnika slikarstva v Furla ^'li fn l ordenonu, ki je deloval po * AssjSjanski deželi a tudi v Ferrari, Hka’-v Firencah in še drugod, S m ki ga poznamo pod ime-’a S. n ‘n,> da Udine ali Pellegrino Jjs ^ atliele. Vsekakor zanimivo za ?e' DftJ0. dejstvo, da je bil slikarjev !'%i l 'Plenu Battista Schiavone, ).%, dtovščine sv. Hieronima v ° v najtemnejših časih fa-jttfli l ,.a terorja so v Vidmu delovali S gorniki kot Ivan Trinko, An-dn 'n •!osip Nemec ter cela j^gdi, med katerimi so duhov-Profesorji vidno izstopali. S* v ^oteklosti, je tudi danes pri-I j n» V*dmu slovenska beseda in H ^ najvišji videmski šolski usta-f sicer Ut'iverzi. Videmska univerza I .bila ,ei?a najmlajših v državi, saj t ■’ čerwStanovlJena šele pred petimi jtia 1^21^^ Obst^ ia krtf f a V niti,t II vil obstaja kot fakulteta za in literature že od leta ti. težit- eta 1571 pa, se med drugi-jb, c.1 tu poučuje tudi slovenski jri»'fenšeino poučujejo v slovan-'stitutu oziroma Inštitutu za Nad 50 študentov vzhodnoevropske jezike in književnosti, kjer je mogoče izbrati za študij, poleg slovenščine, srbohrvaščino, ruščino, češčino, slovaščino, poljščino ter madžarščino. Kmalu, vsaj tako kaže, bodo začeli poučevati tudi bolgarščino, tako da bo mogoče na enem mestu učenje prav vseh slovanskih jezikov. Na univerzi, ki ima svoj sedež v starodavni, impozantni in lepo obnovljeni palači Antonini - Cemazaj — tudi družina Cernazaj predstavlja po memben kamenček v mozaiku slovenske prisotnosti v Vidmu, sem se srečal z osebami, ki poučujejo na stolici za slovenski jezik in jih zaprosil za pogovor. V večji sobi, ki jo krasijo slike Trubarja, Cankarja in Župančiča ter reprodukcija Kozlerjevega zemljevida nad strehami in dvorišči starih hiš in palač, sem začel svoj pogovor najprej s profesorjem Petarosom, lektorjem za slovenski jezik, ki mi je orisal historiat stolice za slovenščino na univerzi. * «Decembra leta 1971» — pravi prof. Petaros — «sem tu začel poučevati slovenščino kot asistent in se je tako dejansko začelo poučevanje našega jezika na univerzi*. Tako zvem, da je bil najprej imenovan za docenta slovenščine prof. Jože Toporišič, jezikoslovec in slovenist evropskega formata, ki pa zaradi prezaposlenosti ni mogel sprejeti katedre, zato je 8. februarja 1972 leta po slavnostni otvoritvi začel s predavanji prof. Martin Jevnikar. ki je tedaj poučeval slovenščino tudi na univerzi v Padovi in ki poučuje slovenščino in srbohrvaščino na univerzi še danes. «Koliko ljudi pa sodeluje s prof. Jevnikarjem sem vprašal svojega so-govomika?». S prof. Jevnikarjem sodelujeta še dr. Lojzka Bratuž kot redna asistentka, dr. Neva Godnič kot asistentka za slovensko filologijo in .iaz kot lektor za slovenski jezik,» je bil odgovor prof. Pctarosa. Potem me je še zanimalo, kakšno je številčno stanje študentov na fakulteti. Ko sem bil namreč pred dvema letoma na tej univerzi, sem zvedel iz pogovora s prof. Jevnikarjem, da je bilo takrat vpisanih na oddelku za slovenščino skupno 85 študentov, medtem ko se jih danes uči slovenščine kakih 55. «Kako je prišlo do tega močnega padca?» vprašam svojega sogovornika. Odgovor pa je zelo eno staven. «Zdaj poučujejo slovenščino v Vidmu, v Trstu in v Padovi, kar pomeni, da obstajajo kar tri stolice za slovenski jezik na ožjem območju severovzhodne Italije. Tržačani, denimo, in prav le-teh je bilo največ, zdaj raje obiskujejo univerzo doma, Goričani ravno tako, ker v Trstu lahko dobijo tiste osnovne kulturne infrastrukture — knjižnice, radio, razne časopise, krožke, društva — ki jih Videm ne premore, da ne govorimo o vzdušju relativne dvojezičnosti in dvokulture, ki je v Trstu vsekakor prisotno, čeprav — podčrtuje prof. Petaros — moram poudariti, da je vzdušje na videmski univerzi Slovencem zelo naklonjeno in bolj odprto do slovenske kulture in jezika kot drugje.* se uči slovenščine «Kdo pa zdaj študira slovenščino na univerzi?* še vprašam lektorja Pe-tarosa. «še vedno je prisotno precejšnje število Tržačanov in Goričanov. To so bodisi Slovenci kot Italijani — število Frulanov in Italijanov iz drugih krajev dežele se ni bistveno spremenilo, medtem ko iz leta v leto rase število Benečanov, ki se vpisujejo na slovenščino, ker je v videmski pokrajini povpraševanje po slovenskem jeziku vedno večje.* Še to me je zanimalo, namreč kako je fakulteta urejena. S tem vprašanjem sem se pa obrnil na asistentko dr. Lojzko Bratuževo, ki mi je pove dala tole: «Med vpisanimi študenti se uče slovenščine nekateri eno, drugi dve, tri ali štiri leta. Fakulteta je namreč tako urejena, da si mora vsak študent izbrati glavni jezik, ki traja štiri leta, poleg njega pa še stranski jezik, ki traja tri leta. Lahko pa si izbere slovenščino kot pomožni predmet za eno leto ali pa dve. Mnogi naši študentje se mislijo posvetiti poučevanju na slovenskih srednjih šolah v I-taliji, ker jih naša univerza usposablja za poučevanje slovenščine, italijanščine, nemščine ali angleščine. Lahko pa gredo tudi v svobodne poklice, za prevajalce, tolmače in tako dedje.* «Vidim, da je vaš knjižni fond relativno bogat: odkod pa knjige na fakulteti? Vidim, da prihaja glavnina iz matične domovine, izvoz kulturnih dobrin in med te spadajo vsekakor knjige izredne važnosti za vsak narod in za vsako kulturo. Ali je tako? «Knjige dobivamo iz štirih glavnih virov: v glavnem nam knjige raznih slovenskih založb preskrbi Tržaška knjigama, kar ji plačujemo po tržnih cenah, potem so tu ustanove iz Slovenije — Slovenska akademija znanosti in umetnosti iz Ljubljane nam je podarila če.-z 100 svojih publikacij, nekaj so poklonili zasebniki, imamo pa seveda redna sredstva ministrstva za javno šolstvo, ki nam daje na razpolago vsako leto določeno vsoto denarja za nakup knjig in drugega didaktičnega materiala. Lahko povem tudi to, da smo naročeni na skoraj vse slovenske strokovne revije in vsak dan prihaja tudi dnevnik Delo.