IZHAJA OD LETA 1959 Letnik XXVI Št. 7 Hrastnik, 12. 7. 1984
GLASILO DELAVCEV STEKLARNE-SIJAJ HRASTNIK
■I—
Kako v steklarstvu slediti tehnološkemu razvoju?
To vprašanje je v trenutnem gospodarskem položaju v našem gospodarstvu povsem nedorečeno. Pa vendar ob dejstvu, da je oprema v naši DO amortizirana okrog 80%, smo primorani iskati optimalne rešitve. Omenjena izraba opreme občutno slabi naša prizadevanja za doseganje čim boljših rezultatov. Prav tako izrabljenost opreme pogojuje večje zastoje, večji odpadek in drago vzdrževanje. Ob snovanju smernic za naš dolgoročni razvoj bomo morali celotno razvojno politiko zastaviti precej drzno. Menim, da nam mora biti pri tem vodilo tehnološki razvoj in opremljenost nekaterih modernih steklarn, ki jih poznamo. To pa drugače povedano pomeni, da moramo pri našem razvoju zastarelo opremo nadomestiti z bolj produk-
tivno in seveda na avtomatskih proizvodnih linijah celotni postopek avtomatizirati — tudi kontrolo in embaliranje. V ročni proizvodnji predvidevamo perspektivno tudi določene posodobitve, ki bi olajšale fizično delo steklarjev, pri določenih fazah dela pa delo robotizirati. Seveda je robotizacija v steklarstvu šele v razvojni fazi in bo potreben še določen čas, da bodo ti roboti izpopolnjeni do faze, da bo njihova uporaba tehnično in ekonomsko upravičena.
Tudi v drugih obratih bo potrebno izpeljati modernizacijo, predvsem v določenih službah administracije, vključiti računalnike. Vse to pa pomeni, zmanjševanje zaposlenih, kar bi imelo, gledano ekonomsko, zelo pozitivne učinke.
V tem članku sem nakazal le nekaj najnujnejših oziroma osnovnih izhodišč za naš nadaljnji razvoj. Je pa ob tem potrebno poudariti, da je uspešnost našega nadaljnjega razvoja odvisna od dveh faktorjev: od ekonomskega položaja v celotnem našem gospodarstvu, ter od našega gospodarjenja in naše uspešnosti, kako bomo vztrajni pri realizaciji določenih ciljev.
Osnova za realizacijo takšnih programov je uspešno poslovanje in ustvarjanje lastnih investicijskih sredstev, kar pomeni, da smo za dosego teh ciljev prisiljeni izkoristiti vse notranje rezerve, se praktično obnašati, kot dobri gospodarji in dobri samoupravljalci.
Anton žagar, inž.
Letošnji sejem še bolj zanimiv
Za sejem opreme in sredstev civilne zaščite, ki je edina tovrstna prireditev pri nas, je iz leta v leto večje zanimanje. Za letošnji sejem so morali prireditelji Gorenjskega sejma razstavni prostor razširiti. Letos je ta sejem dobil tudi mednarodno razsežnost, saj je na njem sodelovala vrsta tujih raz-stavijalcev, obiskalo pa ga je tudi 32 vojaških atašejev v Jugoslaviji, ki so si ogledali razstavljene
eksponate in se seznanili s proizvodnjo sredstev civilne zaščite pri nas. Tako se odpira možnost, da bi tovrstne izdelke naši proizvajalci lahko prodajali na tuje.
Dvanajsti sejem opreme in sredstev civilne zaščite v Kranju je bil od 29. 5.—1. 6. 1984. Prikazan je bil pregled dosežkov do-
Pohištvo za zaklonišče: klopi in postelje so različnih izvedb. Postelje: dve- in trietažne enostranske ali dvostranske. Podobne so tudi klopi: enostranske, dvostranske z dvemi ali štirimi sedeži
mače industrije in razvoja civilne zaščite in sistema opazovanja in javljanja. Poleg domačih raz-stavljalcev so bili prvič zastopani tudi tuji proizvajalci. Razstavljena je bila vsa oprema za civilno zaščito za vsa reševanja in nudenje pomoči (gasilska o-prema, RBK — oprema, prva pomoč), ki se lahko uporablja v miru in vojni. Veliko je bilo takih proizvodov, izdelanih popolnoma ali v največji meri iz domačih materialov kot rezultat raziskovalnega in izumiteljskega dela jugoslovanskih strokovnjakov.
Po že utečeni praksi je bil ob letošnjem sejmu organiziran strokovni seminar, katerega tematika je bila zaščita in reševanje v primeru požara in sicer: »Organizacija in priprave protipožarne zaščite v vojni in v miru v OZD, KS in DPS.« Tega seminarja sva se udeležila dva člana našega štaba civilne zaščite. Ogled sejma je bil organiziran tudi v okviru naše organizacije CZ. Sejem si je ogledalo sedem članov iz vseh enot civilne zaščite naše delovne organizacije.
Za našo tovarno je bil najbolj zanimiv proizvod instituta »Jožef Stefan« iz Ljubljane, ki je razstavljal »termoluminiscenčni dozimeterski sistem TDS — 80«, katerega bomo po zakonu verjetno morali nabaviti za našo DO in KS. Ta sistem sestavlja-
Tunelsko atomsko zaklonišče: popolna zaščita pred radioaktivnim sevanjem in možnost vseh vrst dekontaminacije. Namenjeno za individualne potrebe in potrebe delovnih organizacij
Gasilska prikolica — cisterna — proizvod Vatrotehne iz Zagreba je namenjena za gašenje ali prevoz pitne vode. Deluje tako, da se priključi na traktor. Traktor preko kardanskega vretena poganja centrifugalno črpalko, ki je nameščena na sprednji strani cisterne. Vo-
lumen je 5.000 litrov, cas pol H = 3 m/min
jo termoluniscenčni dozimetri m ustrezen prenosen merilnik oziroma čitalnik dozimetra. Dozi-meter je v obliki plastične značke z indifikacijsko številko, ki se lahko večkrat uporabi ter merilnik dozimetra, ki je konstru-
jenja cisterne pa je 2,5 min. pri
iran za rutinska merjenja absorbiranih doz.
Sejem je bil zelo zanimiv in si ga je vredno ogledati, ker e-dino s prisotnostjo lahko sledimo napredku civilne zaščite.
A. Rome
OB PRAZNIKU...
Borci se spominjajo...
Bilo je sredi avgusta. Partizani smo napadli trafiko in s tem dobili veliko cigaret. Po ukazu Zasavskokamniškega odreda sva s tovarišem Drnovškom morala odnesti cigarete v 4. o-perativno cono, a najprej naj bi šla na podoficirski tečaj. Na poti so naju spremljali kurirji, saj je bila noč in nisva poznala poti. Pri neki kmečki hiši sva komandantu slovenske vojske Luku Leskovšku oddala cigarete in pismo. Ko je komandant zvedel, da sva tudi midva brez cigaret, sva jih dobila 3 zavojčke. Pot sva nadaljevala do podoficirske šole, ki je bila v Vodi. Tečaj je trajal 30 dni. Po končanem tečaju smo dobili spričevala. Bil sem odličen, ker mi tečaj ni delal težav, saj sem imel podlago iz trgovske šole. Ko je bil tečaj zaključen, pride komandant in zakliče: »Nemci prodirajo, hiter umik!« Hitro smo se umaknili v nek vinograd. V vinogradu smo se morali postaviti v vrsto in politkomisar 4. operativne cone je ukazal, da moramo sezuti čevlje. Seveda nas je bilo malo tistih, ki smo imeli umite noge in še za silo cele nogavice. Nekateri sp namesto nogavic imeli cunje. Politkomisar me je o-gledal, bil sem čist, in me dal drugim za vzgled. A ker sem tečaj naredil z odličnim uspehom, me je izbral za intendanta 4. operativne cone. Tako sem od takrat skrbel za prehrano.
Nekega dne sem z dvema partizanoma odšel k nekemu kmetu, pri katerem smo imeli shranjeno hrano. Kmet je dejal, da ni treba pred hišo stražarja, saj so bili Nemci nazadnje pri njih pred 14 dnevi in da gre ven njegova hči. Nato smo se po-
sedli k mizi, da bi kaj prigriznili. A nisem še dal v usta dveh žlic repe, ko sem od zunaj zaslišal strel in glasove kot so: »Halt, bandit!« Dekle je prihitelo v hišo, ugasnili smo luč, nato pa smo odšli po lestvi na podstrešje. V hišo je prišlo okoli sto nemških policistov in premetali so vse prostore. Eden od partizanov se je hotel ustreliti, ker je bil skoraj prepričan, da je po nas. Komaj sem ga pregovoril, da bodo Nemci odšli. Kar naenkrat pa smo vsi otrpnili, saj je nekdo plezal po lestvi. Zagledali smo policista, ki je imel v roki pištolo in zaklical: »Bandit!« Ko so nas prignali v kuhinjo, me je nekdo s pasom udaril po čelu, da se mi je ulila kri. Prepričan sem bil, da nas bodo zunaj pobili. Nemci so začeli prinašati slamo in bil sem prepričan, da nas bodo zažgali. A sem se motil. Nagnali so nas na peč, kjer smo prebili noč, sami pa so se polegli po tleh, kjer je bila slama. Zjutraj so mene in partizana, ki sta bila z menoj vzeli s sabo. Kmeta in družino pa so pustili na miru, ker jim je kmet dokazal, da ima sina v nemški vojski. Nas tri so potem odpeljali v zapor v Begunjah. Enega partizana so s transportom odpeljali v Dachau, eden pa je ostal z menoj v Begunjah, kjer naj bi čakala na vojno sodišče. Gotovo bi naju ustrelili, če ne bi prej prišlo do svobode in so naju partizani rešili.
To so bili spomini, ki mi jih je pripovedoval borec Peter Vastič.
Simona Bočko, 5.b OŠ NH Rajka, Hrastnik
Situacija je kritična, a ne brezizhodna
Ob prazniku občine Hrastnik je bilo Branetu Miii-noviču, direktorju naše deiovne organizacije podeljena plaketa »ZASLUŽNI OBČAN«. V obrazložitvi je zapisano, da se mu priznanje podeljuje za delo in uspehe, ki jih je s svojim delom dosegel na gospodarskem področju. Ob tej priložnosti smo ga v uredništvu Steklarja zaprosili za razgovor, v katerem je takole strnil svoja razmišljanja:
Kako ocenjujete položaj naše delovne organizacije v sedanji gospodarski situaciji v državi pa tudi v svetu?
Za položaj naše delovne organizacij e v sedanj k > ■ gospodarski situaciji v državi pa tudi v svetu, moramo reči, da smo v izrednih težavah. Lahko pa pričakujemo, da se bodo težave še stopnjevale. Ne moremo mimo vprašanja cen na eni in možnosti prodaje naših izdelkov na drugi strani. Vsem nam je znano, kako cene. — zlasti še energije — hitro naraščajo, tako da so izdatki na teh postavkah izredno visoki, da pa cen naših izdelkov ne moremo oblikovati tako, kot mislimo, da je prav. Torej tudi ne dosegamo ustreznega dohodka, čistega dohodka in ostanka dohodka.
Zavedati se tudi moramo, da smo v situaciji, ko se bo osebni dohodek prebivalstva usmerjal na druga, zlasti na osnovna živ-ljenska področja in da bo za proizvode, ki jih proizvajamo v naši delovni organizaciji ostajalo manj denarja, s tem pa tudi za nakup manj zanimanja. Prav zato je naša naloga, da skušamo prodajo organizirati tako, da bo sledila vsem dogajanjem na tržišču. Bolj kot smo doslej, bomo morali naš asortiman prilagajati potrebam na trgu, oziroma možnostim prodaje. Mnogo večjo skrb bomo v bodoče morali posvečati našemu izvozu. V mislih imam predvsem izvoz izdelkov iz avtomatske proizvodnje, pa tudi izvoz gotovih svetil, saj z izvozom na teh področjih dejansko ne moremo biti zadovoljni. V inozemstvu so še možnosti za prodajo teh izdelkov, vendar pa moramo storiti korak naprej v kvaliteti izdelkov, predvsem iz avtomatske proizvodnje, cene pa prilagoditi cenam, ki jih sprejema svetovno tržišče. Mislim, da so možnosti, da bi se ob upoštevanju vsega povedanega vendarle izvlekli iz situacije, ki v tem trenutku resda ni dob-
ra. Nasprotno. Vemo, da smo v treh mesecih letošnjega leta poslovali z izgubo, toda podatki za pet mesecev kažejo, da lahko u-pamo, da izgube ob polletju ne bo.
Kakšne so možnosti nadaljnjega razvoja naše delovne organizacije?
Večjih investicij zaenkrat ni predvidenih, seveda razen tistih najnujnejših na področju modernizacije proizvodnje. V letošnjem letu bomo avtomatsko proizvodnjo nekoliko posodobili. V začetku prihodnjega leta pa bomo prešli na avtomatsko proizvodnjo nekaterih vrst razsvet-1 javnih teles. Ob vsem tem pa je osnovna naloga, da čimprej zagotovimo možnost modernizacije zmesarne.
Projekti so že pripravljeni. Po dopustih bi pri Službi družbenega knjigovodstva prijavili prvo etapo ter, v kolikor bo potrebno, poiskali ustrezna soglasja pri komisijah. Z deli bi lahko pričeli še v letošnjem letu, nadaljevali pa v prihodnjih. Ta modernizacija bo terjala precejšnja sredstva. V tem trenutku jih ocenjujemo na približno 60 starih miljard. Potrebni pa bodo tudi veliki napori od vseh nas, da načrtovano uresničimo. Ce nam to ne bo uspelo, se že sedaj lahko vprašamo, kako bo s kvaliteto naših izdelkov in kaj lahko bi se zgodilo, da bi se znašli še v težji situaciji, kot smo trenutno.
Lahko ocenite naše poslovanje do konca leta? Bomo s sprejetim programom ukrepov izboljšali naše poslovne rezultate?
Mislim, da nam na to vprašanje delno daje odgovor. Program ukrepov, ki smo ga sprejeli, a se bomo o njem še morali pogovarjati. Vendar mislim, da je predvsem od nas in našega dela odvisno, kakšen bo ta rezultat. Toda morali se bomo bistveno bolj angažirati, kot smo se doslej. Zato tukaj med nami ne more biti prostora za ljudi, ki ne izpolnjujejo svojih delovnih dolžnosti. A takih, ki jim je o-snovni cilj na delovnem mestu le preživeti, namesto da bi s svojim delom dali prispevek k ustvarjanju dohodka, ni malo.
Sam program ukrepov, s katerim želimo zagotoviti boljše poslovanje, predvideva čisto konkretne obveznosti od vodilnih do vodstvenih delavcev in od vseh delavcev v delovni organizaciji. Če bomo uspeli z našo skupno akcijo in s skupnimi interesi, potem lahko pričakujemo, da bomo letošnje leto zaključili s pozitivnimi rezultati. Če pa bomo od akcije odstopili, mislim, da se lahko znajdemo pri negativnem rezultatu.
Kaj bi kot najodgovornejši človek v delovni organizaciji še posebej želeli povedati članom kolektiva?