* Na proslavi tisočletnice Vidma v začetku junija so bili prisotni tudi zastopniki občin Sappada - Ploden in Portogruaro. Povabil jih je videmski župan Candolini hoteč s tem poudariti vezi, ki so nekoč obstojale s temi kraji, saj sta sodila do srede prejšnjega stoletja v sklop Furlanije. Danes sta oba kraja v Venetu, prvi v pokrajini Belluno, drugi pa Benetke. Nekater ljudje v teh dveh krajih si prizadevajo priti spet v našo deželo, v Sappadi - Pladnu predvsem zato, ker dobivajo hotelirji v naši deželi večje prispevke za obnovitev svojih hotelov kot v deželi Ve- Prof. Jevnikarju, predstojniku stolice za slovenski jezik na videmski u-niverzi, pa postavim bolj splošna vprašanja in sicer ga najprej zaprosim za nekaj besed o doktorskih tezah, ki so jih od zdaj napisali na fakulteti. «Za doktorske teze izbiram predvsem pesnike, pisatelje in druge kulturne delavce iz preteklosti, ki so živeli v Benečiji, na Goriškem ali Tržaškem. Ti možje so do zdaj malo znani in po krivici skoraj pozabljeni. Zato jih skušamo osvetliti od vseh strani in jih postaviti na mesto, ki ga zaslužijo. Tako so študentje do zdaj obdelali beneškega pesnika, dramaturga in šolnika Antona Klodiča Sabladon-skega, goriškega pesnika Andreja Budala, Ivana Trinka, tržaškega publicista Josipa Godino Vrdeljskega. Dalje Oglej v delih slovenskih pisateljev, tržaških revij Razgledi in Ženski svet, tržaško pisateljico Marico Nadlišek in še bi lahko našteval, nekaj tez pa so študentje povezali z angleščino ali nemščino. Zdi se, da je prav naša naloga, da razkrivamo slovensko preteklost teh krajev, ker je še premalo raziskana. Zanimajo me tudi stiki med videmsko univerzo in drugimi univerzitetnimi ustanovami, posebno iz sosednih dežel in predvsem, seveda iz Jugoslavije. O tem pa prof. Jevnikar meni tole: «Stike imamo predvsem z ljubljansko univerzo od koder smo povabili nekaj predavateljev. Imamo predvsem osebne stike, manjka pa uradni dogovor med univerzami za večje in načrtno delovanje. Prav tako imamo osebne stike s tržaško univerzo.* Na koncu razgovora vprašam prof. Jevnikarja še nekaj o smernicah razvoja fakultete same. «Na univerzi se zadnja leta bolj poudarja zanimanje za vzhodno Evropo: v zvezi s tem je treba povedati, da so tudi naš inštitut preimenovali v «Instituto di lingue e letterature delTEuropa orientale*. V tem okviru bi morala dobiti tudi slovenščina večjo razsežnost, saj je v načrtu Zgodovina slovenskega jezika in Zgodovina Slovenskega naroda, kot dva samostojna predmeta.* MARINO VERTOVEC neto. Zato obstoja v tem kraju akcijski odbor, ki si prizadeva, da bi prišlo do spremembe deželnih meja. V Sappadi - Pladnu je nekdanje staro prebivalstvo nemškega porekla, podobno kot v Saurisu - Zahre. Nemci so se tja priselili že pred stoletji iz Bavarske in ker je bil kraj odmaknjen so ohranili arhaično baravsko govorico. Ohranili so tudi staro ime svojega kraja Ploden, danes pa je to turistični kraj z veliko priseljenci. Imajo še nekaj starih hiš z značilno arhitekturo in tudi etnografski muzej, ki je zelo bogat. Tisočletne vezi Vidma Ob napovedanem papeževem obisku Luigi Faidutti pokopan v Kaunasu Pred nekaj dnevi so se v poljskih cerkvenih krogih in v Vatikanu širile vesti, da bo papež Janez Pavel II. prihodnje leto obiskal Litvo. Ta nekdaj samostojna država, danes ena izmed baltskih republik Sovjetske zveze, ima namreč veliko prebivalstva, ki je katoliške vere. V Rimu poudarjajo, da so pred kratkim prvič prišli na obisk v Vatikan nekateri litvanski škofje. To bo seveda pomenilo preokret v odnosih med Sovjetsko zvezo in Vatikanom. Nas sicer stvar zanima bolj odmaknjeno, pa čeprav gre za pomembni dogodek, seveda če bo do obiska prišlo. Ko smo brali te vesti v italijanskem tisku smo se spomnili, da ima vendar Litva nekaj sorodnega z Gorico. V čem je ta sorodnost? V Kaunas, mesto s četrt milijona prebivalci, je bil takoj po prvi svetovni vojni poslan kot zastopnik Vatikana goriški prošt dr. Luigi Faidutti. Luigi Faidutti je bil pred prvo svetovno vojno zelo znana osebnost v goriški politiki. Rojen leta 1861 v Škrutovem v šentlenarski občini v Be neški Sloveniji (oče Pietro je bil Furlan, mati Marijana Florjančič Slovenka) se je po nekaj letih študija na videmskem semenišču preselil v Gorico, kjer je doštudiral in sprejel avstrijsko državljanstvo. Postal je vodja tukajšnjega katoliškega furlanskega gibanja, izvoljen najprej v goriški občinski svet, potem leta 1902 v deželni svet goriški, leta 1907 pa v dunajski parlament. Leta 1913, pc smrti iredentista Luigija Pajerja di Monriva je bil imenovan za goriške ga deželnega glavarja in v tem svoj-stvu zagovarjal Avstrijo do zadnjih zdihljajev cesarstva. Zaradi tega so ga italijanski nacionalisti osovražili in ni smel, leta 1918, po zasedbi italijanske vojske, nazaj v Gorico. Še bolj pa so ga iredentisti sovražili, ker je bil ustanovitelj furlanske katoliške stranke in močne zadružne furlanske organizacije, v kateri je bilo do prve vojne 87 društev, med temi 34 posojilnic, z 8.371 člani. Faidutti je iztrgal furlansko prebivalstvo iz rok italijanskih liberalnih kapitalistov, ki so bili iredentisti in posledica tega je bil padec njihove gospodarske ter politične moči, tako da so tik pred prvo vojno imeli v rokah le še občinsko upravo v Gorici. Vse drugo so bili izgubili. Kot vnetega pristaša Avstrije (do Slovencev ni bil Faidutti prav nič prijazen, kljub temu da je bila njegova mati Slovenka) so iredentisti dosegli, da je italijanska vlada prepovedala, da bi prišel na ozemlje italijanske kraljevine. Zato ga je papež poslal v Kaunas v Litvo, kjer so ga baje domači katoličani zelo dobro sprejeli. Umrl je leta 1931 v Konig-sbergu v takratni Vzhodni Prusiji (danes je to Kaliningrad v Sovjetski zvezi). Pokopali pa so ga v katedrali v Kaunasu in pravijo da njegov grob zelo častijo. Toliko o goriški osebnosti ob priliki napovedanega papeževega obiska v oddaljeno baltsko deželo. MARKO VVALTRITSCH • Razpisan je javni natečaj na podlagi naslovov in izpitov, za mesto ravnatelja pokrajinskih muzejev v Gorici. Zgornja starostna meja: 35 let, razen izjem, ki jih določa zakon. Rok za predložitev prošenj za pripustitev k natečaju poteče 17. avgusta letos. nleo Marušič 4. let zadružnega gibanja ^kanskih mizarjev % ,^tveni izdelki so sledili predvsem mod-Nlk,, evam italijanskega tržišča. Pri oblikovanju v 0 in S° soclelovali ugledni arhitekti in CAM je f?°8el z uspehom sodelovati na mnogih držav-2stavah, na katerih je prejel visoka priznanja Zagrada na velesejmu v Padovi 1933, zlata me-trienalu v Milanu 1933, druga nagrada v ih^žp ^°34’ ^ve drugi nagradi v Firencah 1936). Ne 6n’e si je uredilo V Solkanu lastno trgovino, jNšl^delke pa je prodajalo in dajalo na ogled v J%0 ®°ttega d'arte, za mizarje je odprlo posebno la n2arski obrtniki je imel svoj sedež v stavbi Doljaka, prav tam, kjer je še danes Obrtna N ZMO. prenašalka bogate tradicije solkan-"R t farjev in njih združenega delovanja v današ- N Juvanje združenja CAM je vsaj v glavnih črnilo delovanju njegovih predhodnic: članom je nabavljalo surovine za izdelavo predvsem pohištvenih izdelkov, skladiščilo in prodajalo je izgotovljeno pohištvo. Nobenega dvoma ni, da je CAM, kljub pritisku, ki ga je nanj izvajala fašistična oblast, reševal hude gospodarske in socialne probleme Solkana. V razdobju 1932 - 1942 je bilo vanj vključenih 67 obrtnikov (pri čemer delavci in vajenci niso upoštevani. Učinek združenja je od začetka štiridesetih let zmanjševala vojna, ki je vtisnila v delovanje zadruge, pa tudi Solkana samega, močan pečat. Mizarji so bili vpoklicani v italijansko vojsko, kasneje pa so se zlasti mlajši odzvali klicu Osvobodilne fronte slovenskega naroda, postali so partizani borci in aktivisti narodnoosvobodilnega boja. Po vojni, ko se je pričela obnova civilnega življenja in ko so se številni solkanski mizarji po dolgih letih odsotnosti vrnili v domače kraje, je bila ena izmed najpomembnejših nalog Solkana, ki je sicer užival prve trenutke svobodnega življenja še pod zavezniško vojaško upravo, a je vendar pričakoval združitev z matično domovino, da obnovi združenje mizarskih obrtnikov. Tedanji organizatorji zadružne obnove solkanskega mizarstva so prejšnji CAM preimenovali v Združenje mizarskih obrtnikov ali na kratko ZMO. Člani predvojnega združenja so avtomatično postali člani novega ZMO. ZMO je 1. septembra 1945 izbral na prvem ob čnem zboru upravni odbor. Vodila sta ga najprej Jožef Poberaj kot predsednik in Mario Hlede kot tajnik; kasneje je Poberaja zamenjal Hlede, tajnik pa je postal Drago Zavratnik. ZMO je nadaljeval delo svojih predhodnikov, oskrboval je svoje člane z materialom, ki je služil izdelavi pohištva, vzdrževal je lastno skladišče ter opravljal tudi naloge trgovskega posrednika (prodaja lesa v Italijo). Združenje, ki je imelo še vedno lastno delavnico, si je kmalu nabavilo nekatere najnujnejše stroje za obdelavo le sa. Tako je delavnica, v kateri so bili zaposleni 3 ali 4 delavci, omogočila svojim članom, da so les obdelovali na tračni ali krožni žagi, v delavnici so bili rezkalni stroji, poravnalka in debelinka, verižni raz-kar in stroj za brušenje skobelnih rezil. ZMO je v času do priključitve k Jugoslaviji opravil vrsto naročil, zahteve po mizarskih izdelkih so bile v tem povojnem času kar velike, zlasti pri opremi prostorov javnih ustanov. 15. septembra 1947 je postal Solkan z uveljavitvijo določil mirovne pogodbe med Jugoslavijo in I-talijo dokončno del matične domovine. Nove razmere so prinesle vrsto sprememb in razumljivo je, da je moral tudi ZMO prilagoditi svojo dejavnost novemu času. Združenje mizarskih obrtnikov je moralo uskladiti pravno podlago svojega dela z jugoslovansko zakonodajo na področju zadružništva in obrti. 28. julija 1948 so se na pripravljalni zbor četrte zadruge solkanskih mizarjev (zadružne prodajalne iz leta 1898 v to število nismo vključili) zbrali vsi tisti mizarji, ki so jim upravni organi ted&njega okraja Gorice dodelili obrtna dovoljenja. Bilo jih je 30. Izvolili so pripravljalni odbor, ki naj bi vodil priprave za nastanek nove zadruge. Nova zadruga, ki je nosila ime Obrtniško mizarska nabavno prodajna zadruga, je bila ustanovljena na občnem zboru 9. avgusta 1948, registrirana pa je bila 29. oktobra 1948. Na veliki nagradi formule ena v Silverstonu Prost ugnal oba ferrarija Renaultov pilot je z včerajšnjo zmago utrdil vodstvo na skupni lestvici SILVERSTONE — V dirki, ki je o-betala veliko slavje Ferrarijevih pilotov Arnouxa in Tambaya, je prišlo do velikega presenečenja. Renaultov as Alain Prost je že po nekaj krogih prehitel oba rojaka (ki sta star-tala na prvih dveh mestih in sta vodstvo ohranila le za nekaj minut) in se nato ni pustil več dohiteti. Italijanska avtomobila v Silverstonu torej nista potrdila velikih obetov iz poskusnih voženj. Amaux je odpovedal kmalu po startu. Za Proštom ga je prehitel še Piquet in njegova vožnja je bila zelo anonimna, saj je potem imel težave še z Man-sellom. Nekaj več časa se je tekmecem upiral Tambay, ki pa je bil odločno počasnejši od Prosta in Pi-queta in je zato njegovo tretje mesto kar lep dosežek. Lotusovemu pilotu De Angelisu, ki je startal na četrtem mestu, jo je nov motor turbo zagodel že v prvi minuti, podobna usoda pa je doletela tudi Patreseja, Cheeverja in Giacomellija. Kljub nekaterim odstopom in veliki pripeki so tudi v Silverstonu motorji turbo dokazali svojo premoč. Ena glavnih žrtev te premoči je bil tokrat (več kot na prejšnjih dirkah) svetovni prvak Rosberg, veteranu Laudi pa je le z veliko mero sreče in izkušenosti uspelo iztrgati točko, ki mu bo še kako koristna, ko bo tudi mclaren imel svoj turbo. V Ferrarijevem taboru so sicer u-pali na zmago, a vseeno ne skrivajo zadovoljstva nad debitom novega modela uspešne serije C. Še najbolj zadovoljen pa je Tambay, ki si je najbrž že zaslužil čin kapetana ekipe in s tega mesta spodrinil An-nouxa. Prihodnja VN bo 7. avgusta v Hockenheimu. VRSTNI RED 1. Prost (renault), ki je 316 km prevozil v 1,24780. 