Ob sedanji situaciji v delovni organizaciji, ki pa ni specifična le za našo Steklarno — v približno enakem položaju so vse o-stale steklarne v Jugoslaviji — bi rekel to, da se bomo morali vsi skupaj temeljito potruditi, združeno se lotiti nalog, ki jih imamo. To so naloge, ki izhajajo iz sprejetih programov; dolgoročnega, protiinflacijskega stabilizacijskega itd., ki nas v bistvu zavezujejo, da moramo delati bolj odgovorno, se drugače obnašati, kot smo vajeni. Mislim, da je prisotnih precej slabih navad. Vprašajmo se, kako izkoristimo svoj delovni čas, kakšen je naš odnos do sredstev s katerimi delamo, kakšen je naš odnos tudi do tistega, kar naredimo. Koliko besed je bilo že izrečenih na račun loma. Resda zanj obstojajo tudi objektivni vzroki, a bi ga lahko z drugačnim odnosom vseeno zmanjšali. Mislim, da bi se vsi skupaj morali zavedati, da je situacija kritična in da nas lahko reši edinole boljše delo in boljši odnos do dela in sredstev.
Želel pa bi izpostaviti še druge, probleme, to je tiste, ki se nanašajo na zagotavljanje sredstev. Delovna organizacija je že dalj časa nelikvidna, ali pa je v slabi likvidnosti. To nam povzroča velike težave. Potrebno je najemati določene kredite, obresti zanje pa so visoke, tako da vsak kredit, ki nam trenutno daje izhod in pomoč, nas v naslednjem obdobju zelo obremeni. Zato najemamo kredite le v tistih primerih, ko drugega izhoda ni. S predpisi, ki stopajo v veljavo s prvim julijem, bomo takšno situacijo še bolj občutili. Po zakonu o zagotavljanju trajnih obratnih sredstev bomo morali ob zaključnem računu v naslednjih sedmih letih zagotoviti izločanje sredstev v poslovni sklad — za letos za celotno delovno organizacijo v vi-
šini 4,2 stare milijarde, kar je izredno velika zahteva, oziroma velika obremenitev. Drug predpis, ki nas bo tudi prizadel, pa se nanaša na poravnavanje obveznosti, ki jih imamo do banke in do drugih partnerjev. Vsaka neporavnana obveznost onemogoča izplačilo OD v normalni višini, ampak le v višini povprečja lanskoletnega osebnega dohodka, povišanega le za 50 H povišanja OD v republiki Sloveniji v letošnjem letu. To v bistvu pomeni posredni pritisk na zmanjševanje OD. Mi bomo i-meli take nepokrite obveznosti na področju kreditiranja izvoza. Najetih imamo precej tovrstnih kreditov, ki pa jih pri banki ne moremo poravnati pravočasno zaradi različnega priliva sredstev, različnega roka plačevanja naših partnerjev in priliva sredstev, na naš žiro račun.
V	tem trenutku pa je najbolj aktualno vprašanje cen. Znano nam je da cene do določene višine moramo popraviti. Glede na že prej omenjene podražitve, surovin, energije... smo vložili ustrezne predloge na organe v zvezi in republiki.
V	zvezni skupnosti za cene so nam predlog — gre za ceno embalažnega stekla — zavrnili. Trenutno torej še ne vemo, kako bomo oblikovali cene embalažnega stekla po 1. juliju. Upam, da je predlog v republiški skupnosti za cene sprejet. Če je, potem bomo po teh cenah lahko prodajali naše izdelke, ki so namenjeni široki potrošnji.
Ob koncu bi rekel, da je situacija kritična, vendar mislim, da smo jo sposobni premagati ter ob koncu leta ugotoviti, da smo kljub vsem težavam poslovali kolikor toliko zadovoljivo.
M. K.
PRIPIS UREDNIŠTVA
Ob zaključku redakcije smo zvedeli, da nam je zvezna skupnost za cene odobrila delno povišanje cen izdelkov embalaže.
cenah in cenah naših izde kov
O
Že nekaj let se v našem gospodarstvu srečujemo z: izredno naglo rastočo inflacijo, ki je lani znašala že okrog 60 %. Obširnejši članek o tem je bil objavljen v prejšnjem »Steklarju«. Analiza vzrokov tako visoke rasti cen ni bila izdelana, to pa pomeni, da tudi niso pripravljeni vsi ukrepi, ki bi odpravljali vzroke visoke stopnje inflacije.
SPLOŠNI pogoji GOSPODARJENJA
Obstaja realna nevarnost, da se neugodni trendi visoke stopnje rasti cen nadaljujejo tudi letos.
Pogoji gospodarjenja, posebej stroškovni pritisk na materialno spodarstva v delitvi dohodka postavljajo gospodarstvo letos v težji položaj kot v začetku leta 1983. Premalo so upoštevana dejstva:
—	da smo lani dosegli padec družbenega proizvoda za okoli 1 %
—	da se produktivnost družbenega dela nenehno zmanjšuje (precej na račun neproizvodnega zaposlovanja; v štirih letih je padla za 7—8 %)
—	da se zmanjšuje delež gospodarstva v dohodku
—	izredno hitro se večajo vsote v gospodarstvu, namenjene za obresti, ki so v letu 1983 zajemale že 14 % dohodka gospodarstva ipd.
Ob porušenih blagovno-denar-nih in cenovnih ter tržnih ravnovesjih še vedno prevladuje mnenje — in tudi ukrepi so temu primerni — da lahko upočasnimo rast cen le z administrativnimi ukrepi.
Ob tako neugodnih splošnih pogojih gospodarjenja je bil konec decembra lani sprejet »odlok o zamrznitvi cen« v večini panog predelovalne industrije ob istočasnem povečanju cen energije in osnovnih surovin. To je dodatno zaostrilo pogoje gospodarjenja, sam učinek teh ukrepov pa ni izpolnil predvidenega. Več se je ukvarjalo s problemi izpeljave resnične zamrznitve, kot s temeljitimi analizami vzrokov gospodarskega stanja in predlogi za njihovo odpravo.
PODLAGE IN NAČINI SPREMINJANJA CEN V LETU 1984
Osnovna opredelitev politike cen v letošnjem letu je določena v resoluciji o ekonomskem razvoju v letu 1984, kjer je kot osnovna naloga določeno zmanjšanje stopnje inflacije v primerjavi s preteklim letom.
Pravna podlaga za odpravo decemberske zamrznitve in za določitev pogojev oblikovanja cen v letošnjem letu je bila u-stvarjena šele s sprejemom dopolnil zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen konec aprila. To naj bi veljalo le do konca letošnjega leta, v tem
'«»«.	_______ - «4
času pa naj bi bil pripravljen in sprejet nov zakon o družbeni kontroli cen.
Bistvo dopolnil so za letos u-veljavljena nova merila za oblikovanje in za družbeno kontrolo cen in sicer:
—	svetovne cene (izvozne, u-vozne) za proizvode ali storitve, ki so dejansko predmet mednarodne menjave v industrijsko razvitih zemljah tržnega gospodarstva
učinkovitost gospodarjenja
—	namenska delitev dohodka.
Poleg teh določil so nove tudi kazenske sankcije in pooblastila Zveznega izvršnega sveta, da sprejme ukrepe, s katerimi zagotavlja, da se bo realizirala 40 % stopnja inflacije kot tudi pooblastila Zvezne skupnosti za cene, da skrbi za spremljanje cenovnih gibanj.
Na podlagi novih zakonskih določil je Zvezni izvršni svet konec aprila sprejel še odlok o pogojih in načinu oblikovanja cen in družbeni kontroli cen v letu 1984, katerega osnovna vsebina je v tem, da cene samostojno o-blikujejo delavci v OZD, vendar se o cenah dogovarjajo in tudi sporazumevajo v medsebojni odvisnosti v fazi reprodukcije in pa sklepa o proizvodih in storit-
vah in pristojnosti vseh družbenopolitičnih skupnosti, za katere samoupravne organizacije in skupnosti niso dolžne' pošiljati obvestil o cenah pristojnim skupnostim za cene, po katerem pa je kljub takemu nazivu le nujno potrebno dostaviti obvestilo o cenah pristojni skupnosti za cene v predpisanem roku.
Bistvo je to, da delavci »samostojno« oblikujejo cene v OZD, vendar pa morajo biti ne glede na obliko družbene kontrole cen, cene oblikovane v skladu s sprejeto politiko cen za leto 1984, predpisov, sprejetih na podlagi zakona in drugih predpisov, sprejetih zaradi realizacije sprejete politike cen in da stroškovni princip sploh ni mogoče upoštevati.
Sestavni del sprejete politike cen za leto 1984 je tudi »projekcija gibanja cen v letu 1984«, ki naj omogoči vodenje politike »kontrolirane inflacije«. Projekcija vsebuje predvideno rast cen po panogah in blagovnih skupinah z dinamiko uveljavitve te rasti. Projekcija je tajni dokument Ni na vpogled vsakomur in za vse panoge in blagovne skupine, tako da so se tu že začele težave pri oblikovanju cen v praksi.
Tako programirana rast cen je v funkciji gibanja inflacije, tečaja dinarja in obrestnih mer. Napoveduje se naslednje: če bo v I. polletju prekoračena 16 % tekoča rast cen na drobno (in-industrijskih izdelkov, se bodo flacija) in 10 % tekoča rast cen s septembrom 1984 obrestne mere povišale s 40 na 60 %, da bi tako zaviralno delovale na rast cen. Enako naj bi bilo soodvisno gibanje nadaljnjega razvrednotenja dinarja v primerjavi s prekomerno rastjo cen, ki naj bi prav tako skozi naraščajoče stroške zaviralno delovala na rast cen.
OBLIKOVANJE CEN STEKLENIH IZDELKOV IN SVETIL
Predpisani so naslednji režimi oblikovanja cen za naše proizvode:
1.	Cene embalažnega stekla se lahko spremenijo samo na podlagi samoupravnega sporazuma o cenah, ki se sklene s kupci, ki uporabljajo ta proizvod oz. grupo proizvodov v naslednji fazi reprodukcije in kupujejo vsaj 2/3 tega proizvoda oz. grupe proizvodov od nas. Zvezni skupnosti za cene je treba 30 dni pred začetkom prodaje proizvodov po cenah, oblikovanih na podlagi samoupravnega sporazuma, poslati obvestilo o cenah v skladu s predpisi in podpisane samoupravne sporazume o cenah. V drugi polovici maja smo obiskali naše kupce embalažnega stekla in nekako uspeli skleniti v najkrajšem možnem času sporazume o cenah z več kot 2/3 kupcev. 1.
6.	1984 je bila vsa dokumentacija vložena pri Zvezni skupnosti za cene Beograd.
2.	Cene trgovskega, razsvetljav-nega stekla in svetil so v re-
žimu »prostega« oblikovanja cen in je treba poslati obvestilo o cenah Republiški skupnosti za cene Ljubljana najpozneje v o-smih dneh od dneva, ko začnemo uporabljati cene iz obvestila o cenah.
Na podlagi sklepov delavskega sveta TOZD proizvodnja steklenih izdelkov in TOZD proizvodnja svetil so se v maju povišale cene razsvetljavnega, trgovskega stekla in svetil.
Cene svetil so se povišale za celoletno predvideno rast cen in bi v okviru dane projekcije veljale do konca letošnjega leta.
ZAKAJ SMO NA SPISKU KRŠITELJEV LETOŠNJE POLITIKE CEN?
Zato, ker smo v maju povišali cene razsvetljavnega stekla za 25 % (kar pomeni celoletno rast cen), cene trgovskega stekla pa za 20 %, s tem da bi v septembru te cene povišali še za 5 % in tako dosegli celoletno rast cen kot jo predvideva projekcija.
Možno pa bi bilo povišati cene razsvetljavnega in trgovskega stekla po 50 % v II. in III. kvartalu od letnega povečanja, to je od 25 %.
V tako oblikovanje cen nas je vodila skupno dogovorjena dinamika rasti cen vseh slovenskih proizvajalcev stekla v okviru Splošnega združenja rudnikov in industrije nekovin Slovenije in pa naslednji vzroki, ki so bili obravnavani na delavskem svetu TOZD proizvodnja steklenih izdelkov :
—	predlagano 20 % povišanje cen steklenih izdelkov v decembru 1983 je bilo zavrnjeno, nekaterim drugim jugoslovanskim proizvajalcem stekla v drugih republikah pa je bilo odobreno in so se tako nesorazmerja med cenami istih in sorodnih proizvodov povečala;
—	povišanje cen s 15. 5. 1934 predstavlja dejansko samo 3 % v I-polletju;
—	eden izmed bistvenih faktorjev za slabšanje našega rezultata poslovanja je vse večje nesorazmerje med cenami surovin, energije, prevozov ipd. ter cenami naših proizvodov, ki se ga samo z izkoriščanjem notranjih rezerv in boljšim gospodarjenjem ne da nadoknaditi;
—	po odmrznitvi cen v letošnjem letu naši dobavitelji povišujejo cene od 20 % pa celo do preko 100 % in se tako samo po sebi postavlja vprašanje kakšna je in kako je bila pri njih upoštevana projekcija cen;
—	proizvajalci stekla v Srbiji so maja enkratno povišali cene svojih izdelkov za celotni procent po projekciji;
Ni pomembno, koliko tehtnih vzrokov bi še našteli, da bi lahko obdržali prvotno oblikovane cene, kajti ni vzroka, ki bi to omogočil.
Republiška skupnost za cene je začela izvajati svoje pristojnosti in tako smo bili dolžni ponovno oblikovati cene v skladu s projekcijo.
Majda Krošlin
Akcija ’’sindikati v SLO in DS”
Ta pomembna družbeno politična akcija, ki jo že četrto leto zapored organizira Občinski svet ZSS Hrastnik, je letos 19. 6.1984 potekala po pohodni trasi Dol— — Čerdenec — Turje — Kopit -nik — Gore v dolžini približno 11 km. Poleg preverjanja fizične sposobnosti udeležencev — čla-
nov OO ZSSS iz organizacij združenega dela in delovnih skupnosti je bilo na posameznih kontrolnih točkah potrebno tudi precejšnje znanje s področja topografije in orientacije na neznanem zemljišču. Največ časa pa so tekmovalci porabili za reševanje testov, ki so vsebovali
BURZA SORT PONUJA...
Nove možnosti varčevanja
V naravo vsakega ustvarjalnega nagona, še posebej proizvodnega, je vključen tudi občutek varčevanja, ki postaja zavest o bivanju v času in prostoru, ki ni samo sedanji, marveč sočasno tudi pretekli in bodoči; to je zavest, da ustvarjamo na že ustvarjenem in iz ustvarjenega, da ustvarjamo zato, ker hočemo napredovati in naposled boljše živeti, kot živimo danes. Tudi najbogatejše družbe to niso postale s potrato, marveč s smotrno porabo surovin in drugega reprodukcijskega materiala, koristnih odpadkov, energije, tako rekoč s stabilizacijskim obnašanjem, o čemer pri nas govorimo in pišemo že vrsto let.
Če pogledamo okoli sebe, bomo nemara našli predmete, ki so nam pravzaprav v napoto, ker se po nepotrebnem kopičijo v skladišču, saj ne vemo kaj in kam bi z njimi. In kot so nam ti predmeti v breme — tako zaradi zavzemanja dragocenega prostora in tudi po denarni plati, ker nam zamrznjujejo obratna sredstva ali pa zanje moramo plačati anuitete, če gre za osnovna sredstva — so drugim organizacijam nujno potrebni za redno proizvodnjo.
Doslej smo vedeli le za zbiranje koristnih odpadkov (sekundarnih surovin). Prav zategadelj je pobuda iz Zagreba, kjer so na začetku aprila letos ustanovili prvo jugoslovansko računalniško vodeno borzo obvestil za ponudbo, povpraševanje, nakup, prodajo in menjavo — hvalevredna. Gre za informacijo gle-
de surovin, odpadkov, snovi, izdelkov, orodij, naprav, pripomočkov, strojev, njihovih delov, sklopov, podsklopov, tehnologije, strojnih in rokodelskih zmogljivosti ter za nudenje nasvetov (consulting).
Zatorej imamo enkratno priložnost za »odmrznitev« naših neaktivnih sredstev, od neku-rantnih skladiščnih zalog, neizrabljenih proizvodnih zmogljivosti, do odpisanih, zavrženih strojev. Za prijave teh naših presežkov ne kaže čakati na dolgotrajno dogovarjanje (zaradi lastne organiziranosti), v pomoč vam je borza informacij, ki se imenuje BURZA SORT in sprejema prijave ne le od organizacij, temveč tudi od posameznikov s skromno letno članarino — le 800 dinarjev. Njen naslov je:
BURZA SORT, Bogovičeva 1/1, 41000 ZAGREB telefon (041) 432-282, teleks 21156 cdi zg yu.
Glede tega, ker je to prvi primer računalniškega posredovanja informacij izmed ponudbe in povpraševanja, kaže pohvaliti to pobudo z željo, da tudi naš kolektiv čedalje bolj uporablja to enkratno možnost.
Sleherni privarčevani dinar je prispevek ne zgolj za posamezni tozd ali naš delovni kolektiv, ampak za družbo v celoti.
Potrebno nam je le za kratke trenutke odstirati zaveso, pogledati ■ okoli sebe in spoznali bomo kaj nam je storiti..
vprašanja s področja narodne zaščite, civilne zaščite, požarne varnosti ter mesta in vloge, katero ima sindikat v konceptu SLO in DS.
Kljub pravočasnim pripravam in širokemu seznanjanju OO ZSS pa je bila letos zelo skromna udeležba ekip, katero lahko le deloma opravičijo delovne sobote. Iz naše delovne organizacije so se akcije udeležile 4 e-kipe, ki so v konkurenci 15 e-kip dosegle solidne rezultate.
Bolj kot pa sam tekmovalni rezultat je pomembno predvsem tovariško vzdušje, spoznavanje novih obrazov in izmenjava izkušenj na vseh področjih delovanja sindikalne organizacije, zato bi morali v bodoče dati večji poudarek in pomen tako udeležbi kot tudi samemu usposabljanju sindikalnega članstva za u-spešno opravljanje nalog s področja SLO in DS.
Adi Zaletel
V sindikatu ponovno o cenah in investicijah
Cene in inflacija sta v zadnjem času dve glavni temi pogovorov, upov in bojazni številnih delavcev, direktorjev, političnih aktivistov in drugih. Oboje pomembno vpliva na družbenoekonomski položaj delavcev v združenem delu, zato ni nič čudnega če v sindikatu temu namenjamo veliko pozornost. Pa ne da bi samo dajali pobude in predloge državnim organom, gre predvsem za to koliko smo v sindikatu usposobljeni in odločni spopasti se s stroški in ocenami ter investicijami in seveda preko tega tudi z inflacijo.
Nov način oblikovanja cen, odločnost da (ponovno) uveljavimo ekonomske kriterije gospodarjenja — vse to začenjamo uvajati v pogojih nestabilnosti tržišča in vseh drugih dokaj nenormalnih okoliščinah, kar bi ob popolni spontanosti delovanja vseh stroškovnih in cenovnih mehanizmov pripeljalo do katastrofalne inflacije. Zato je bila z dogovorjeno politiko cen in projekcije cen za letos predvidena tako najvišja rast cen, kot tudi dinamika njihovega povečevanja. Gotovo je, da so tudi v projekciji še slabosti* nekatera neustrezna cenovna razmerja in podobno, toda projekcije se je na vsak način treba držati, če hočemo kolikor toliko brzdati inflacijo. V republiških sindikalnih forumih je bila seveda podprta selektivnost uresničevanja politike cen (tako v teritorialnih okvirih kot v dejavnostih). Gotovo je, da je pri oblikovanju cen treba upoštevati specifičnost pogojev pridobivanja dohodka in zatečeno raven cen, toda projekcija cen je vendarle zgornja meja, pa ne samo to. Ni mogoče kar brez utemeljitev posegati po naj višjih »dovoljenih« povečanjih cen, posebej če ni stvarnih dokazil o nujnosti takšnih povišanj.
Naj novejši podatki kažejo, da je večina predlogov za nove cene presegla okvire projekcije in da večina delavcev v ozdih, posebej pa delegati v delavskih svetih niso bili in niso objektivno seznanjeni z vsemi posledicami tolikšnih povečanj cen lastnih proizvodov in storitev. Ne gre samo za verižne posledice v inflacijski spirali, gre tudi za vednost o povsem konkretnih ekonomskih sankcijah, ki bodo doletele tiste ozde, ki bodo bistveno odstopali od projekcije cen. V zvezi s tem, je sindikalna organizaciaj premalo odločno take informacije zahtevala od poslovodnih organov in strokovnih služb oziroma tudi sama (prek sindikalnih poverje-
nikov) ni organom upravljanja pa tudi delavcem posredovala opozorila o problematiki cen in inflacije ter sankcij.
Gotovo to ni lahka naloga, saj sindikalni aktivisti tudi niso vedno dovolj usposobljeni za take razprave. Tu pa lahko pomaga tudi občinski svet pa republiški odbor sindikata dejavnosti. "
Tudi na tako imenovane »sive cene« ne gre pozabiti. Dostikrat se v ozdih pritožujejo nad »izsiljevalskimi« samoupravnimi sporazumi, ni pa prave pripravljenosti, da bi navedli konkretne podatke oziroma podpisnike kot kršitelje, prijavili. Dela za samoupravno delavsko kontrolo torej ne manjka.
Naslednji problem so investicije. Sindikat ima (kazensko) možnost dajati mnenja k investicijskim predlogom. Seveda sindikat zanima predvsem kakšne pogoje dela in osebne dohodke bo prinesla nova investicija. Očitno pa se sindikalne organizacije dosedaj niso kaj dosti ukvarjale s tem, saj smo v preteklosti dosti investirali, pogoji dela se pa cesto kar slabšajo in slabšajo, da o osebnih dohodkih sploh ne govorimo. Pa še nekaj je pomembno pri investicijah: sindikalna usmeritev je, da imajo v današnjem položaju osebni dohodki prednost pred investicijami. Dogaja pa se, da je organizacija združenega dela v izgubi pa še vedno investira, kar je popolnoma nesprejemljivo. Nekaj drugega pa je, če taka investicija pomeni prestrukturiranje in odpravljanje vzrokov izgube. Pri vseh investicijah pa bi bilo poleg bančnih kreditov in lastnih sredstev bolje uporabljati možnost angažiranja sredstev občanov, kar zakon dopušča.
Informacije RS ZSS
Priznanje članu kolektiva
Zveza društev invalidov SR Slovenije je Milanu Vujisiču podelila
ZNAK ZVEZE
kot posebno priznanje za vztrajno in požrtvovalno dolgoletno delo na področju družbenega varstva invalidov in za uveljavljanje njene družbene vloge.
Za pridobljeno priznanje se čestitkam pridružuje tudi naše uredništvo.
Praznovali smo
Osrednja prireditev v počastitev dneva borca, občinskega praznika in dneva rudarjev je letos bila na Dolu. Na prireditvi so bili prisotni tudi nekateri najvišji predstavniki družbenopolitičnega dela
Krajani Dola so letos prvič praznovali svoj krajevni praznik — 28. junij — v spomin na ustanovitev prvega odbora OF pred štiridesetimi leti za območje Dola
Na slavnostni seji občinske skupščine so bile podeljene plakete in priznanja zaslužnim občanom
Podpisana je bila tudi listina o pobratenju in sodelovanju med krajevno skupnostjo Vinski vrh in krajevno skupnostjo Dol. Na Trgu borcev NOB, kjer je zbranim spregovoril Marjan Orožen, predsednik sveta ZSS pa je bilo odkritje obnovljenega spomenika žrtvam
NOB
Na tekmovanjih uspešni
Pri izvajanju aktivnosti civilne zaščite za leto 1984 je bilo v občini Hrastnik tekmovanje enot civilne zaščite za prvo medicinsko pomoč. Tekmovanje sta organizirala Oddelek za ljudsko obrambo in Odbor RK Hrastnik. Dne 26. 5. 1984 se je na tekmovanjih pomerilo devet ekip prve medicinske pomoči, med njimi tri iz DO Steklarna-Sijaj Hrastnik.
Ekipe iz naše DO se sestavljali:
1 ekipa: Jože Rugelj, Slavi Potušek, Peter Marinkovič, Es-ma Durmiševič, Rozalija Brečko, Slavi Plazar in Knez Sonja.
2.	ekipa: Karel Bičanič, Emil Meterc, Krista Pokrajac, Fani Volf and, Mihaela Pušnik, Zlata Čavlovič in Elfi Pavlič.
3.	ekipa: Nada Gošler, Rosita Kavšek, Lucija Felicijan, Vojka Rotar, Milica Holešek, Inge Zalaznik, Irena Kušar in Nada Šuštar.
Prvo in drugo mesto sta zasedli ekipi iz naše DO, in sicer: prva ekipa prvo mesto in druga ekipa drugo mesto, medtem ko je tretja ekipa dosegla četrto mesto.
Najboljša ekipa iz občinskega tekmovanja je imela pravico sodelovati tudi na republiškem tekmovanju, ki je bilo 16. 6. 1984 v Novem mestu.
Seveda je republiško tekmovanje od ekipe terjalo še teme-
ljitejše priprave in vaje. Tudi v Novem mestu je ekipa Ste-klarne-Sijaj dosegla zelo dober uspeh, kajti tu je sodelovalo 72 ekip iz vse Slovenije. Ekipa iz naše DO je zasedla 26. mesto, kar je vsekakor lep uspeh za ekipo samo, pa tudi za kolektiv Steklarna-Sijaj. Treba je namreč upoštevati, da je precej članov ekipe iz neposredne proizvodnje, zato je že ob pripravah bilo nekaj težav zaradi zamenjave izmen, med člani ekipe pa je precej žensk z družinami. Vemo tudi to, da so nekatere ekipe, ki so tekmovale v Novem mestu, imele izredne plačane dneve za priprave na tekmovanje, za kar pa ne moremo reči, da je najbolj prav. Tekmovanje mora biti v smislu strokovne in množične pomoči ponesrečenih. V naši DO bomo morali še poskrbeti, da bo še več delavcev usposobljenih za nudnje prve medicinske pomoči. Ob koncu lahko le čestitamo sodelujočim v imenu kolektiva in štaba CZ DO Steklarna-Sijaj Hrastnik.
In še to, k usposobljenosti in uspehu ekipe na občinskem in republiškem tekmovanju je zagotovo pripomogla dobra strokovna pomoč tovarišice Nataše Hribar in Milice Dolanc, za kar se jim prav lepo zahvaljujemo.
R. Čičič
Praznik KS Steklarna
28. junija 1928 so hrastniški steklarji, že takrat dobro prekaljeni borci delavskega gibanja, pričeli z generalno stavko, kot odgovor takratnemu lastniku Abel-u, ki je želel, da reši svoj steklarski koncern iz splošne gospodarske krize s poslabšanjem položaja delavcev in zniževanjem že tako mizernih mezd. V počastitev tega velikega boja, ki je prerasel v upor vseh stet-klarjev v Jugoslaviji in se po štirih mesecih, 25. oktobra končal z začasno zmago, praznujemo krajani krajevne skupnosti Steklarna svoj krajevni praznik.
Dejavnost krajevne skupnosti je bila v preteklem letu zelo pestra. Uspešno je bila izvedena akcija za uvedbo novega samoprispevka in s tem dana možnost za nadaljnji razvoj. Delno je bila urejena komunalna o-premljengost naselij, med drugim asfaltna prevleka pri še-storčkih, žal ne v celoti, ker se je zataknilo pri sredstvih. Tudi upokojenci bodo z adaptacijo prostorov pri Logarju iz sredstev samoprispevka še letos dobili svoje prepotrebne prostore. Uresničila se bo želja krajanov po telefonskih priključkih oziroma govorilnicah v naselju za Savo in na Cesti Hermana Debelaka. Govorilnice so že pripravljene za montažo, je poudaril v svojem govoru na slavnostni seji KS, ki so se je udeležili predstavniki družbenopolitičnih organizacij, Skupščine občine in delovnih organizacij, predsednik sveta tov. Vili Halzer. Opozoril je na današnji družbenoekonomski in družbenopolitični položaj, ki od vseh nas terja velike napore, pa naj gre za delo delavcev v združenem delu ali krajanov.
V letošnjem letu smo se preselili v nove prostore in si s tem zagotovili osnovne pogoje za normalno delo in razvoj krajevne samouprave. Kot tolikokrat doslej nam je pri tem veliko pomagala naša delovna organizacija Steklarna-Sijaj, s katero smo se doslej vedno uspešno povezovali in sodelovali. Odgovorni delavci so imeli za naše težave in probleme vedno polno mero posluha. V imenu krajanov jim zato izrekamo vso pohvalo.
Precejšen napredek je bil dosežen v zadnjem obdobju, res pa je tudi, da so naše želje vedno precej večje od možnosti. Tako npr. letos ne moremo računati na postavitev kioska v Podkraju in še na nekatere postavke letnega načrta. Prepričani pa smo, da nam bo uspelo realizirati najvažnejše naloge, med njimi tudi akcijo NNNP kjer smo nosilci zaključne vaje, seveda računajoč na sodelovanje obeh delovnih kolektivov in podporo družbenopolitičnih organizacij in skupščine občine. Obenem pa se zahvaljujemo za dosedanje sodelovanje, z željo, da v skupnih prizadevanjih in hotenjih še bolj združimo svoje moči in s tem prispevamo k nadaljnjemu razvoju krajevne skupnosti.
Na slavnostni skupščini je predsednik krajevne konference SZDL tovariš Avgust Fišner podelil priznanja OF za prizadevno in uspešno delo v organih, organizacijah in društvih v krajevni skupnosti tovarišici Fridi Zaletel, tovarišu Antonu Mlakarju , Viliju Halzerju, Adolfu Perclu in Karliju Rodošku.
J-U.
Vrtečani so praznovali
Zadnje čase v Steklarju vse pogosteje beremo o slabo obiskanih kulturnih prireditvah v Hrastniku. Pravo nasprotje je bila prireditev, ki jo je pripravil VVZ v počastitev 150-letnice organiziranega otroškega varstva v Sloveniji in ob zaključku šolskega leta, saj je bila dvorana delavskega doma nabito polna, kot že dolgo ne.
težav s pridobitvijo novih članov. Da je prišel Zeleni Jurij k nam, so nam zapeli sredinčki in ob tem z nazornimi gibi pokazali nekaj narodnih običajev. Ob glasbi, nasmejanih obrazov in prav nič sramežljivo so nam pokazali svojo inačico aerobike, spoznali smo mažoretke, ljubke in prikupne mornarčke, palčke in folklorno skupino. Kot bi se
VABILO
Dobimo se v Gorah
Na dan vstaje slovenskega naroda praznuje naš kolektiv tudi svoj praznik — dan steklarjev. Kot že vrsto let, se bomo tudi letos na ta dan srečali v Gorah. V nedeljo 22. julija ob 10. uri bo proslava, posvečena temu dvojnemu praznovanju.