2. Piquet (bra-bham) po 19”, 3. Tambay (ferrari) po 26”; 4. Mansell (lotus) po 38”, 5. Arnoux (ferrari) po 58”, 6. Lauda (mclaren) po 1 krogu, 7. Baldi (alfa romeo) po 1 krogu, 8. De Cesaris (alfa romeo) po 1 krogu, 9. Watson (mclaren) po 1 krogu, 10. Jarier (li-gier) po 2 krogih, 11. Rosberg «\villiams) po 2 krogih, 12. Faffite (williams) po 2 krogih, 13. Alboreto (tyrrell) po 2 krogih, 14. Sullivan (tyrrell) po 2 krogih, 15. Boutsen (arrows) po 2 krogih, 16. Guerrero (theodore) po 3 krogih, 17. Surer (arrows) po 3 krogih. Ostali piloti se niso uvrstili. LESTVICA ZA SP 1. Prost 39 točk 2. Piquet 33 točk 3. Tambay 31 točk 4. Rosberg 25, 5. Arnoux 19, 6. Wat-son 16, 7. Chever 14, 8. Lauda 11, 9. Laffite 10, 10. Alboreto 9. . . C TENIS — V tretjem kolu teniškega prvenstva ZDA je Italijan Oclep-po premagal Američana Freemana s 6:3 in 6:2. Z ATLETIKA — V torek in v sredo se bo v Rimu odvijalo italijansko državno prvenstvo v atletiki, na katerem bo tekmovalcev. nastopilo več kot 800 C NOGOMET — Nizozemski nogometaš Johnny Rep, ki je branil barve francoskega kluba St. Etienne, bo v prihodnji sezoni nastopal za nizozemskega prvoligaša Zwolle. Zdravkovi c v Londonu premagal Coeja LONDON — Na mednarodnem a-tletskem mitingu Crystal Palače, ki se je pred kratkim zaključil v Londonu, je jugoslovanski atlet Zdrav-kovič osvojil prvo mesto v teku na 1500 m s časom 3’35”28. Zdravkovič je v končnem sprintu prehitel slavnega Sebastiana Coeja, ki se je moral tokrat zadovoljiti z drugim mestom, s čimer je seveda razočaral. Memorial B. Frandolič v Doberdobu Ekipi Krasa in Zupančiča tesni zmagovalki turnirja V petek, se je zaključil 4. Memorial «B. Frandolič* - turnir v moški in ženski odbojki, ki ga vsako leto organizira KD «Kras» iz Dola in Poljan. Po četrtkovih tekmah, ki so zaključile prvi del turnirja, so bila znana imena ekip, ki so se potegovale za prva štiri mesta. Te so bile: za 3. mesto Sovodnje in Jezero (ženske) ter Naš prapor in Danica (moški); za 1. mesto, Kras in Danica (ženske) ter Župančič in Jamlje (moški). Letošnja zmagovalca sta ekipi Kras (ženske) in Župančič (moški). Vsekakor pa sploh ni bilo bistvenega pomena, kdo je bil prvi, saj je memorial potekal v zelo prijateljskem vzdušju. Bilo je seveda tudi nekaj «Iskric» med ekipami, toda mislimo, da tudi na takem memorialu, ki ne sloni na konkurenčnosti, mora biti nekaj športne napetosti*. ČETRTEK - MOŠKI Jezero — Kras 0:2 (14:16, 14:16) Ferfolja M. Na kolesarski dirki po Franciji Fignon skoraj dohitel vodečega Simona PUY DE DOME — Španec Angel Arroyo je osvojil prvo mesto na petnajsti etapi krožne kolesarske dirke po Franciji. Arroyo je prevozil 15 km dolgo progo (na kronometer) v 40’43” in je prispel na cilj tik pred rojakom Delgadom. Na tretje mesto se je uvrstil Kolumbijec Jimenez. Po včerajšnji dirki na kronometer je na skupni lestvici še vedno prvi Francoz Pascal Simon, ki vztraja kljub poškodbi na lopaticah. Simon je včeraj prispel na cilj z več kot pet minutnim zaostankom in to je izkoristil njegov neposredni zasledovalec Fignon, ki sedaj zaostaja za rojakom Simonom samo 52”. Včerajšnji gorski etapi je prisostvovalo približno petsto tisoč gledalcev. VRSTNI RED VČERAJŠNJE ETAPE (Clermont Ferrand - Puy de Dome) 1. Angel Arroyo (Šp.), ki je 15,600 km dolgo progo prevozil v 40'43” s poprečno hitrostjo 22,978 km na uro; 2. Delgado (Šp.) po 13”; 3. Jimenez (Kol.) po 29”; 4. Van Impe (Bel.) po 30”; 5. Laurent (Fr.) po 42”; 6. Corredor (Kol.) po 56”; 7. Kelly (Ir.) po 57”; 8. Winnen (Niz.) po 57”; 9. Van den Velde (Niz.) po 1’02”. SKUPNA LESTVICA 1. Simon (Fr.) 71.06’55”; 2. Fignon (Fr.) po 52”; 3. KeUy (Ir.) po 1’29”; 4. Delgado (Šp.) po 1’45”; 5. Airoyo (Šp.) po 4'24”; 6. Madiot (Fr.) f>o 4’30”; 7. Bemaudeau (Fr.) po 5’20”; 8. Van der Velde (Niz.) po 6’04”; 9. Agostinho (Port.) po 612”; 10. Win-nen (Niz.) po 6'18”. DIRKA PO FURLANIJI Mo ser prvi PORDENON — Francesco Moser je osvojil prvo mesto na kolesarski dirki po Furlaniji. Moser je v končnem sprintu prehitel Battaglina in Lealija. Na četrto mesto se je uvrstil Gavazzi Dva rekorda RIM — V prvem dnevu italijan skega državnega prvenstva v plavanju sta padla dva rekorda. Dosegla sta ju Paolo Revelli na 200 m delfin (čas evropske vrednosti 1'59”22) in Alessandra Zambruno na 200 m prsno v času 2’36”38. Jure«! La«1* R- •»SSSS.fc« JEZERO: Ferletič čič A., Jarc M D., Kosič F. KRAS: Frandolič Z., ---- žintin S., Vižintin P., Devetak »M ro L. lij: Danica — Župančič 0:2 DANICA: Devetak D., Devetak G., Černič L., Pahor K' ^ nic V., Devetak R., Bagon : vetak K. al ŽUPANČIČ: Faganel R-. Cingerli M., Klanjšček D-, c M., Marušič T., Mučič L-. vLj FINALE ZA 3. MESTO (ŽEN®8« Sovodnje — Jezelo (8:15, 15:12, 8:15) SOVODNJE: Vižintin L., d A., Cotič C., Cotič I., Černič (, visutti K., Luvisutti B., Ton'5lJ Petejan D. T > JEZERO: Lavrenčič N., : R., Čadež G., Čadež I., M*«113 Marušič L., Gergolet L. 1 FINALE ZA 3. MESTO Naš prapor - Danica (15:9, 12:15, 15:11) , _ &f NAŠ PRAPOR: Klanjšček P” (J ner S., Mikluž V. Sošol F., ( Vogrič A., Grinover D., P1111 Bevčar M. DANICA: Devetak D., DeveTff Devetak G., Černič L., Pahor ' nic V., Devetak R., Bag°n\7g| FINALE ZA 1. MESTO Kras — Danica (8:15,15:6,15:7) , ^ I KRAS: Lavrenčič M., I Devetak K., Ferletič R., Lavrenčič N., Navrenčič R-> t DANICA: Černič M., Devetak M., Vižintin M., Černič N., Juren C. FINALE ZA 1. MESTO (M°S1| Župančič - Jamlje (5:15, 15:9, 15:10) ŽUPANČIČ: Faganel R-. Mu' „»| Cingerli M., Klanjšček D., KerP0^ Marušič T., Mučič L., Corva h?« ničar I. . , I'1 JAMDJE: Soban B.. Oretti ‘f narčič R„ Bagon 1’., An«*“ n Devetak I., Ferfolja G.. Col(!M 1 \&\ Nezaželeni počitek WASHINGTON — Izzivalec svetovnega prvaka srednje težke kategorije Spinksa Eddy Mustafa Muhammed res ni imel sreče. Včeraj bi se bil moral z njim pomeriti, a so pred dvobojem sodniki ugotovili, da je za kilogram in 200 gramov presegal predvideno težo in so ga zato diskvalificirali, Spinksa pa znova proglasili za svetovnega prvaka. Mustafa je o svoji izključitvi zvedel po časopisih in kot priča gornji posnetek, s sklepom ni bil kdove kako zadovoljen. Šibažvili umrl EDMONTON — Sovjetski skakalec v vodo Šalibažvili je umrl. šalibažvi-li se je ponesrečil med tekmovanjem v skokih v vodo z desetmetrskega stolpa na pravkar sklenjenih univerzitetnih igrah. Pri skoku je Sovjet zadobil večkratni zlom lobanje in je izdihnil včeraj, potem ko je bil en teden v globoko nezavestnem stanju. Sergej šalibažvili je živel v tunizijski prestolnici Tbilisiju. Star je bil 21 let Brazilec Dirceu dokončno k Napoliju RIM — Brazilski nogometaš Dir-eeu bo v prihodnji sezoni igral v vrstah neapeljskega prvoligaša. Tako je sklenila komisija za registracijo nogometašev, ki je med drugim prijavila Dirceua in nogometni klub Verono