Ob tej priložnosti bo razvitje prapora sindikata Stek-laro&-Sijaj Hrastnik, podeljena bodo priznanja najzaslužnejšim članom kolektiva. Po končanem kulturnem programu, v katerem bodo sodelovali pevci, godbeniki, recitatorji pa bo izveden tudi športno-rekreacijski program.
Ta dan bodo ob 8.30 v Gore vozili avtobusi, in sicer od železniške postaje in od Birtiča.
V nedeljo, 22. 7. se torej dobimo v Gorah.
Vabi izvršni odbor konference sindikata DO Steklama-Sijaj Hrastnik
ŠPORTNO REKREATIVNI PROGRAM
Mladi Vrtečani so že večkrat nastopili tudi v Steklarni. Njihov kulturni program je bil skrbno pripravljen
Tistega davnega 1834 je bila tovrstna ustanova ustanovljena v Ljubljani. V samih začetkih je bilo organizirano varstvo privilegij otrok premožnih družin. V Hrastniku smo prvi vrtec dobili 1907. leta v prostorih kasnejše šole s prilagojenim programom na Frtici, kjer je domoval vse do okupacije. Med vojno so Nemci zgradili vrtec pri Rošu. Obiskovalo ga je izredno malo otrok, saj so vzgojiteljice, ki jih je izbral okupator vzgajale otroke v duhu, ki nikakor ni bil po-všeči zavednim Hrastničanom. Po vojni je bila zaradi velikega števila zaposlenih mater potreba po otroškem varstvu vse večja. Vrtcu pri Rošu se je v šestdesetih letih pridružila enota Rudnik, enota v Steklarni in na Dolu in kasneje, kot zadnja enota v Novem Logu, zgrajena iz sredstev samoprispevka. Poudariti velja, da smo imeli v Hrastniku med prvimi že leta 1976 v malo šolo vključene vse otroke, ki so leto zatem prvič sedli v šolske klopi. Razveseljivo je, da sedanje zmogljivosti zadostujejo, zato v zadnjem času ni več odklonjenih otrok. Poskrbeli so celo za oddelek s prilagojenim programom. Skratka, naši otroci so ta čas, ko smo starši na delu, v dobrih rokah.
Ni pomembno le to, da se v vrtcu prilagajajo življenju v kolektivu, veliko se tudi naučijo ti naši malčki, sredinčki in mali šolarji. Del tega so nam pokazali tudi v svojem programu, ki je bil skrbno in pestro pripravljen. Na odru so se zvrstili otroci vseh enot in oddelkov, razen malčkov. Pa tudi večina teh prireditve ni zamudila, opazovali so jo iz dvorane, varno spravljeni v naročjih staršev.
Otroški zborček, ki je po u-vodnem govoru ravnateljice tovarišice Vide Logarjeve pričel prireditev je z ubranim petjem dokazal, da v naslednjih letih v šolskem zboru ne bodo imeli
igrali na travniku, brez treme. Uživali smo ob njihovem prikazu Zupančičeve pesmi Ciciban in čebela, recitatorjev se ne bi sramovali niti v šoli, pa pravljici, kako so deklica in gozdne živali iskale pomlad ...
Koliko truda velja, da spraviš »pod streho« tako prireditev vedo najbolje njihove vzgojiteljice. Ne gre le za izbiro in pripravo kvalitetnega programa, tu je še scenografija, pa priprava rekvizitov in izdelava oblačil za ponazoritev posameznih točk, vse iz domače delavnice vrtcev.
Polna dvorana in glasen a-plavz sta dokaz, da njihovo delo cenimo, obenem pa tudi zahvala za njihov trud in prizadevnost.
J. U.
LOKOSTRELSTVO
Lokostrelstvo se bo odvijalo pod igriščem v Gorah. Streljalo se bo na razdaljo 12 m v tarčo 80X80 (10 strelov in 3 poskusni). Tekmovanje izvedejo taborniki.
PIKADO
Pikado se bo odvijal na istem prostoru kot lokostrelstvo po veljavnih propozicijah. Tekmovanje izvedejo taborniki in KS ZSMS Steklarna.
STRELJANJE
Streljanje se bo odvijalo po veljavnih propozicijah. Mesto streljanja bo naknadno določeno. Streljanje bo organizirala SD »Steklar«.
VLEČENJE VRVI
Ekipa za vlečenje vrvi naj šteje 6 članov, kateri naj se predhodno dogovore in prijavijo
na mestu tekmovanja. Tekmovanje bo na istem mestu kot lokostrelstvo in pikado. Organizatorji bodo taborniki.
POHOD V GORE
Pohod v Gore bo organiziran iz dveh kontrolnih točk, katere so lokacijsko ločene. Prva kontrolna točka je pri gostišču Logar in druga pred gostiščem Marno. Vsi pohodniki naj dvignejo na kontrolni točki pohodni karton in ga skrbno pazijo do prihoda na cilj v Gore, kjer bodo dobili kontrolni žig. Po treh letih sodelovanja na pohodu bodo udeleženci dobili spominska priznanja. Pohod v Gore organizirajo taborniki KS ZSMS.
Vsem udeležencem pohoda želimo na pohodu obilo uspeha predvsem pa zabave.
Športno rekreacijski odbor Odred TEMNEGA HRASTA Hrastnik
Foto razstava „Dol nekoč in danes“
26. junija smo v avli kulturnega doma na Dolu otvorili foto razstavo »Dol nekoč in danes«. Razstavo so pripravili člani foto-likovne skupine DPD Svoboda Dol: Branko Klančar, Rolando Kodrun in Sonja Juvan. S pomočjo fotografij so želeli prikazati razvoj krajevne skupnosti Dol v prostoru in času. Razstava je sestavljena iz
OBVESTILO
Izdelavo okvirjev in u-okvirjenje slik, zasteklitev oken in vrat — vse tovrstne usluge vam nudimo v naši delavnici, ki je odslej na Cesti fjf maja 19 (pri tržnici v Steklarni). Delavnica je odprta vsak dan razen sobote od 15.—18. ure.
Branko Dornik
dveh delov 1— Dol nekoč — ki ga sestavljajo preslikave starih fotografij Dola in življenja njegovih prebivalcev. Kot zanimivost naj omenim najstarejšo znano fotografijo Dola iz leta 1890. Prvi del razstave je obenem tudi začetek zbiranja arhivskega fotografskega gradiva o Dolu in zato tudi prek vašega glasila prosimo vse, ki imajo doma stare posnetke Dola, naj jih posodijo tov. Branku Klančarju, da jih preslika.
Drugi del razstave predstavlja Dol danes s posnetki obnovitvenih del, najnovejših podob Dola in detajlov v povečavi — predstavljene so zanimivosti, med njimi tudi »naša vrata« in »naše strehe«.
Na otvoritvi je sodeloval tudi Dekliški pevski zbor DPD Svoboda Dol pod vodstvom tov. A-lenke Razpotnik.
Sonja Juvan
V Hrastniku tudi
letni bazen
Že ob pripravah o 4. samoprispevku so občani izražili željo, da bi hrastniški bazen preuredili tako, da bi bil to zirn-sko-letni. Na osnovi teh pobud je SGD Beton TOZD projekti-va Hrastnik izdelal projekt ureditve okolice bazena oziroma ploščadi za sončenje in povezave le-te z bazenom.
Del sredstev za izvedbo projekta je iz sklada za negospodarske investicije odobril zbor združenega dela Skupščine občine Hrastnik. Del sredstev bo zagotovil investitor KRC »14. oktober«. Pomemben delež k izvedbi projekta pa naj bi doprinesli občani s prostovoljnim delom.
Po predvidevanjih bo bazen lahko »letne« kopalce sprejel že proti koncu julija.
Pravnik odgovarja
Z današnjo številko glasila Steklar pričenjamo rubriko »Pravnik odgovarja«. Zamisel o tej rubriki se je porodila pri nudenju pravne pomoči v TOZD proizvodnja svetil — delovna enota ELLUX, pa tudi ob vprašanjih, ki nam jih postavljajo člani kolektiva, a so taka, da bi odgovor nanje zanimal širši krog članov DO.
Rubriko »Pravnik odgovarja« bomo torej oblikovali skupne. Če imate vprašanje, na katero si sami ne znate odgovoriti, vprašanje pa se nanaša na pravice, obveznosti in odgovornosti, ki izhajajo iz delovnih razmerij, napišite ga in pošljite na pravno službo ali uredništvo Steklarja. Odgovore na vprašanja bodo pripravili v pravni službi. Za danes odgovarjamo na 4 vprašanja:
JE DELAVCU Z NAJMANJ 70 ODSTOTNO OKVARO RES PRIZNANA DOBA S POVEČANJEM?
Zavarovalna doba se šteje s povečanjem tudi zavarovancem, ki so bili v delovnem razmerju oziroma na delu, na podlagi katerega so bili obvezno zavarovani in so delali polni delovni čas kot zavarovanci s telesno okvaro najmanj 70 odstotno. O-menjenim zavarovancem se šteje vsakih 12 mesecev, dejansko prebitih v delovnem razmerju, na podlagi katerega so bili zavarovani, za 15 mesecev zavarovane dobe, starostna meja, ki je predpisana za pridobitev starostne pokojnine, pa se jim
Spet bolniška. V porastu je. ne moremo reči, da smo na tem področju vse ali veliko naredili, da bi jo zmanjšali, vseeno nam vsem skupaj uhaja iz rok. En grob vidik, daje zanimivo nasprotje: če primerjamo desetletja nazaj, lahko pri delovnih pogojih vendar govorimo tudi o pozitivnih premikih, nasproti temu pa smo bolj in bolj bolni. Morda bo spet komu narastel pritisk, ampak vseeno: tudi takih bolnih je dosti, ki jih lahko damo v narekovaj, pa čeprav so zmožni o svoji bolezni in težavah na dolgo in široko ter zelo slikovito govoriti. Prav zaradi nekaj konkretnih primerov v zadnjem času, ko le-ti delavci ugotavljajo, kako bolni so, kako jih zbada pri srcu, kako jih boli glava, pa v zdravstvenem domu za svojo bolezen ne naletijo na razumevanje, čeprav vsak mesec iščejo pomoč, sem se spomnila na podoben opis primera v reviji Zdravje in seveda zdravnikovo pojasnilo. Morda bi lahko kdo izmed nas razmišljal tudi takole in če niste prebrali do-sedaj, potem mimogrede:
Star sem 30 let. Pred poldrugim letom so se mi na lepem začele pojavljati rahle omotice, motnje ravnotežja in šibkosti v nogah. Ta stanja se povsem zbrišejo za kak dober teden dni, na-
zmanjša za eno leto za vsakih pet let, dejansko prebitih na takem delu.
Navedeno pravico je možno u-veljavljati šele, ko se uveljavlja pravica do pokojninskega in invalidskega zavarovanja. (Zakon o temeljnih pravicah in pokojninskega in invalidskega zavarovanja Ur. list SFRJ 23/82.)
ALI SE VELJA ZAKONSKO DOLOČILO, DA SE DELAVCU NE ŠTEJE DELOVNA DOBA PRED 15. LETOM STAROSTI V ZAVAROVALNO DOBO?
Odgovor na to vprašanje najdemo v 158. členu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. list SRS 27/83).
to pa se vse ponovi. Približno pred letom se je tem težavam pridružilo še občasno močno in hitro utripanje srca, združeno s hitrim in težkim dihanjem, s stiskanjem v žlički in mravljinčenjem v rokah, najbolj v levi, z močnim potenjem nog in rok -Svse to se pojavi brez kakršnegakoli zunanjega povoda a-li napora. Takšno stanje traja včasih nekaj minut, drugič spet po celo uro ...
Pregledali so mi kri, izmerili utrip srca, opravili EKG, slikali glavo in želodec, pregledali ščitnico, izmerili krvni tlak itd, a vsi izvidi so v mejah normale.
Zdravnik:
V ambulante dan za dnem prihajajo tudi mladi in tisti srednjih let, sprašujejo, kakšno bolezen da imajo, ker pogosto čutijo zbadanje v prsnem košu in levi roki, ker jim pogosto zatekajo roke in jim včasih bije srce na vso moč ali pa zelo neredno, ker pogosto ob najmanjšem telesnem naporu izgubljajo dih, se ponoči dušijo in jih muči nespečnost, ker se slabo počutijo, so stalno utrujeni...
Iz lastne prakse vem, da je takim pacientom zelo težko pomagati. Ne zmorejo dojeti, da pri njih ne gre za pravo bolezen, bolezen kakega organa, ko
Ta člen določa, da se v zavarovalno dobo všteva tudi čas, prebit v delovnem razmerju — do 31. decembra 1957 — pred dopolnjenim 15. letom starosti, v katerem je bila oseba pokojninsko in invalidsko zavarovana.
KAKO JE Z BENEFICIRANO ZAVAROVALNO DOBO MED STALEŽEM IN MEDICINSKO REKABILITACIJO?
S paovečanim trajanjem se šteje tudi zavarovalna doba med trajanjem začasne nezmožnosti za delo (bolniški stalež) in med trajanjem medicinske rehabilitacije, ko je bil zavarovanec prestavljen začasno na druga dela, na katerih se zavarovalna doba ne šteje s povečanjem. Zavarovanec bo namreč po končani medicinski rehabilitaciji ponovno delal na delovnem mestu, na katerem je delal pred nastopom takšne rehabilitacije, ker pri njem še ni nastopil zavarovalni primer za priznanje pravic iz naslova invalidnosti.
Delavcem, ki imajo priznano kategorijo invalidnosti in so zaradi tega prerazporejeni na dela in naloge, kjer se ne šteje zavarovalna doba s povečanjem, jim le-ta ne pripada.
NE STRINJAM SE Z OBRAZLOŽITVIJO, DA JE DELAVCA MOGOČE IZKLJUČITI OD PRIDOBITVE PRAVICE DO KREDITA ZA GRADNJO HIŠE O-ZIROMA NAKUP STANOVANJA V KRAJU, KI JE NPR. ODDALJEN OD SEDEŽA TOZD NAD DOLOČENIM ŠTEVILOM KILOMETROV.
Racionalni smisel izločanja sredstev za reševanje stanovanj-
pa jih zbada na levi strani prsi, prav tam, kjer je srce, ko pa jih daje težka sapa in jim včasih srce divje utripa. Zdravniki o-bičajno popustimo pred vztrajnim pritiskom pacientov, ki zahtevajo še nekatere »nujne« dodatne preizkave srca, pljuč in krvnega obtoka. Toda tudi po opravljenih preizkavah — in normalnih izvidih! — ti pacienti ne odnehajo. Tako se jim v nekaj letih, potem ko zamenjajo nekaj zdravnikov, nakopičijo preštevilni izvidi, ne da bi tegobe prenehale ali zdravila pomagala.
ske problematike delavcev je reševanje stanovanjskega problema delavcev konkretne TOZD, da bodo socialno varno v boljših življenjskih razmerah. Prav gotovo je splošen interes delavcev, ki ni nujno identičen posamičnim interesom, da se kupujejo, gradijo in adaptirajo stanovanja v bližini sedeža TOZD, saj takšna rešitev v mogočem lajša tudi življenjske pogoje delavcem in nenazadnje zmanjšuje stroške TOZD (prevoz na delo). O tem problemu so odločala različna sodišča v Jugoslaviji: U-stavno sodišče Jugoslavije (odločba 1978) je odločilo, da ni v neskladju z ustavo SFRJ določba samoupravnega splošnega akta, ki onemogoča delavcu, ki je dobil posojilo, da bi gradil stanovanjsko hišo, kupil stanovanje ali adaptiral stanovanje izven območja občine, kjer je zaposlen.
Smiselno enako je odločilo u-stavno sodišče Kosova (odločba 1979), kjer je v obrazložitvi rečeno, da je stanovanje eden od pogojev za uspešno opravljanje dela in ima organizacija združenega dela upravičen interes, da daje prednost pri dodeljevanju posojil za gradnjo stanovanj tistim delavcem, ki stanovanje gradijo na območju občine, v kateri posluje organizacija.
Temeljna organizacija lahko kot enega izmed pogojev za dodelitev kreditov določi, da bo gradnja izvršena na določenem območju, ker se s tem ne spravljajo v neenak položaj delavci v združenem delu pri reševanju njihovega stanovanjskega problema, je odločilo ustavno sodišče BIH (odločba 1976).
Dejansko pa so vse to le reakcije zelo občutljivega živčnega sistema na vsakdanje obremenitve. Takim pacientom zdravniki postavijo dioagnozo »čezmerna nevrovegetativna stigmatizacija«. Takemu pacientu priporočamo, naj skuša hote pozabljati na te težave in naj verjame zdravniku, da ne gre za resnično bolezen, temveč je njegov živčni sistem samo bolj občutljiv kot pri večini, da pa s stvarnejšim gledanjem na življenje, s povečano telesno dejavnostjo in športom vse to lahko postopno preboli brez škode.
JKR
Preklici
Veljavnost izkaznice za izplačilo OD preklicujejo:
MIRA METERC, TOZD proizvodnja steklenih izdelkov, Novi Log 7b, Hrastnik;
FRANC STOPINŠEK, TOZD proizvodnja steklenih izdelkov, Log 3, Hrastnik;
JANI KAŠNER, TOZD orodjarna, Novi Log 28, Hrastnik;
LOJZE MEDVEŠEK, TOZD proizvodnja steklenih izdelkov, Pot Vitka Pavliča 3, Hrastnik.
Veljavnost letne vozovnice preklicuje'
IRENA PEKLAR, Delovna skupnost skupnih služb, Turje 10, Dol pri Hrastniku — relacija Birtič—Turje.
Pri srcu me zbada
Mogoče še kdo razmišlja tudi takole
NTK Kemičar 1949-1984
35 let dela, samoodpovedovanja in vztrajnosti Nagrada: pet državnih reprezentantov ter številni uspehi doma in na tujem.
Uvodničar v namenskem Biltenu, ki je izšel ob 35-letnici kluba je zapisal takole:
»Začetek namiznoteniške igre v Hrastniku sega v trideseta leta po prvi svetovni vojni. Po ne povsem potrjenih podatkih so to igro prinesli študenje iz Češkoslovaške in jo prikazali na improviziranih gostilniških mizah z lesenimi, za silo izdelanimi loparji še brez gumijastih oblog.
Ob tolmačenje igralnih pravil so prenašali tudi že prvo tehniko in forsirali takratni »penholder stil.« Iznajdljivi trgovci so že kmalu ponudili žogice in mreže, mizarji v Tovarni kemičnih izdelkov pa so izdelali — seveda brez vednosti uprave — prvo namiznoteniško mizo, ki so jo postavili na dvorišču tovarniškega naselja za Savo. Nihče takrat ni mogel računati na takšno priljubljenost igre z belo žogico med delavsko mladino. Kjerkoli so se dokopali do namiznoteniške mize -r^ večinoma na prostem — so igrali, in včasih .tudi pravila prilagajali tekmovalnim pogojem. Velik problem, so bili rekviziti, ki so bili zaradi cene dostopni le redkim. Vek trajanja žogice je podaljševalo krpanje .s pomočjo acetona kot topila celuloida.«
Tako ali drugače je namizni tenis v Hrastniku že leta 1939 predstavljal tekmovalno panogo
ob »športnem dnevu«, ki je bilo na nogometnem igrišču za Savo, do katerega pa je bilo moč priti le z brodom prek Save. Na omenjeno igrišče so postavili dve namiznoteniški mizi, in Hrastnik je dobil prvega prvaka v namiznem tenisu Jožeta Ober-naverja. In še ene ugotovitve ne gre prezreti čeprav so igrali brez sodnikov in delegata, sporov ni bilo.
Kljub veliki priljubljenosti namiznega tenisa, zlasti med mladino, pa žal ni bilo nikakršnih pogojev za ustanovitev kluba. Do ustanovitve je prišlo šele deset let kasneje, ko je bil v okviru sindikalne organizacije ustanovljen — Sindikalni namiznoteniški klub Kemičar. Klub je dobil ime v smislu proizvodne dejavnosti Tovarne kemičnih izdelkov. Predsednik takratne sindikalne organizacije v TKI tovariš Jože Majes pa je postal hkrati prvi predsednik današnjega NTK Kemičar.
Od skromnih začetkov je klub prerasel v enega najmočnejših namiznoteniških centrov v Sloveniji in kasneje tudi v Jugoslaviji.
Edvard Vecko je bil prvi, ki je s svojimi uspehi ponesel ime kluba tudi prek državnih meja. Po odhodu Vecka k takratnemu Odredu (današnji Olimpiji) je ostalo precejšnje sušno obdobje. Naslednji, ki si je priigral reprezentančni status, je bil skoraj 15 let pozneje Jože Urh, ki pa je tudi kmalu nato prestopil k Olimpiji, ki je na osnovi »Portoroških sklepov« postala nosilec republiške sekcije, Urh pa igralec z dvojnim statusom: matični klub Kemičar — selekcija Olimpija.
Največji uspeh je klub dosegel v zadnjih desetih letih. Članska ekipa je osvojila kar sedem naslovov republiških prvakov. In kot prvi Vili Ojsteršek, ki je v letih 1977—1980
ostal skoraj sam, se je v tem času rodila tudi sijajna generacija igralk, ki je v letu 1981 z vstopom v zvezno ligo dosegla največji klubski uspeh do takrat.
Čeprav je ženska vrsta nosilec uspehov, pa ne smemo spregledati tudi moč moškega dela. Objektivne okoliščine so vplivale na to, da Kemičar nima v zvezni ligi tudi moške ekipe. Realna in trezna presoja je namreč odločila. V Hrastniku nimamo niti sredstev, niti prostora za dva prvoligaša v isti tekmovalni panogi. Kriznih obdobij je bilo, priznavajo v Kemičarju, in lahko se zgodi, da bodo še nastala. Težko je namreč z amaterskim delom v današnjem času dosegati vrhunske dosežke. Obveznosti so tolikšne, da jih skorajda ni moč več slediti. V Kemičarju sicer vztrajajo...
Jubilej so proslavili z močnim mednarodnim turnirjem ženskih ekip: BSE Budimpešta, Mladost Zagreb, Olimpija Ljubljana in domačink ter slavnostno sejo vseh struktur ob številnih gostih iz domala vseh slovenskih klubov.
Jubilant je bil ob tej priložnosti deležen številnih priznanj in čestitk. Naj navedemo le nekatere, ki so smatrali potrebno izkazati pozornost klubu ob njegovem jubileju. NTZ Slovenija, TKI, TKS in ZTKO Hrastnik, NTK Olimpija, Sobota in Fuži-nar. Vsi omenjeni klubi so ob čestitkah izročili tudi spominska darila.
Žal je na celotno proslavo 35-letnice padla temna senca. Delo in uspehe kluba kot kaže, mnogo bolj cenijo drugi kot mi sami. Na slavnostni seji, ki je bila sicer presenetljivo dobro obiskana, smo pogrešali znane obraze hrastniškega javnega in političnega življenja. Vsaka čast redkim izjemam, ki pa kjlub temu niso mogle popraviti splošnega vtisa. Te vrstice nismo zapisali za danes. Zapisali smo jih za jutri, ko bo morda slavil kdo drug (v septembru Brodarsko društvo prav tako 35-letnico op. a.), in ki mu želimo manj neprijetnih trenutkov.
Seveda ne gre jemati zaradi tega vse črno. V Kemičarju se zavedajo, da so predvsem zadnje uspehe dosegli s pomočjo širše družbene skupnosti, predvsem združenega dela. Zato ob tej priložnosti nismo pozabili izreči zahvale samo TKS in ZTKO Hrastnik in Tovarni kemičnih izdelkov. Enake zahvale so izrekli tudi: OŠ Heroja Rajka, Steklarni, Rudniku, Rudisu in še komu, ki so jim bili vedno pripravljeni pomagati. Pomoč kolektiva Steklarne je bila poleg TKI doslej največja. Tudi vodstvo OŠ je imelo posluh za sodelovanje. Zato so se v klubu ob jubileju želeli na primeren način oddolžiti posameznikom in organizacijam, brez katerih klub ne bi dosegel to kar je dosegel: 35 let obstoja, dela in uspehov, pet državnih reprezentantov sedem naslovov državnih prvakov in blizu 90 republiških naslovov, da o številnih drugih uspehih ne govorimo.
Zlate plakete ob 35-letnici so prejeli: NTZ Slovenije, TKI Andreja in Vesna Ojsteršek, Hrastnik, Jože Oberavner, Vili, Henrik Pevcin, Milan Simerl, iiože Urh in Edvard Vecko.
Srebno plaketo je prejelo poleg DO Steklarna-Sijaj še 14 posameznikov, bronasto pa OŠ Heroja Rajka in 9 posameznikov.
Visok jubilej so v Kemičarju proslavili slavnostno, vendar skromno s prispodobo sedanjega skromnega amaterskega dela in velikih profesionalnih uspehov. Veselje so dopolnilne mladinke — V. Ojsteršek, P. Novak in T. Pandev z naslovom mladinskih državnih prvakinj in posebno še Vesna Ojsteršek s srebrno kolajno za ekipni nastop na letošnjem članskem EP v Moskvi ter s prvim naslovom državne članske prvakinje, osvojenim maja v Kumanovem..
Naj zaključimo ta prispevek z besedami in darilom tovariša Janežiča z Raven na Koroškem, ko je čestitajoč Kemičarju podaril Vesni Ojsteršek steklena izdelka srnice in slona rekoč: »Ti dve figurici pa podarjam Vesni Ojsteršek — srnici za slonovske uspehe!«
čestitkam se pridružujemo vsi resnični ljubitelji športa in namiznega tenisa posebej.
J. P.
Naši pevski zbori na pevskem taboru v Stični
Na letošnjem jubilejnem pevskem taboru v Šentvidu pri Stični je nastopilo vseh šest odraslih pevskih zborov iz Hrastnika. V nedeljo, 17. junija je v zgodnjih jutranjih urah proti Stični odpotovalo kar 120 pevk in pevcev. Vreme je bilo udeležencem tabora naklonjeno in tudi naše pevke in pevci so bili z nastopom zadovoljni. Letošnjega tabora se je udeležilo kar 270 zborov oziroma 8500 pevk in pevcev iz cele Slovenije in iz
zamejstva. Zamejski zbori so nastopili že tudi v soboto, na predvečer velike pevske prireditve.
Nekateri od naših pevcev so se pevskega tabora udeležili že dvanajstič po vrsti. Zelo ponosni pa so bili hrastniški pevci tudi na to, da je pesem Oglar vsem ženskim pevskim zborom na taboru dirigirala tov. Milena Slokan, pevovodkinja iz Hrastnika. Tudi naše iskrene čestitke!
Sonja Juvan
Športni dogodek preteklega meseca je bilo vsekakor evropsko nogometno prvenstvo v Franciji. O »briljantni« igri naših žogobrcev najbrž ni potrebno izgubljali besed. Spet se je dvignilo nekaj prahu in žolčnih razprav, kar pa bo po naši stari navadi najbrž zelo hitro pozabljeno. Krivcev je sicer veliko, kriv pa najbrž ne bo nihče. To je moč sklepati že zaradi tega, ker si je vsemogočni selektor Todor Veselinovič podaljšal počitnice v Franciji za osem dni na račun NZJ. Edina žrtev »francoskega fijaska« je tako kriv ne dolžan zdravnik reprezentance, ki je umrl po tekmi naših s Francozi.
Peter Kauzer je dosegel lep uspeh na prvi letošnji tekmi slalomistov za Evropski pokal, ki je bila na Čehoslovaškem. V izredno močni konkurenci je Peter osvojil izvrstno sedmo mesto in s tem izvrsten izhodiščni položaj za naslednje tekme.
Druga tekma tega tekmovanja je bila na znani progi v Ausburgu, kjer bo prihodnje leto svetovno prvenstvo. Tokrat za razliko od ČSSR, nobenemu od naših kajakašev ni uspelo ponoviti Petrovega uspeha. Zato pa so se naši fantje odlično držali v ekipnem tekmovanju. Naša vrsta — Kauzar, Skok in Vrabič, je namreč v tekmovanju 3XK-1 o-svojila prvo mesto, pred ZRN in Veliko Britanijo.
Ojsteršek Vesna, letošnja državna članska prvakinja, je dosegla še en imeniten uspeh. S prepričljivo igro je osvojila mednarodno mladinsko prvenstvo Italije, ki je bilo prejšnji mesec v Vicenzi. Na poti do zmagoslavja je med drugimi premagala v četrtfinalu eno najboljših evropskih mladink — Ma-džarko Bolvari. V polfinalu je brez težav premagala svojo reprezentančno vrstnico Gopičevo in v finalu še neugodno sovjetsko igralko Komrakovo. Zanimivo, da je Vesna na poti do prvega mesta izgubila vsega skupaj samo en set. Uspehu je bil primeren tudi pokal. Z enim metrom v višino je naj-večji v njeni bogati zbirki priznanj, medalj in pokalov. Na istem tekmovanju je bila Vesna skupaj z Lupuleskom tretja v igrah mešanih dvojic.
Rekordno število, blizu 400 nastopajočih, je bilo v Senovem na športnih igrah SOZD REK Edvard Kardelj. Domačini, ki so se izkazali kot odlični organizatorji, so gostili svoje stanovske tovariše iz Zagorja, Trbo-
velj, Laškega, Kanižarice in Hrastnika. Hrastničani so bili nasploh ena od boljših ekip na tekmovanju, ki je bilo posvečeno praznovanju dneva rudarjev. Od šestih športnih disciplin so zmagali v dveh in osvojili še dve drugi mesti.
Teden športnih prireditev v počastitev letošnjega občinskega praznika, dneva rudarjev, dneva borcev in praznika KS Dol, so odprli člani brodarskega društva z medklubsko tekmo v slalomu, ki se je je udeležilo blizu 60 kajakašev in kanuistov iz štirih slovenskih klubov. Proga, dolga 600 m z 28 vraticami, ni bila ne prezahtevna in tudi prelahka ne. Ustrezala je tako mlajšim, kot tudi tistim, najboljšim. Oglejmo si zmagovalce: K-l pionirji: Boštjan Čižman (Rašica), pionirke: Metka Skok (Rašica), mladinci: Dane Detič (Hrastnik) in člani: Peter Kauzer (Hrastnik), C-l mladinci: Jože Kancler (SE), člani: Robert Halzer (Hrastnik), C-2 člani: Titan-Činč (Mura).