disciplinski komisiji nogometne zveze zaradi nepravilnosti v zvezi s honoriranjem brazilskega asa. TISKOVNA KONFERENCA BIČA Zadovoljni z nakupi Čuka ni na seznamu Včeraj je košarkarsko društvo Bic priredilo tiskovno konferenco, na kateri so odborniki potegnili zaključke nad pravkar minulim prestopnim rokom in predstavili abonmaje za prihodnjo sezono. Predsednik Sa-porito je dejal, da je s kupoprodajami zadovoljen, saj bo novi trener De Sisti (podpisal je za Bic 4-letno pogodbo) razpolagal z mlado in obetajočo ekipo. Prihodi Palumba (za 270 milijonov), Lanze (za 600 milijonov) in Gotija (za 300 milijonov) tako povsem zapolnjujejo vrzel, ki je nastala ob «prisiljenih» prodajah Valentija (za 350 milijonov) in Bertolotija (za 220 milijonov). Bic zaključuje tako prestopni rok v pasivi za 600 mili jonov, ki bi jih z lahkoto vnovčil, ko bi prodal Tonuta (zanj je bil Billy pripravljen odšteti 1 milijardo 200 milijonov!), a društvo se je odločilo, da obdrži tega obetajočega igralca tudi za prihodnjo sezono. Kar se tiče tujih igralcev, bosta to prav gotovo center in krilo, in sicer Američana. Pogodbo naj bi podpisala v kratkem, za njuni imeni pa še ni bilo dano izvedeti. Ekipo bodo dopolnili še Zarotti, Agostinis, Floridan in Cende-relli, 19 letni center, ki je letos igral v mladinski ekipi. Slovenskega igralca Čuka torej ni na seznamu sklicanih igralcev. Kar zadeva abonmaje, gre omeniti, da jih Bic do konca avgusta prodaja po isti ceni kot lani in da bodo dovolili tudi ogled tekem Koračevega po kala in eventualnih «play-off». (Marko) id PO DRUGEM KK(K‘11 «Azzuirra» še n#! na četrtem mestu I „ m NEWPORT — Drugi krog J* J nega dela tekmovanja izz-lV.a sg' meriškega pokala v jadranju ^ za italijansko jahto «AzzUiT|® ^ čal nadvse uspešno. Italijan1 m jili celo več zmag kot v VT. $ gu in so hkrati utrdili sv®)- ji mesto na skupni lestvici, K ^ n v bistvu omogoča uvrstitev finalni del. ■A Na skupni lestvici še LA i--: -----------' 'va jahta -11 s rra, za >| še Kanada 1, Francija J vance- .oA Tretji in zadnji krog 'j dela letošnje «American cuF jjl skoraj nepremagljiva jahta lija 2, sledijo pa ji Chal" Victory 83, in Azzurra, za - ^ pričel v sredo, trajal pa jjtP. 1CV1 V Ol H tl J CII t' .• UV l| avgusta. Dotlej bodo ženci regat dovolj, časa, d® svoje jalite. Poznavalci Pra!: 5 > bodo zlasti Francozi nast0^gii« 1 polnoma novo jahto, ki u7-j 1 stveno spremeniti razmere Pred helsinškim svetovnim prvenstvom v atletiki Rekord Ashfordove povečal zanimanje za ženski spri11 Najnevarnejša nasprotnica Američanke bo Vzhodna Nemka Goehr, svetovna konkurenca pa je v zo'n>l‘ Nemke, ki je gotovo trdnejk®^^ navajena dolgih tekmovanj. . tf Američanke pa je kljub ter„e \ da bi utegnila ta prednost^'1''!. dovolj za zmago. Druga NDR naj bi bila kljub izred®* j/, su 10”83 le nekaj za Goehrov la svetovna konkurenca P® i, v zamudi in časi pod U ^ naj bj bili na bližnjem sV^ .. prvenstvu bolj redki. .rfifjl Program SP je izdelan za ^ P je zelo ugodno. Po tekih n® trov bo sledila štafeta, ki K, hunske tekačice naporna J® fA nem teku. Po splošnem dn®’ "j ka bo na vrsti v treh dn®®. t>,; stop na 200 metrov. RazP^čl^V tegnil biti ugoden za Ashl°y^ )j morebitno dvojno zmago. 1 Dve stotinki sekunde ločita v teku na 100 metrov dve vrhunski tekačici, letos obe že svetovni rekorderki. Najprej je 10”81 tekla Marlies Goehr iz vzhodne Nemčije, nato pa je 10”79 dosegla Američanka Evelyn Ashford. V tekih na kratke piroge so doseženi časi bili postranska stvar. Avtomatično električno merjenje časov daje sicer točne izide, pri katerih napake časomerilcev ali celo izrecni nameni ne utore jo priti do izraza, izredno kratki napori šprinterk pa dajejo neprimerno večjo vrednost oseb nim srečanjem, ki lahko določijo kateri šprinter je bolj popoln. če so moški šprinterji med najbolj iskanimi igralci atletskega cirkusa ne moremo isto trditi za dekleta, ki svoje kariere razvijajo v bolj mirnem okolju in brez pretirane reklame javnih občil. Prvi letošnji rekord Goe hrove je bil zabeležen le kot nova svetovna znamka in je kmalu romal v arhiv, malo ugodnejšo usodo pa je imel popravek Ashfordove vendar bolj zaradi dejstva, da je bil dosežen na istem tekmovanju kot moški rekord. Dve stotinki sekunde pomenita razliko, ki mora v našem primeru kriti tudi ugodni učinek visoke nadmorske višine, na kateri je Evelyn Ashford dosegla svetovni rekord 10”79. Ugodnosti doseganja rezultatov na visokih nadmorskih legah je vse bolj aktualen predmet obravnavanja vrhunskih atletskih rezultatov, kajti znanstveno je dokazano, da pri kratkih naporih manjši odpor redkejše- ga zraka atletom olajša delo. Meje1 na noben način praktično ne more biti, kajti vsak meter višine pomeni teoretsko prednost. Iz visokih nadmorskih leg so že vse «možne» svetovne znamke in sedaj tudi ena ženska, časovni razmah v katerem pa so bili vsi ti rekordi doseženi pa sega do daljnega leta 1968 kar pomeni, da so bile te ugodnosti izredno malo izkoriščene. ZDA, kot država z najbogatejšo izbiro šprinterjev, ima v svojih zahodnih predelih veliko atletskih naprav v krajih 2000 m nad morjem, špekulacijsko nastopanje v teh centrih pa nikakor ni postalo sistematično. Morda je v tem dejstvu nekaj atletskega bistva: to, da atlet bolj ceni svojo pravo vrednost kot zvijačo. ' Čez približno mesec dni bo v Helsinkih padla odločitev, ki bi lahko tudi obrnila na glavo sedanjo prednost samo dveh stotink, češkoslovaški metalec diska Ludvik Danek je ob mnogih svetovnih rekordih v prvih letih ’60 redno izgubljal na velikih tekmovanjih. Sreča se mu je presenetljivo nasmehnila komaj leta 1972 na OI v Miinchnu. «Rekordi minejo, kolajna pa ti ostane*, je modro in pravilno izjavil Danek. To velja pri atletiki zelo na splošno in na kolajno računata tudi Marlies Goehr in Evelyn Ashford. Dvoboj med Goehrovo in Ashfor-dovo se bo v Helsinkih na 100 metrov iztekel že v prvih dveh dneh. Vsega bodo potrebni štirje teki, ki verjetno govorijo v korist vzhodne ) t i k t ! t t ( i l ! i ( J t !! f i i Svojevrstna športna panoga Erika Zobca iz Boljunca l avtomodelom tudi do 130 km na uro 0 Wttn'h5,°VOr'mo 0 športu oziroma PtMotoJ1 pan°gah, navadno mislimo . ^vsem „ ...___. „„ h i cuvtivnuai,, iva. la boi *i° človeka proti človeku, ali s l0veka z zunanjimi dejavniki ®e potnilr1111 seb°j. večkrat pa sploh So titnjg 1Un°’ da v šport s°di še mno-ki ga °eSa, na primer modelarstvo, šeajo v ?^ov?jaki PO definiciji uvr-katere . tehmčne športne panoge, za 1 tUtiarv- značilno delovanje človeka ladje itn Prtpomočki (avtomobili, jj . ta,-) oz- s stroji. v Veo^arsty° se samo na sebi deli 'felizgjjj Vrsii. Ena od teh je avtomo-konsjjo' P°drobneje povedano elek-ierem SpV°^enje avtomodelov, o ka katpp sPloh zelo malo poroča in vlada t t®a’ resnici na ljubo, niti ne ostale k° ve'iko zanimanje kot za ^Portne onvenci°nalne in kompleksne Kljub temu pa ima tudi ta športna zvrst precej privržencev. Eden od teh je Erik Zobec, 16-letni mladinec iz Boljunca, ki redno sodeluje na tekmovanjih za elektronske avtomodele. Erik obiskuje 3. razred Tehničnega zavoda «Volta» (kovinarska smer), v prostem času pa se resno ukvarja z avtomodeli. Erik, od kdaj se ukvarjaš s to panogo? «Najprej bi poudaril, da so me od vedno zanimali avtomobili, vzporedno s tem sem tudi vzljubil avtomodele. Pred približno dvema letoma sem si ogledal eno od teh tekmovanj, istočasno sem tudi spoznal nekaj ljubiteljev te zvrsti, vse to je v meni vzbudilo večji interes in željo aktivnosti na tem področju.* Ali ima avtomodelizem v našem mestu mnogo privržencev? «V Trstu nas je kakih petnajst, v deželi kakih petdeset, v Italiji pa približno štiritisoč. Pristavil bi še, da sodelujeta na tekmovanjih še dva Slovenca. To sta Alberto Zenic iz Repna in Franko Boscarol iz Jamelj.* Kaj vse je potrebno zato, da tekmuješ z avtomodeli? «Predvsem ljubezen do te panoge, nato zavzetost, nekaj tehnične priprave in veliko volje. Uspeji je po mojem mnenju bolj odvisen od posameznika, od upravljalca modela kot pa od modela samega, naj bo ta še tako drag in izpopolnjen.* Ker smo že pri vrednostih, je tekmovanje in sploh ukvarjanje z mo-delizmom finančno zahtevno? «Kot sem že prej povedal, je tudi to deloma odvisno od posameznika. Modelov je več, tako da si jih lahko privošči vsakdo. Poznam vrsto ljudi, ki imajo res dragocene primerke (mi- lijonske vrednosti), kljub temu pa niso še dosegli vidnejših rezultatov. Finančno breme predstavlja sodelovanje na tekmovanjih, bolj kot vzdrževanje avtomobila. Tekmovanja prirejajo v glavnem izven Trsta, večinoma celo izven dežele. Edina progo v bližini so napeljali v Gradišču.* Kako si doslej rešil svoje finančne težave? «Zaenkrat mi pomagajo domači, saj bi si drugače ne mogel privoščiti vsega tega. Na določenem nivoju pa obstoja možnost, da ti stroške krijejo neposredno tovarne, ki proizvajajo modele, takih «pilotov» pa je zelo malo. Dodal bi še, da je ta naša zvrst v Trstu šele v zametkih, zaradi tega so težave v tem smislu mnogo večje kot drugod.* Kolikokrat si se že udeležil tekmovanj? «Udeležil sem se približno 25 tekmovanj. Prejšnjo nedeljo sem osvojil svojo prvo zmago na tekmovanju, ki je bilo veljavno za Veliko Nagrado Veneta in FJK. Drugače sem prej osvojil tri druga in tri tretja mesta. Večkrat sem se uvrstil med prvimi petimi. Tekmovanj se navadno udeleži od 30 do 80 tekmovalcev, v finale pa se jih uvrsti samo 10.» Bi nam lahko podrobneje opisal svoj avtomodel? «Model ima 3,5 ccm motor, doseže maksimalno hitrost 130 km na uro s 30.000 vrtljaji na minuto. Današnji modeli so tehnično zelo izpopolnjeni, tako kot pravi avtomobili. Med drugim imajo oleopnevmatične amortizerje in kolutne zavore in različne vrste pnevmatik za različne tipe proge. Kapaciteta rezervoarja znaša 0,1 1, tako da je treba med tekmovanjem večkrat preskrbeti model z gorivom.* Prav iz radovednosti smo še nadaljevali pogovor z Erikom. Tako smo zvedeli, da obstajajo permanentne in priložnostne proge, ki jih začrtajo pred dirko, da je stalna proga v Gradišču na voljo ljubiteljem te zvrsti in še marsikaj drugega, toda prostor je odmerjen, zato smo se omejili le na bistvene prvine te še nepoznane in nepropagirane športne panoge. Eriku se bo v tem mogoče še kdo pridružil, zaenkrat pa mu želimo, da bi kot v nedeljo, še večkrat zmagal na teh dirkah, ki so neke vrste «mini for mula 1». IGOR CANCIANI C JADRANJE — Roberto in Anna-rosa Perini iz Chioggie sta zmagala v četrti preizkušnji italijanskega pr venstva kategorije snipe v Tržiču. Na skupni lestvici vodita Gandolfo in Fomaro (prav tako iz Chioggie) pred Tržačanoma Brezichem in Pensom. KDOR KUPI REGISTER-BLAGAJNO SWEDA JE IZPOLNIL VSE POGOJE [RSweda Litton Italia POMENI REGISTER-BLAGAJNO ... KER ŽE 40 LET PROIZVAJA EDINOLE REGISTER-BLAGAJNE R.E.A.N. Ekskluzivni zastopnik Trst — Ul. Čampo Marzio 6 telefon 733401 Na novo ustanovljen tržaški agrarni center v korist vsem, ki ljubijo rastline in naravo. Razpolaga z velikim rastlinjakom, kjer si lahko izbereš najrazličnejše sobne in vrtne rastline. Končno specializiran center za popravila in vzdrževanje vseh kmetijskih strojev. Bogata zaloga strojev in rezervnih delov. GARDEN CENTER PRI OREHU, malo pred mejnim prehodom - ŠKOFIJE Tel. 040/231985 Lokar 3. *^vava potegavščina jjl Postr'?Znanec )e stal že onkraj hodnika sredi ulice 'O bi . ^util je, da konop popušča, in pomislil, ka-g Potegnil. Pritegniti je treba, drugače ne gre. i j 0 qv*1/> m Al A rlnv* r\v*o lz + i Iz 1 ir rl KI OIT- le Karlo Prinčič, star praktik, bral v dnev--Tai'K° SO !iudie pomisilili, da se vzdignejo v tu-l1, da porežejo vrvi, pa so jih napravili majh- i> {Majcene, in nekdo, ki je stal visoko in je go- vj^j . °biestnim glasom, je zagrozil s pestjo, da se g1ati ji? vse zemlje: «Treba je ljudi užugati, u-In r 'e treba- to ie!" Srn^dje so bili spet majčkenci. Prej so bili veliki, svčiij t° tak°' delali tako, in glej, stisnili so se, se I llpolT°Pne^' Kakor pomladne vode, ki se uteko. . jeni je poznal vse to, imel modrost v ma-t6 hi 2aZlncu m se čutil pravičnika. Nikoli v življenju k Uro Vedel bolj določno, kako zelo je pošten, kakor Jhl/g ki sem toliko let pravico pestoval, dojil in pre-N je ,z Yem, kaj je pravica!« si je govoril in res se b holtg,. delo, da stopa predenj Palas Atena s tehtnico I Sled ' s tehtnico na eni strani, z mečem na drugi. 