Igralci samskega doma so zmagali na turnirju v malem nogometu, ki ga je v počastitev občinskega praznika pripravila ZTKO. Potem, ko so v predtekmovanju izločili nogometaše Orodjarne z 1:0, so v sklepnem delu turnirja premagali najprej TKI z 2:1 in nato v finalu še ekipo Gradbeništva z 1:0. Zmagoviti zadetek so dosegli v zadnji minuti drugega podaljška. Sledijo jim TKI, kasarna Heroja Rajka, Orodjarna, TOZD proizvodnja steklenih izdelkov in Log.
Nogometaši selekcije Hrastnika znova niso uspeli v kvalifikacijah za popolnitev območne članske lige — vzhod. Tokrat so jih prepričljivo odpravili nogometaši Partizana iz Slovenj Gradca. Slovenjgradčani so bili boljši že v prvem srečanju v Hrastniku, ko so zmagali s 3:1. Pravo katastrofo pa so Hrastničani doživeli v gosteh, kjer so izgubili kar z 0:5 (0:4). Tako je hrastniški nogomet doživel še en udarec. Zato bo resno treba pomisliti, če ni bolj pametno vlagati sredstva in delo v kadre za vzgojo mladih nogometašev, ki bi morda z leti le vrnili hrastniškemu nogometu tisto mesto, ki mu je že pripadalo nekdaj.
Rokometnega turnirja v počastitev občinskega praznika, dneva rudarjev, dneva borca in praznika KS Dol, so se udeležile štiri ekipe. Ob treh ekipah veteranov so se vabilu organizatorjev — ZTKO, odzvali tudi pripadniki JLA iz kasarne heroja Rajka Celje. Po zanimivih igrah, v katerih ni manjkalo lepih potez in efektnih zadetkov, so na koncu zasluženo zmagali veterani zagorskega Partizana, pred ekipo Rudnika. Izidi: Polfinale: Partizan : Kasarna H. Rajka 16:13,
Rudnik : Dol 19:18, srečanje poražencev za tretje mesto: Dol : Kasarna H. Rajka 18:36, finale za prvo mesto — Partizan : Rudnik 14:11. Najboljši strelec je bil Karpov (kasarna H. Rajka) s 24 zadetki.
Enajsterica mlajših pionirjev Svobode iz Kisovca je postala zaslužen zmagovalec nogometnega turnirja, katerega je pod pokroviteljstvom ZTKO pripravil NK Hrastnik. Med šesterico ekip iz Litije, Zagorja, Trbovelj, Radeč in Hrastnika so mladi Kisovča-ni prikazali največ nogometnega znanja in zasluženo osvojili lep pokal v trajno last. Proti pričakovanju so se izkazali tudi domačini, ki so v končnem seštevku osvojili zelo dobro — tretje mesto. Končni vrstni red:
1.	Svoboda Kisovec, 2. Rudar Trbovlje, 3. Hrastnik, 4. Litija, 5. Proletarec Zagorje in
6.	Papirničar Radeče.
Kranjska gora je bila prizorišče letošnjega turnirja Pokal treh dežel, na katerem je nastopilo več kot 80 igralcev in igralk iz Furlanije, Julijske krajine, Koroške in Slovenije. Hrastniško zastopstvo, čeprav skromno po številu, je doseglo lep uspeh. Fantje v postavi Markovič, Medved in Žerko, so nepričakovano osvojili prvo mesto v moštvenem tekmovanju. Uspeh Kemičarja pa je dopolnil Tone Markovič z zmago med posamezniki. Ce k temu dodamo še zmago Ravenčanke Tanje Pander med članicami in mladinkami, potem bi lahko rekli, da so bili predstavniki Kemičarja na omenjenem tekmovanju daleč premočan nasprotnik za vse ostale nastopajoče.
Rokometaši Rudnika vodijo po prvem delu tekmovanja v okviru letošnjih TRIM iger. Na turnirju, ki je bil na Dolu v organizaciji RK Dol, so premagali najtršega nasprotnika, ekipo KS Dol in se približali končnemu cilju — prvemu mestu tudi po drugem delu tekmovanja. V prvem delu so bil sodizaGnbianlDolu
bili doseženi naslednji izidi: KS Dol : Sijaj 12:9, TKI : Rudnik 13:18, Sijaj : Rudnik 14:14, KS Dol : TKI 18:11, TKI : Sijaj 14:14, KS Dol : Rudnik 14:15. Vrstni red je naslednji: 1. Rudnik 5 točk, 2. KS Dol 4 točke, 3. Sijaj 2 to.ki in 4. TKI 1 točka.
Ekipa SGD Beton — TOZD Gradbeništvo pa vodi po prvem delu TRIM lige v malem
nogometu. Sicer pa videti takole:	je tabela		po	prvem	delu
Gradbeništvo	8	7	1	37:18	15
PINK Panter	8	6	0	28:19	12
TOZD 1	8	4	1	36:24	9
Sam. dom Rudnik	8	4	0	32:27	8
TKI	8	3	2	21:23	8
GREMONT	8	3	1	21:31	7
RŠC Bratstvo	8	1	4	29:30	6
Rudnik	8	1	2	19:34	4
Privatniki	8	1	1	19:36	
(Nadaljevanje na 11. strani)
Zgodba, ki jo piše življenje
Pod udarci
Čez nekaj dni — 19. 6. 1955 — bi napolnil 29 let. Tih, skromen, na videz čeden in prijeten fant. Po srcu dober, marljiv vedno pripravljen, da zve kaj novega, da si pridobi in o-svoji novo znanje. Samski, vendar mogoče že kmalu mož in oče. Imel je načrte, življenjske cilje, neizpolnjene želje. Nesreča, vzrok, ugibanj a SM vse je končano v mrzlih valovih Save.
Janeza ni več. Odnesli so ga mrzli valovi Save na pot neizpolnjenih želja — brez vrnitve.
Rojen v Laškem se je z dvajsetimi leti zaposlil pri nas kot pomočnik na IS stroju v Avtomatski predelavi' steklene mase. Sodil je med tiste mlade fante, ki so stremeli doseči kar največ v svojo in družbeno korist. Tam kjer je bila zaposlena mati, kjer je zaposlena sestra, tu pri nas si je služil svoj ;kos kruha.
Samohranilka. Zanjo je to krut, neizbrisen pojem, je resničnost, s katero se mora vsak dan srečevati. Mlada je, pa kaj ji lahko pomeni mladost ob bremenih, ki padajo na njena ramena, druga za drugim.
Ni odrasla med nami, zato tu ni nikogar njenih, na katerega bi se lahko naslonila. Sem je prišla od drugod, od daleč, za kruhom, kot radi rečemo, da bi kaj zaslužila in laže živela. Majhnega otroka sta z možem pustila doma. pri starših, tu pa sta si poiskala prvo, pravzaprav tudi edino možno bivališče — privatno. Samo, da je delo, sta verjetno menila takrat, danes pa je to pravzaprav edino, golo dejstvo, ki je tudi še ostalo. Takrat sta stanovala pri prijateljih, znancih, nenehno odvisna od njihove dobre volje in raz-
Želel je pomagati sebi in drugim za edino ceno — razumevanje in sožitje. Ni mu bilo usojeno, da bi užival sadove svoje set j e. Odšel je nenadoma in za vedno. Brez pozdrava, s strahom v očeh in krčem na obrazu. Zakaj... Izgubili smo še enega člana kolektiva, na vrhu ustvarjalnih in delovnih moči. Ni nam bilo usojeno se skupaj veseliti in načrtovati, živeti in ustvarjati. Nenadoma se je pretrgalo vse ... žal tudi tvoje življenje.
V valovih Save je ostal spomin, spomin na mnogo nedorečenega, spomin na našega sodelavca, prijatelja in človeka — Janeza Mušiča.
Če bo spomin ublažil bolečine — potem naj bo večen.
položenja, koliko časa ju bodo pač pripravljeni prenašati. On niti zaposlitve ni obdržal. Pustil je vse skupaj, tudi njo in se izgubil. To je bilo spoznanje, ki je boleče poseglo v njeno mlado življenje. Drugo je prišlo v obliki telegrama. Pridi po otroka, ne more biti več pri nas, je pisalo. Samo to, Telegrami so kratki, pa zato še bolj kruti in zato te še toliko hitreje napolnijo z razočaranjem, dvomi in bolečino. Odpravila se je na pot. Če je zrla skozi okno, ko se je peljala z vlakom, vsekakor ni opazovala lepe okolice in ljudi okrog sebe. Pred jutrišnjim dnem, pred naslednjim korakom je bila zavesa. Jutri? Ni vedela, kako bo živela, kaj bo storila jutri. Bila je na cesti in pri sebi bo imela otroka. Prijateljstvo, na podlagi katerega je dobila prvo streho nad glavo, se je končalo, iskala je druge znance, kar je bilo z majhno punčko ob sebi dosti težje. Potem ji je uspela tudi to. Težave so za nekaj časa izginile, izrinile so jih druge — kam z nekaj let staro hčerko, kako urediti varstvo. Menjavala je delovne izmene, varovala še otroke tistih, pri katerih je stanovala. Tako je spet minilo nekaj časa. Pri družini, ki ima sama premajhno stanovanje, tuj človek ne more dolgo ostati. Je bila sreča, ko je spoznala drugega moškega in se preselila k njemu? Bila je v položaju, ko ni kazalo imeti odprte oči samo za njegove napake. Imel pa je stanovanje in spet je dobila streho nad glavo, zase in za otroka. Živeli so skupaj. Našla je sosedo, ki je sprejela v občasno varstvo otroka.
Tako je šlo življenje naprej V izvenzakonski skupnosti, pa ni bila niti ta pot polna -veliko lepega. Spet je bilo treba pre-
stati marsikaj — vse izbruhe, prepire, udarce, ki jih lahko rodi alkoholizem. Začela se je spraševati, zakaj mora to prenašati. Začela je pisati prošnje za stanovanje, dobivala je negativne odgovore. Stanovanj ni. Ona pa ga potrebuje. Ne bi smelo izzveneti, da nalašč nizamo le žalostno pravljico, v kateri dogodke drug z drugim zrežiraš, pa je vendarle res tudi to, da se je ob vsem tem nadaljevalo samo slabo. Saj je vendar tudi sama bolna, bila je v bolnici, tudi na operaciji in v prvi vrsti bi potrebovala razumevanje, mirno in zdravo življenje, ne pa tak vihar, ki ji stoji na poti dan za dnem. Marsikdo vsega tega ni izkusil v več desetletjih življenja, kar je sama v nekaj zadnjih letih svojega enaindvajsetletnega. Vedno iščeš rešitev. Mora se najti. Razmišljaj a je, da se odseli, da gre tudi v samski dom, če ne gre drugače, da otroka pošlje k svojim, da jih spet prosi za pomoč. Sama bo ostala tudi in delala, da se preživita. Znova zaprta vrata. Mati noče, sestra je bolna in vprašanje je, kdaj si bo tako opomogla, da bi lahko sprejela v varstvo in skrb še njenega otroka. Bi bilo preveč, če bi zapisali, da otrokov oče ves ta čas ni vprašal zanj, da je sam brez rednih sredstev za preživljanje in torej za otroka ne prispeva ničesar.
Kaj je pravzaprav zanjo življenja. Eni vstajajo zjutraj s soncem na obrazu, ona z vprašanjem, kako bo preživela še en dan in vse naslednje. Nekdo si zna tudi v stiski pomagati sam, drugi si mogoče res noče, tretji pa si ne more. Tudi ta, njena zgodba pa je resnična, tu med nami je in njena dejstva kruto občuti na sebi. Ali si lahko tudi pomaga. Ji lahko pomagajo drugi. Cel kup če-jev se ji postavlja na pot. Če bi si uredila..., potem bi lahko... Življenje pa teče dalje, mineva in vanj so uprti ne samo njeni dvomi in nemočnost, temveč tudi male, nevedne, pa vendar tudi z njo nesrečne otroške oči.
JRK
Šport in rekreacija
(Nadaljevanje z 10. strani)
Alojz Kranjc — Papirna galanterija pa je osvojila prvo mesto na košarkarskem turnirju. Veterani »Pag« so premagali tako Old boys 69:62 kot ekipo Rudnika 67:52. V srečanju ekip Old boys in Rudnika pa so bili boljši slednji, ki so zmagali z minimalno razliko — 49:47. Ekipa TKI, ki je bila tudi pripravljjena za to tekmovanje, iz neznanega razloga ni nastopila.
Celo 62 krogov prednosti pa so si nabrali strelci KS Dol po prvem delu. Na drugem mestu so tudi nekoliko presenetljivo člani
•ekipe ŠN Invalid, medtem ko so lanski zmagovalci TRIM iger----------:SGD Beton TOZD
Gremont tokrat šele tretji. V tekmovanju žensk so lanske zmagovalke TOZD 1 DO Steklarna-Sijaj na najboljši poti, da slavijo tudi letos. Vrstni red: moški: KS Dol 578 krogov, ŠD Invalid 516, Gremont 452, TOZD 1 Steklarna-Sijaj 284, SO Hrastnik 278, TKI I 252, TKI II 203, RŠC Bratstvo 124 krogov. Ženske: TOZD 1 DO Steklarna-Sijaj 375, SO Hrastnik 306, TKI 246, Jutranjka 197 krogov. Rezultati pikado moški: TKI I 521, Gremont 458, KS Dol 443, ŠD Invalid 400, TOZD I DO Steklarna-Sijaj 213, SO Hrastnik 198, TKI II 131. Ženske TOZD I DO Steklarna-Sijaj 263, TKI 209, Jutranjka 184, SO Hrastnik 179.
Igralke Kemičarja so se vsaj delno oddolžile ekipi BSE iz Budimpešte za poraz v četrtfinalu pokala Sejemskih mest. Ob praznovanju 35-letnice NTK Kemičar so z njimi odigrale prijateljsko srečanje in zmagale visoko 6:3. Povedati pa je treba, da so Madžarke vendarle nastopile brez svoje najboljše igralke Edit Urban, ki se je poškodovala med gostovanjem v Kitajski.
Ja, kot vse kaže, se med hrastniškimi kolesarji rojeva nov talent. To je 16-letni Miran Cvet, za katerega pravi Borut Pirš, ki je po vrnitvi v matični klub prevzel skrb nad naj mlaj Šimi, da bi v kolesarstvu lahko marsikaj dosegel. Hkrati pa Borut ne skriva zaskrbljenosti nad usodo hrastniškega kolesarstva, saj poleg materialnih težav ne manjka tudi drugih skrbi. Tako je klub praktično ostal brez vodstva. Funkcionarji sicer so, vendar s častnimi izjemami, samo na papirju. Res škoda. Še ne tako davno so bili odnosi povsem drugačni, kolesarsko društvo pa vzoren športni kolektiv.
Aktualnosti s področja športna in rekreacije je tudi tokrat zbral, po svoje uredil m zapisal Jože Premec.
Novo v knjižnici Hrastnik
1.	SVETA KRI IN SVETI GRAL
Pričujočo knjigo so napisali trije angleški avtorji, k nam prihaja v nekoliko skrajšani izdaji; leta 1982 je bila uspešnica v Zahodni Evropi. Zanesljivo pa bo zanimiva tudi za naše bralce, saj se avtorji v njej lotevajo drzne, malodane osupljive naloge, ki utegne biti za marsikoga tudi srhljive narave. Dokazati skušajo — čeprav se omejujejo bolj na razmišljanja, domneve in pogojne sklepe kakor pa na kaj oprijemljivejšega — nič manj kot to, da Jezus Kristus pravzaprav sploh ni umrl na križu. Še več: da je bil oženjen in je imel otroke, njegova kri pa naj bi se ohranila v potomcih judovskih beguncev iz Palestine v Južni Franciji. Bila naj bi nekakšna kinetična sila božanstva in s tem neizmerne potencialne moči, ki bi lahko v nekem trenutku zavzela tudi politične razsežnosti. Ta »sveta kri« naj bi se bila pretočila v germansko dinastijo Mevrovingov in potem skozi stoletja v razne modre žile dela preostale zahodnoevropske aristokracije v Franciji, Nemčiji, Angliji itd.
Razburljivo, bogokletno ali reakcionarno besedilo — kakorkoli ga že kdo hoče označiti — marsikomu ne bo všeč, vendar zaradi tega knjige ne bo nihče odložil, saj je v njej kopica šokantnih novih pristopov, avtorji pa so se očitno trudili tudi z iskanjem dokumentarnega materiala, preden so se dela lotili zares. V sklepni besedi pravijo: »Dobro se seveda zavedamo, da nas je naša raziskava pripeljala do sklepov, ki so v mogočem neprijazni do določenih temeljnih^ načel ali dogem sodobnega krščanstva — sklepov, ki so videti heretični, morda celo bogokletni. S stališča nekaterih u-staljenih dogem smo nedvomno krivi takih postopkov. Vendar ne verjamemo, da smo oskrunili ali celo razvrednotili Jezusa v očeh tistih, ki ga iskreno častijo. Če že mi ne moremo pripisovati Jezusu božanskosti, tudi naši sklepi ne preprečujejo drugim, da bi mu tega ne mogli več pripisovati.« Tako stališče avtorjev je vsekakor dovolj demokratično in tolerantno, da ne žali nikogar, pa naj se s knjigo strinja ali ne.
2.	George Orwell: 1984
George Orwell, s pravim imenom Eric Arthur Blaire je leta 1948 napisal knjigo, ki naj bi, po nekaterih virih, najprej imela naslov 1948, vendar so mu to zaradi preočitnega namigovanja na stalinizem in informbiro preprečili. S spremembo naslova pa je roman nehote dobil mnogo širše dimenzije, saj ne zajema samo vzhodni socialističnih sistemov, marveč kar ves svet. Kdo ne pozna znamenitega gesla »veliki brat te opazuje«, ki ne more meriti le na Stalina, temveč prav na vse totalitarne sisteme današnjega in prihodnjega sveta, v katerem lahko v resnici vsak dan bolj prepoznavamo or-welovske poteze? Leto 1984 je pred nami, vendar se pri branju knjige vseskozi sprašujemo, ali ga nismo že zdavnaj dosegli ali celo presegli. Dežela Oceanija (katere sestavni del je tudi
današnja Anglija), kjer vlada policijsko-vojaški režim, je v nenehni vojni z eno od preostalih dveh dežel, z Evrazijo in Eastazijo. V njej vlada totalitarni režim s Partijo in Velikim Bratom na čelu: družbi vlada Manjšina — ožja Partija, kateri služijo ministrstvo za resnico mir (Minimir), obilje (Miniob), ki so v resnici ministrstva laži, sovraštva, vojne in pomanjkanja S tako spreobrnjenim pomenom (po načelu »dvomičljenja«, ki pomeni, da besede izražajo nasprotje stvari) so ta ministrstva prava utelešenost Oceanijske i-deologije, katere grozljiva gesla so: vojna je mir, svoboda je suženjstvo, nevednost je moč.
V takšni, s teleekrani in prisluškovalnimi aparati strogo nadzorovani družbi, ki nima zgodovine, je človek popolnoma oropan vsakršne človečnosti, hrepenenja, ljubezni, skratka vseh tistih vrednot, ki dajejo življenju pomen in smisel in v imenu katerih se velja boriti (za »boljši« svet), zato je tudi vsaka akcija absurdna in obsojena na propad.
Nejasna slutnja junaka Win-stona Smitha o nečem drugačnem, boljšem pravzaprav nima nobene utemeljitve, nikakršnega dokaza v realnem svetu, zato je pravzaprav sploh ne more biti. Vse, kar se lahko zgodi, se zgodi v bralčevi zavesti; to je spoznanje, da se v resnici ne more zgoditi nič, da ni izhoda, ni možnosti, da niti najmanjšega upanja.
To je popoln pesimizem, ki pa nam v letu 1984 niti ne zveni tako neverjetno in nemogoče, kot je morda v času, ko je knjiga nastala.
3.	Edgar Hilsenrath: NOČ
Dve desetletji bo, kar je Edgar Hilsenrath napisal to knji-go ¡¡¡¡realistično podobo židovskega geta v krajih pod romunsko okupacijo. Takrat je knjiga zbudila pozornost le v ožjem krogu povsem osebno prizadetih ljudi, zgodovinarjev ali poznavalcev. Ko je dosti kasneje pisatelj napisal roman »Nacist in frizer« in je »Noč« prišla na svetlo v novem natisu v Zahodni Nemčiji, je bil Hilsenrath v trenutku v središču pozornosti.
Kaj je. v-tem-delu, - da lahko tako presune bralca? Mar ni bilo že dovolj strahotnih spominov na najtemnejše razdobje naše zgodovine? Ali lahko vojna res kot neskončno dolga senca leže na našo zavest?
Holokavst je večna groza in obsodba rjavosrajčne ideologije, ki je lahko povzročila toliko zla. Še danes nastajajo literarna dela na temo druge svetovne vojne in nacizma, da o neleposlov-nih knjigah niti ne govorimo. Toda Hilsenrathova knjiga je nekaj čisto posebnega. ■
Pisatelj pravi, da gre za roman, vendar je ta knjiga predvsem dokumentarno podkrepljena kronika časa, napisana na osnovi osebnih doživetij.
Hilsenratha so kot petnajstletnega fanta s svojci odpeljali v geto, ki je bil običajno prehodni kraj za umiranje na poti v uni-jvalna taborišča. Romuni so po
nacističnem zgledu zganjali Žide v takšne gete. Mnogo deportirancev so pobili ali izstradali, številni nesrečniki so pomrli od bolezni...
Roman ima za osnovo resnične dogodke, ima tudi svoje glavne osebe, pri katerih bi mnogokrat težko dejali, da so glavni junaki. Z naturalistično neposrednostjo in odkritostjo Hilsenrath pove, kako strahotne razmere človeka poživinijo in mu vzamejo vse človeško. Ostane le golo bitje v bednem boju za preživetje.
V naslednjem prispevku pa Janez Gregori razmišlja o različnih vidikih občutljivega naravnega ravnovesja, v katero so enako usodno ujete take rastli-
RAST
življenjskih
stroškov
v
odstotkih
1960.	9,7
1961.	8,1
1962.	10,3
1963.	5,5
1964.	11,6
1965.	34,6
1966.	22,8
1967.	6,9
1968.	5,0
1969.	8,0
1970.	10,6
1971.	15,6
1972.	16,6
1973.	19,7
1974.	21,0
1975.	24,4
1976.	11,6
1977.	15,0
1978.	14,3
1979.	20,4
1980.	30,3
1981.	40,7
1982.	31,7
1983.	40,0
Za povprečni osebni dohodek se je v letu 1953 lahko kupilo 294 kg kruha, v 1963. letu — 368 kg kruha, v 1973. letu — 739 kg kruha in v 1983. letu — 528 kg kruha.
Po Ilustrovani politiki z dne
20.	12. 1983, avtor članka Ognjen Janevski, priredil Miloš Stanojevič.)
ne in živali kot tudi »krona stvarstva« — človek.
Vsaka posamezna vrsta divjadi je v knjigi poljudno opisana v besedilu, ki prinaša osnovne podatke o pripadnosti družini, njenih značilnostih, lastnostih in razširjenosti ter je prikazana še v barvnih slikah v svojem naravnem okolju.
Te fotografije, skupaj jih je kar 195, nekatere med njimi prav mojstrske, so posneli člani kluba Diana, ki se poklicno ali ljubiteljsko ukvarja z naravoslovno fotografijo ali filmom. Vsem tem posnetkom je dodan še strnjen povzetek, ki poleg strokovnih opredelitev med drugim vsebuje tudi oceno o njihovi številčnosti oziroma ogroženosti. Skratka — zelo zanimiva in ne nazadnje nadvse poučna knjiga.
M.- Vučetič
ČLOVEK BREZ SRCA
Težko je če se zaljubiš v človeka, ki čustev ne pozna in le za veselje te ima.
Teden dni ti čustva delno le s pogledom vrača, ko pa teden ta minil bo zanj pozabljena afera boš.
In pred tvojimi očmi za drugimi se lovi tebe ne pogleda več kot, da te poznal nikoli ni.
Takrat spoznaš človeka, ki brez srca živi veš da si igrača zanj, ki misli, da jo rad ima.
BESEDE NEKOGA
Tiho, kakor kaplja dežna,
ki po šipi spolzi,
prav tako tiho
solza se po licih ti spusti.
Misliš da te jok odrešil bo, misliš le da ti odleglo bo, pa kaj si lažeš ko dobro veš, ne jok, ne bog pomagati ne
more ti.
Le nekdo, le beseda od nekoga odrešila skrbi bi te, pa četudi besede kot so: »Zdravo! Kako si kaj?«
OTROK SREDI VOJNE
Otrok sredi vojne je uboga sirota, je lačen, žejen, utrujen in bolan.
Nihče mu ne pomaga, saj ni hrane in vode, ni postelje prave, kjer bi se lahko naspal.
Njegova bolezen je bolečina, ki je iz dneva v dan vse večja in večja.
Nevenka Nose
KINOPREDSTAVE V HRASTNIKU IN NA DOLU
FILMSKI SPORED ZA OBDOBJE od 15. 7. do 15. 8. 1984
Kino »Delavski dom« Hrastnik
ŠEST ŠVEDINJ V INTERNATU, nemški erotični film, predstave v soboto 14. 7. ob 20. uri in v nedeljo 15. 7. ob 20. uri. Film ni primeren za otroke!
LJUDJE MAČKE, ameriška grozljivka, predstavi v nedeljo 15. 7. in v ponedeljek 16. 7. ob 18 uri.
INŠPEKTOR NERODA, francoska komedija, predstava filmskega gledališča v ponedeljek 16. 7. ob 20. uri.
IZVORI PRIVIDOV, ameriški ZNF, predstave v sredo 18. 7. ob 18. in 20. uri ter v četrtek 19. 7. ob 19. uri.
BARBAROSA, ameriški vestern, predstave v soboto 21. 7. ob 18. in 20. uri, nedeljo 22. 7. ob 18. in 20. uri ter v ponedeljek 23. 7. ob 19. uri.
EDINI BOŠKI NA SVETU, ameriška erotična komedija, predstave v sredo 25. 7. ob 18. in 20. uri ter v četrtek 26. 7. ob 19. uri.
PROGRAM RISANIH FILMOV, razne risanke, matineje v soboto 28. 7. in v nedeljo 29. 7. ob 10. uri.
NOSTRADAMUS — ČLOVEK, KI JE VIDEL BODOČNOST, ameriški dokumentarni, predstave v soboto 28. 7. ob 18. in 20. uri.
SREČNO ZA MOJ ROJSTNI DAN, kanadska grozljivka, predstave v nedeljo 29. 7. ob 18. in 20. uri ter v ponedeljek 30. 7. ob 19. uri.
NEVARNOST — ZENSKE V AKCIJI, mehiški avanturistični, predstave v sredo 1. 8. ob 18. in 20. uri ter v četrtek 2. 8. ob 19. uri.
PROGRAM RISANIH FILMOV, razne risanke, matineje v soboto 4. 8. in v nedeljo 5. 8. ob 10. uri.
GOLJUFIVA IGRA, ameriški pustolovski kriminalni, predstave v soboto 4. 8. ob 18. in 20. uri, nedeljo 5. 8. ob 18. in 20. uri ter v ponedeljek 6. 8. ob 19. uri.
ŠOK, francoski triller, predstave v sredo 8. 8. ob 18. in 20. uri ter v četrtek 9. 8. ob 19. uri.
NEPREMAGLJIVI GLADIATOR, italijanski spektakel, predstave v soboto 11. 8. ob 18. in 20. uri, nedeljo 12. 8. ob 18. in 20. uri.
GALIPOLI, avstr, vohunska drama, predstava filmskega gledališča v ponedeljek 13. 8. ob 19. uri.
NEMIRNA MEJA, ameriška akcijska drama, predstave v sredo 15. 8. ob 18. in 20. uri ter v četrtek 16. 8. ob 19. uri;
Kino »Dol pri Hrastniku«
LJUDJE MAČKE, ameriška grozljivka, predstava v soboto 14. 7. ob 19. uri.
PROGRAM RISANIH FILMOV, razne risanke, mladinska predstava v nedeljo 15. 7. ob 16. uri.
SUPER PRIJEM, hong-kong kung-fu, predstava v nedeljo 16. 7. ob 18. uri.
ŽENA LJUBICA, italijanski ljubezenski, predstavi v soboto 21. 7. ob 19. uri in v nedeljo 22. 7. ob 18. uri. Film ni primeren za otroke!
SREČNO ZA MOJ ROJSTNI DAN, kanadska grozljivka, predstava v soboto 28. 7. ob 19. uri.
PROGRAM RISANIH FILMOV, razne risanke, mladinska predstava v nedeljo 29. 7. ob 16. uri.
NOSTRADAMUS — ČLOVEK, KI JE VIDEL BODOČNOST, ameriški dokumenatrni, predstava v nedeljo 29. 7. ob 18. uri.
UBIJALEC IZ SLUŠALKE, ameriški triller, predstavi v soboto 4. 8. ob 19. uri in v nedeljo 5. 8. ob 19. uri.
PROGRAM RISANIH FILMOV, razne risanke, mladinska predstava v nedeljo 5. 8. ob 16. uri.
ZMAJ, MLAJŠI GOSPODAR, hong-kong kung-fu,'predstavi v soboto 11. 8. ob 19. uri in v nedeljo 12. 8. ob 18. uri.
Pogovor z borcem tov. Stanetom Dušakom
Veliko borcev iz Hrastnika je po vojni ostalo živih. Med njimi tudi tov. Stane Dušak, ki je s svojim zanimivim pripovedovanjem zadostil najini radovednosti.
1.	Kje ste bili med vojno?
—	Med vojno sem bil v 3. bataljonu VI. SNUB brigade Slavka Šlandra. S to brigado sem šel na Dolenjsko, pozneje, decembra pa k aviaciji. Bil sem komandir avto čete pri aviaciji, ki je oskrbovala z gorivom 60 avionov.
2.	Kdo so bili vaši sodelavci?
—	Imel sem veliko sodelavcev. Med njimi so bili tudi mnogi Hrastničani: Stanko Ačkun, I-van Rester, Stane Dolanc in še mnogo drugih.
3.	Ali ste sodelovali pri vseh partizanskih akcijah?
—	Da, sodeloval sem pri vseh akcijah.
4.	Koliko ste bili stari, ko ste odšli v partizane?
—	Star sem bil 27 let.
5.	Katera akcija vam je najbolj uspela?
—	Uspele so razne zasede, o-svoboditev Savinjske doline, prehod čez Savo in pri aviaciji pro-boj sremske fronte.