2 Pa miren, skoro krotek, skoro nedolžen in če-^krožujoča, pokrivajoča vse. edite mi!« t^UliiU *e treba pravici brez mrmranja, brez tega >ost,ene«a gledanja, brez čobastega mrdanja, na-vi diti ' °dkritosrčno, vdano, da. Pravici je zaukazano Iečeš av tako, če te ima na konopcu, kakor če jo set i ! Za sabo. Kaj je nisi vodil za sabo skozi štiri-ie Uj Prinčič, gospod davčni preglednik? In zdaj sTp0sk - ona za te kratke minute v svojo zadrgo ^vUr afai še to, kako je narobe, kako je to, če se h Stal, 0 Preobrne! S-*a sredi mogočne ulice, ki je utripala glas-'Kak*6na ie bi'a s Pešci in vozovi, j Rr^0 st°ji. kaKo gre, to je prava korenina!« \ (j e,; se je pozibaval enakomerno, brezskrbno post 'Izk -ne.verjetno počasi. ja ljen Usnjava! Same znake, same progle so na-k* Srem ^ato c*nca tako malomarno leno. Toda ne, !pkor c1 svojo pot prav tako, če si zaukažem sam, ^o. 6 mi jo zaukaže drugi. In odločno je zauka- «Sledite mi!« Kaj ni to čisto lepo? človek gre in ima čisto rast. Gre v smrt, če treba, in ne mara nič. Glavna stvar je vest. Mimo srce. Uravnotežena tehtnica — to odločuje. Ulica je postajala bučna, gneča je mestoma zaustavljala pot. Izložbe so bile glasne, kričave, same izložbe, okno pri oknu. »Vraga, kako se življenje sveti! In če je človek v srcu miren, je deležen, bo deležen vse svetlobe!« Zastopilo mu je pot. Deset korakov pred njim se je majal hrbet, a tu — šele zdaj je opazil — tu je bila na levo roko mesnica in na desno, ob cestnem pločniku, je stal širok voz, naložen s svežim mesom, neverjetni kupi bokov, stegen, volovskih beder, pripeljanih pravkar iz klavnice.. Zavelo je sladko in zoprno po krvi. Mesarski vajenci, klavci so prenašali na ramenih kupe mesa, opotekali so se pod težo, kakor pijani so treščili z bremenom sredi prodajalne, sončno svetle mesnice. Prinčič ni mogel dalje. Kakor pod bičem so skakali mesarji na voz, z voza, podajali so si, se zaleteli, voz se je praznil, prodirajoče je dišalo po krvi. Tu je stal, tostran tega prenašanja, vmes se je bila nakapljala po hodniku živo žareča verižica kapelj krvi, mastnih, gostih, a tam na drugi strani, deset korakov čez cesto, hrbet, ki vidi vse, ki vse ve. Bal se je stopiti čez krvavo stezo. Bivši uradnik je pazljivo ogledoval te presekane široke bikovske vratove, ki so zdaj viseli kakor cunje, gledal prežagane hrbtenice in kitovje, ki se je v krepkih pramenih skladalo v barvite šope, preklane lobanje z izpraznjenimi očesnimi votlinami. Gledal je teleta, ki so jim viseli jeziki kakor repi iz gobca, ovce in kozliče, ki so jih metali kakor zavitke tobaka prek hodnika. «Hitro! Juri s pušo strelja mački dušo! Hitro!« je vpil vinjen hrust z voza in podajal, metal. »Hitro!« Kakor da ve, da tu nekdo čaka! Prinčič gleda, kako se naglo vrti, kako poziva delo samo sebe, in spominja se, kako je opazoval kot otrok, ko je zašel na daljnem sprehodu pred klavnico, ubijanje goveje živine in drobnice. Pripeljali so par volov, krasnih, mastnih, ki sta komaj stopala, in sta odskočila, ko sta stopila na prag, udarilo je po krvi, po preliti reki. A majhen dečko, priganjač, na pol otrok, je le sunil, brcnil s škornjem, in par se je zganil, ustopil se čisto krotko. Vsakemu kavelj v nozdrvi, v vsako nozdrv po en kavelj, pa vzdigni te stote kilogramov z vretenom na sprednjih nogah za pol metra, za meter, udari s težkim kijem po čelnici, da se zdrobi, in že se zavrti okrog lastne osi velikanska kepa, kakor ovel list v novembrski jutranji sapi, na zadnjih nogah. Potem odvrti vitel in tu leži čudovito telo. A pujske, teleta, ovne kar zajaše, zaskoči in sune globoko, sune široko, da brizgne kakor iz vodometa, kakor na slapu. Spominja se vsega in groze, ki hladi, kakor prvo uro, in zdi se mu, da stoji na mestu dolgo, dolgo. »Ne, ne, pod giljotino je drugače! Tik — tak! Znana stvar. Najbolj usmiljena metoda. En — dva — tri — in že ni duše nikjer več. Osupljiv je edino strah pred... pred to minuto, preden pride do odrešitve. Do oprostitve. Tiste ure in minute utegnejo biti meseci, utegnejo biti leta, utegnejo biti za deset življenj... bral sem o tem. Takrat zraste človeku oko in uho, vsa njegova bit gre v raščo in ta rašča je strašno boleča. Vsaka rašča boli, a prva rast boli skladko. Ta pa —.» Naročnina: Mesečna 9.000 lir celoletna 108.000 lir. - V SFRJ številka 6,00 din, naročnina za zasebnike mesečno 100,00, letno 1000,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 140,00 letno 1400,00 din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11.-5374 Za SFRJ - Žiro račun 50101-603-45361 ADIT - DZS 61000 Ljubljana Gradišče 10/11. nad. - telefon 223023 Oglasi - Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 23 mm) 39.000 lir. Finančni in legalni oglasi 2.900 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 550 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. primorski M. dnevnik TRST Ul. Montecchi.6 PP 559 Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481)83382 - 85723 ČEDAD Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samsa Izdaja m tiska H zn Trst Na cesti pri Mužcu strahovita nesreča V avstrijskem kombiju mrtvih 7 potnikov Kolone vozil na cestah in avtocesta! VIDEM — Včeraj zjutraj se je pripetila na cesti «Pontebbana» med Mužcem (Moggio Udinese) in Na Bili (Resiutta) huda prometna nesreča, pri kateri je izgubilo življenje sedem ljudi, trije pa so bili hudo ranjeni. Do nesreče je prišlo okoli 5,30 na blagem ovinku, kjer je cesta precej široka, saj so jo že pred leti razmeroma dobro razširili. Z vso silo sta trčila drug v drugega kombi z avstrijsko registracijo, ki je v smeri Vidma peljal devet ljudi, in težak tovornjak prav tako avstrijske registracije. Zakaj je kombi treščil v tovornjak, potem ko je zapeljal čez sredino cestišča, še niso ugotovili. Domnevajo, da se je to zgodilo, ker je bil voznik kombija preveč utrujen ter je zaspal za volanom, ali pa ga je obšla nenadna slabost. Dejanski vzroki nepravilnega obnašanja voznika bodo znani šele po zdravniških pregledih in po policijski preiskavi, ce bo seveda šofer Peter Winter preživel nesrečo, saj se sedaj nahaja v bolnišnici s pridržano prognozo. Posledice trčenja med vozili so bile strahotne. Prizor, ki se je nudil gasilcem iz Vidma in Tolmezza (Tolmeč) je bil grozljiv. Kombi, ki se je zaletel v levo stran tovornjaka, je nato odbilo v stene ob cesti, kjer je obležal popolnoma razbit. Gasilci so se morali dolgo časa mučiti, preden so izvlekli iz skrotovičene pločevine mrtve in ranjene. Od kje so prihajali avstrijski turisti, še ni znano. Ve se le, da so bili namenjeni na Jadransko morje, kjer naj bi preživeli nekaj brezskrbnih dni na soncu. Pred Mužčem je bila v zasedi smrt. Življenje so izgubili: štiriletna Tamara Heleschitz ter petletni Markuš Winter. Na kraju nesreče so umrli nadalje: Klaus Winter, Vilhelm in Mariane Heleschitz (33, oziroma 32 let), Brigite Kolar (23 let) in Andreas Trondl (19 let). Ranjeni so bili Doris in Peter Winter (24, oziroma 26 let) ter še neka druga doslej še ne identificirana oseba. BENETKE — Ob koncu tedna in v času ko se začenja množičnejši odhod na počitnice, je promet na vseh avtocestah in drugih prometnih poteh v Venetu skokovito narasel. Razmere so posebno težke na cestah, ki peljejo v Jesolo. Tam so se že včeraj zjutraj vile dolge kolone vozil. Na cesti, ki pelje v slikovito kopališko središče, je kolona avtov dosegla 20 km. Promet je tudi bolj gost na avtocesti Mestre - Trst in potem še na cestah v smeri proti Avstriji in Vittoriu Venetu. V Benetke je prišlo včeraj mnogo tujih turistov, ki so želeli prisostvovati ognjemetu ob priložnosti praznika Odrešenika. MILAN — Tudi v vsej deželi Lombardiji se je promet močno povečal. Največje težave so bile pri vstopu iz Švice v Italijo. Na mejnem prehodu Brogeda se je na švicarski strani ustvarila kolona vozil, ki je bila dolga do 15 km. Gre za turiste, ki prihajajo iz raznih krajev srednje Evrope. Švicarske oblasti so po radiu pozivale turiste, Me^ ■ iw» / ■ ii«-x uui nu u x nv/ioaviii JV —— promet, posebno na avtocesti in cesti, ki pelje od m■ prehoda pri Brennerju proti morju. Žal so zabeležke, rlira plmročU 7i4iri Mnimapinol nri trpanin Hvph naj izberejo stranske mejne prehode in ceste, uro in 6. uro včeraj je šlo čez mejo 6.500 vozil. BOČEN — Tudi na Južnem Tirolskem je zelo ... .... _J dve človeški žrtvi (domačina) pri trčenju dveh mo BOLOGNA — Vse ceste, ki peljejo proti kopališč®^ Riminiju in še naprej so nabito polne. Podobno je j, na avtocesti v južni smeri, kjer pa je opaziti tudi s u turiste prejšnje počitniške izmene, ki se vračajo FIRENCE — V Toskani je bil promet razmero^ koč, toda v včerajšnjih popoldanskih urah se je z^aP>: živel, posebno v bližini letoviščarskih središč v giu in Versilii. Francija soglasno obsoja atentat Francosko javno mnenje je soglasno obsodilo bombni atentat na letališču Orlv, za katerega armenska osvobodilna organizacija. Bombna eksplozija je zahtevala doslej 6 življenj in na Na sliki: prizor s pariškega letališča takoj po atentatu. si lasti odgovornost desetine ranjenih. (Telefoto AP) V vasici Kringa p mu je potem povedal, da je indijska konoplja, ki naj bi bila narn£nMjt^ ptičjo hrano. Da bi ga potolažil, mu je dal tisoč dinarjev vnaprej m za vsako od 343 sadik indijske konoplje po 300 dinarjev. p(j) Tako je Fabris gojil indijsko konopljo v dobri veri, da gfe z0^|/ hrano. Bila pa je namenjena povsem drugim «tičem». V preiskavi so (fi* pazinske službe za notranje zadeve odkrili, da je Vilim Jerman o°T jjjt' od še neznanih italijanskih državljanov, ki .sc mu za vsak kilo0TO indijske konoplje obljubili 500 tisoč lir. Namesto tega si je VHitu prislužil preiskovalni pripor. B- Mornar ni bil kameleon MOMBASA — James Wilham Tyson, 21-letni ameriški mornar z vojne ladje «America», je izjavil, da je presrečen*, ko je sodnik vrhovnega sodišča v kenijski luki Mombasi razglasil, da je oproščen krivde za uboj pristaniškega dekleta pred štirimi meseci. Tyson je priplul v Mombaso 5. a-prila letos skupaj z 9.000 drugimi mornarji ameriškega ladjevja v Indijskem oceanu, na dvotedenski obisk v skladu s sporazumom, ki sta ga ZDA in Kenija sklenili leta 1980. Za časa njego vega obiska so v nekem penzionu našli do smrti zadavljeno 25-letno prostitutko Lucy Kabura in pojavilo se je nekaj prič, ki so trdile, da so u sodne noči videle belega ameriškega mornarja. Desetdnevni sodni proces je vzbu dil veliko zanimanje v kenijski javno sti, ker je bil to že drugi takšen pri- mer v zadnjih dveh letih. Konec leta 1980 je namreč sodišče v Momba si sodilo nekemu drugemu ameriškemu mornarju, 19-letnemu Sandstro-mu, za uboj prostitutke, in čeprav je bil spoznan za krivega, je bil izpuščen po plačilu globe ducata dolarjev. To je razburilo javnost, ki je zdaj, v času drugega takšnega procesa, pričakovala, da bo mornar Tyson «pla-čal» tudi za Sandstroma. Toda to se ni zgodilo, ker je bila obtožnica na sila majavih nogah. Pričevanja so bila namreč protislovna in kot je rekel sodnik, bi moral biti mornar «kameleon», da bi se spreminjal v vse tiste osebnosti, ki so jih opisale priče. Sodnik je menil, da je bila celotna zgodba o «belem morilcu* v bistvu izmišljena za to, da bi prikrili sledi za pravim morilcem prostitutke, ki pa ga še iščejo. (T. D.) Pertini-Xanian: «satelitski» pogovor RIM — Italija in LR Kitajska sta začeli s poskusnimi telekomunikacijskimi povezavami v okviru sporazuma o kulturnem in znanstvenem sodelovanju. Danes je bila s pomočjo italijanskega satelita za telekomunikacije Sdrio vzpostavljena prva telefonska zveza med Kvi-rinalom in Pekingom in predsednik republike Pertini je imel daljši razgovor s šefom kitajske države Li Xania nom. Med pogovorom, ki je bil zelo prisrčen, je Pertini čestital Li Xanianu za izvolitev, nato pa sta državnika obudila spomin na Pertini jev obisk na Kitajskem. V ZRN bencin «<čistejši» BONN — Kljub nasprotovanju drugih evropskih držav bo Zvezna republika Nemčija s L januarjem 1986 prepovedala prodajo bencina s svinčenimi primesmi, obenem bo zahtevala obvezno namestitev posebnih katalitičnih kon-verterjev, ki bodo omejili stopnjo onesnaženosti izpušnih plinov. t i Nizka (rodnost v Italiji RIM — Po zgodovinskem višku iz leta 1964 je jjjj # prirastek v Italiji postopoma padal, da je s« segel eno najnižjih stopenj v svetu. Po letu padec ustavil in ostal na vsedržavni ravni l