6.	Ali so vam partizanom kmetje pomagali?
—	Na Štajerskem so sodelovali, kmetje v Suhi Krajini pa zelo slabo.
Po končanem razgovoru sva dobila vtis, da je bil tov. Dušak hraber, zaveden in pogumen borec.
Intervju sestavila: Damir Bogdan, 6. c Nace Baumgautner, 6. c OŠNH Rajka Hrastnik
Po pripovedi mojega dedka
Bilo je- konec 1941. leta. Od moje sestre Polde sem dobil sporočilo, da je pri njej doma na podstrešju partizanski kurir. Polda je imela skrivne zveze z nekaterimi kurirji. Prosila me je, da ji prinesem na čim hitrejši in skrivni način tisti dve puški in revolver, katere imam skrite v hlevu. Takoj sem vedel, da so partizani spet potrebni orožja. Na srečo sta bila pri meni Karel in Vera, da smo se hitro nečesa spomnili. Brž smo puški in revolver razstavili in dele razdelili v vreče. Se pravi, prvi dve sta imeli orožje, tretja pa ne. Potem smo še vse tri vreče napolnili s fižolom in hajd v akcijo.
Kmalu smo prišli do straž. Najprej je bila pregledana Ve-
ra, ki je imela vrečo brez orožja. Premetali so ji ves fižol. Potem sva bila na vrsti midva s Karlom. Oba sva bila trda od strahu. Stražar je malo pobrskal po fižolu in zavpil: »Fuj, spet ta ušiv fižol, zginita, če ne vama ta fižol stresem za vrat!« Kar oddahnila sva se. Skoraj tekli smo, da si stražal ne bi premislil. Kasneje smo srečno predali orožje kurirju, ki je takoj odšel na pot.
Kadar gremo na obisk k teti Poldi, se dedek in teta Polda še danes smejita in si pripovedujeta, kako so skupaj s stricem Karlom in teto Vero ukanili neprevidne in površne stražarje.
Vojko Janjič, 5.b OŠ NH Rajka, Hrastnik
PREKLIC IZKAZNICE
Veljavnost izkaznice za izplačilo OD preklicujejo:
—	Novak Miroslava, TOZD 1, Ulica prvoborcev 6, Hrastnik
—	Lipovšek Ivanka, TOZD 1, Cesta 1. maja 28, Hrastnik
—	Špeglil Tone, TOZD 1, Za Savo 16, Hrastnik
—	Trbovc Ida, TOZD 1, Ulica prvoborcev 39, Hrastnik
—	Hlastan Polda, DSSS, Za Savo 16, Hrastnik
TAKO SMO RUŠILI STARI DEL TOVARNE
Iz naše proizvodnje
Anekdoti
Velik virtuoz je mimo kadil v navzočnosti odličnih dam. Ena izmed njih ga je na to vljudno opozorila.
Paganini je mimo kadil dalje, rekoč:
»Gospe, kjer so angeli, morajo biti tudi oblaki«.
V prvem stoletju pred našim štetjem je nastopil v Grčiji filozof Sokrat, ki se je vse življenje trudil, da bi pripeljal ljudi do objektivnih spoznanj. O sebi je trdil, da »ve samo to, da nič ne ve«, v razgovorih z ljudmi pa si je prizadeval, da bi sogovorniki sami spoznali pravilnost ali nepravilnost svojih trditev.
Nekoč so ga vprašali, katera žival najnevameje grize, in odgovoril jim je:
»Izmed divjih obrekovalec, izmed udomačenih pa lizun.«
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše sestre in tete
TEREZIJE URBAJS
se iskreno zahvaljujemo pevcem in godbi Svobode' II za žalostinke, govornikoma za lepe poslovilne besede in župniku za obred. Iskrena hvala tudi vsem, ki ste ji darovali cvetje ter jo spremljali na njeni zadnji poti.
Žalujoči: sestri Marija in Lojzka ter nečakinja Slavica in Peter
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, sestre, tete, babice in prababice
ANTONIJE ČRETNIK, roj. PUH
se iskreno zahvaljujemo za zdravstveno nego osebju trboveljske bolnišnice in hrastniškega zdravstvenega doma za nesebično pomoč v zadnjih urah njenega življenja. Hvala za pomoč družinama Crnkovič in Gerhard ter sosedoma Veri in Tilčki.
Zahvaljujemo se za vse izraze sožalja, za mnoge vence in šopke, za spremstvo na njeni zadnji poti, za tople besede govorniku na Žalah in ganljive žalostinke moškemu pevskemu zboru Svobode II Hrastnik.
Hčerki: Rozi, Zvonka in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage mame
HELENE KNEZ
se sodelavkam in sodelavcem v skladišču gotovih izdelkov iskreno zahvaljujem za cvetje, ki ste ga položili na njen grgob.
Fani Zagorc
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi ljubega sina, brata in sitrica
JANEZA MUŠIČA
se iskreno zahvaljujemo DO Steklarni Hrastnik, OOS Steklarne, pevcem, godbi ter izmenam Marinkovič—Golež, Miklič—Zorenč, Brglez, za podarjene vence in denarno pomoč.
Hvala sosedom kolonije 1. maja 28, za vso pomoč v najtežjih trenutkih in podarjeno cvetje.
Posebna zahvala pa je namenjena Občinskemu štabu teritorialne obrambe Hrastnik, za vso skrb, organizacijo pogreba ter za podarjene vence.
Iskrena hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, ter zasuli s cvetjem njegov prerani grob.
Žalujoči: mama, sestra Marija z možem, nečakinji Nataša in Stanka ter ostalo sorodstvo.
Zahvale
Spoštovani sodelavci in sodelavke, moje nepozabne izmene — izmene Janija Ober-ekala.
Po dolgih letih skupnega dela sem tudi jaz dočakal trenutek odhoda v zasluženi pokoj.
Zahvaljujem se vam vsem skupaj za prelepe besede ob stisku rok, in za vsa darila, ki mi bodo ostali v trajen spomin na kolektivno tovarištvo.
Za iskreno prizadevnost se iz srca zahvaljujem Rajku Žagarju in Jožetu Šobi.
Vsem torej še enkrat iskrena hvala. Želim vam vsem skupaj mnogo zdravja, iskrenega tovarištva in uspehov.
Mnogo delovnih uspehov želim tudi celotnemu kolektivu.
Niko Knap Dominik
Sodelavcem in sodelavkam kiko delavnice iskrena hvala za darila, ki ste mi jih poklonili, ko sem odhajal v pokoj. Spominjala me bodo na čas, ki smo ga preživeli skupaj. Posebej se želim zahvaliti Milanu in Viliju.
Stane
Drage moje sodelavke in sodelavci iz skladišča gotovih izdelkov!
Ob mojem odhodu iz vaše sredine si nisem mislila, pa tudi ne verjela, ko ste mi rekle, da me boste kmalu o-biskale na domu. Res ste prišle in me presenetile s krasnim darilom, za kar se vsem skupaj iskreno zahvaljujem, imam veliko dragocenih spominov na vas, nikoli vas ne bi mogla pozabiti. Prejmite še enkrat vsi skupaj mojo najprisrčnejšo zahvalo z najlepšimi pozdravi.
Vaša nekdanja sodelavka
Malči Zapušek
Drage moje sodelavke in sodelavci! Težko pričakovana upokojitev je s seboj prinesla tudi nekaj grenkobe —• slovo od vas sodelavk, sodelavcev, članov kolektiva.
Je pa spomin na moj poslednji delovni dan vseeno lep, kajti pripravili ste mi prijetno slovo. Darilo, ki ste mi ga poklonili, mi bo nadvse drag spomin. Vselej se bom spominjala na čas, ki smo ga preživeli skupaj ob delu, prijetnih besed, izrečenih ob slovesu. Zato se vsem sodelavkam in sodelavcem v montaži, lakirnici in skladišču še enkrat iskreno zahvaljujem za darilo in dobre želje ter vam želim, da bi pri delu dosegali kar največ delovnih uspehov.
Vaša sodelavka Berta Mars
Napočil je trenutek, ko sem odšla v zasluženi pokoj. Bilo mi je neizmerno težko, ko sem se poslavljala od vas, drage sodelavke in ko so se za menoj za vedno zaprla
tovarniška vrata. Kljub temu sem med svojim idelovnimi kolegi preživela lepe in nepozabne trenutke, katerih se bom vedno rada spominjala.
Vsem pregledalkam na izmeni OBERCKAL, BICANIC in HABERL se zahvaljujem za prekrasno darilo, katerega pogled nanj me bo vedno spominjal na vas, drage deklice.
Posebna hvala tovarišicam Marti, Reziki in Ladici za vso požrtvovalnost, ki so jo izkazale ob mojem odhodu.
Vsem članom kolektiva STEKLARNE-SIJAJ pa želim še mnogo delovnih uspehov.
SONJA PERCL
Ob odhodu v pokoj se naj-iskreneje zahvaljujem vsem sodelavkam za prelepo darilo, ki mi bo ostalo v trajnem spominu.
Posebno se zahvaljujem vsem pregledalkam izmen: Haberl, Bičanič in Oberčkal.
Celotnemu kolektivu Stek-lame-Sijaj pa želim še naprej mnogo delovnih uspehov in osebnega zadovoljstva.
Šunta Terezija
Drage sodelavke in sodelavci! Po dolgih letih skupnega dela je tudi zame napočil trenutek, ki ga marsikdo težko pričakuje, a ko naposled le pride, ti ni vseeno, kajti težko se je posloviti od delovne sredine.
Zahvaljujem se vam za prelepa darila, ki ste mi jih poklonili in me bodo vedno spominjala na vas, drage sodelavke in sodelavci. Še enkrat iskrena hvala.
Kolektivu DO Steklame-Si-jaj pa želim še veliko delovnih uspehov pri nadaljnjem delu.
Polda Vene
Drage sodelavke in sodelavci!
Skromna beseda hvala, s katero se vam zahvaljujem za darilo, s katerim ste me zelo presenetili. Pogled na darilo mi bo nenehno vračal spomine na čas, ki smo ga preživeli skupaj ob delu. Še posabna hvala velja tov. Kristi Pufler za vzpodbudne besede ob slovesu. Naj vam ob tej priliki zaželim še mnogo delovnih u-spehov.
Vam . drage sodelavke pa želja, da bi se kar najbolje počutile.
Milan Doberšek
Sodelavcem iz kiko delavnice se iskreno zahvaljujem za darilo, ki ste mi ga poklonili in besede, ki ste mi jih izrekli, ko sem odhajal v pokoj.
Vsem članom kolektiva pa želim, da bi v prihodnje dosegali kar največ delovnih u-spehov.
Mirko Plazar-Pubi
»Tovariš zdravnik; pomagajte! Pojedel sem ducat školjk in zdaj me strašno boli želodec«.
»Gotovo školjke niso bile sveže«, pravi zdravnik.
»Ne vem, saj jih nisem odpiral.«
—0—
Psihiater bolniku: »Ne poznam še vašega problema, zato bo najbolje, če začnete čisto pri začetku.«
»Na začetku sem ustvaril nebo in zemljo.«
—0—
Psihiater pripoveduje svojemu kolegu: »Imam pacienta, ki si domišlja, da je taksi.«
»In kako ga zdraviš?«
»Ga sploh ne. Vsak dan me namreč zastonj pelje domov.«
—O—
»Po čem spoznate, da je človek slaboumen?« vpraša profesor medicinca pri izpitu.
»Po vprašanjih, ki mi jih postavlja.«
—0—
»Kako je bilo v medenih tednih?« se pozanima prijateljica.
»Štirinajst dni in noči sem bila neprestano v postelji.«'
»Joj, kakšen pohotnež je tvoj mož!«
»Ne, ne, imela sem gripo.«
Vsem pregledalkam avtomatske proizvodnje stekla se iskreno in najlepše zahvaljujem za podarjeno darilo in ste me močno presenetile.
Še enkrat lepa hvala vsem.’
Vodja izmene Anton Lipar
»Je v vaši družini primer duševne bolezni?«
»Da, moj mož si domišlja, da je gospodar pri hiši.«
—0—
»Pri nas doma je popolna enakopravnost. Moja žena sme enkrat na teden s prijateljico ven — in jaz tudi.«
—0—
»Ljubček,« zašepeče ona nežno, »kaj naj ti skuham zvečer?«
»Kar hočeš, samo dunajskega zrezka in pečenke ne, to sta namreč moji najljubši jedi!«
—0—
Soprog: »Odkod imaš to lepo verižico?«
Soproga: »Včeraj sem jo našla na zadnjem sedežu v tvojem avtomobilu!«
—0—
Pijete? povpraša zdravnik bolnika.
Z veseljem, tovariš zdravnik.
In kaj?
No ja, kaj pa imate?
Ampak, ne mislim vendar tukaj!
Kam pa greva?
IZLAZAK
Neke duge ulice neke ulice bez kraja i pjesma što se neprestano ponavlja neki drugi ljudi što prolaze... oh, ti izgubljeni dani, zauvjek
Mnogo pitanja samo jedan život i jedan izlazak u noč nepovrat i tuga oštrog sječiva na putu gdje nema dzlaza pdsječuje nas i starost i smrt zauvijek
A pre damnom
tvoje široko otvorene oči
slab otpor dolazečem vremenu
otpor vječnosti, tvoje otvorene oči
Predamnom, neke duge ulice
neke ulice bez kraja
pjesma što se neprestano ponavlja
neki drugi ljudi što prolaze
i jedan izlazak u hladnu noč	Halil
Za dobro voljo
Nagradna križanka
n	3.7	4.7.	n	JAPONSKI	DRUGO	PUŠKIN	TINA	RIŽEVO	LEVI PRITOK KONGA	n	KRVOLOČEN ČLOVEK ‘	ZDRAVILNA TRAVNIŠKA RASTLINA	ANTON	FILMSKA IGRALKA GARBO	n		LADO LESKOVAR	VULKAN NA FILIPINIH	OBDALO * VANJE
/			l	(El SAKU)	ILION	OBOJ	AUMONT	ŽGANJE		/			AŠKERC		/	OB SLOVESU			
peko ji DAPČEVIC	f	T	BANKOVEC							ZLODEJ, satan					PREVOZNO SREDSTVO				
			ČUTNA ZAZNAVA CCOLOR)																
AZIJSKA TRAJNA ZELIKA Z VELIKIMI LISTI										FILMSKI IGRALEC SHARIF					EVROPSKO GORSTVO				
															ESTONSKI PEVEC (GEORGU)				
IME KOM* PON ISTA LJADOVA							ANTON . SOVRE			LOUlSv* ADAMIČ			GRŠKI BOG VETROV				OSIJEK ‘		
																	BUDISTIČNI DUHOVNIK V TIBETU		
							FRANCOSKI REŽISER (ROGER)												
													DRŽAVA V AZIJI						
OROŽJE										Švicarski PISATELJ ' ,£L HAKIM *								ZVOK, GLAS	HRVAŠKA SOPRA* NISTKA (MILKA)
										MESTO V IZRAELU									
NERABLJEN				STAROilDOV' SKI KRALJ				ETNIČNA ' SKUPINA V NIGERIJI				STARO NEMŠKO MESTO							
				majhno POLJE															
								RUDI JANHUBA '				REKA V INDOK1N!							
PERZIJA					UBOJ	DRAGO RONNER			IME AM£» RIŠKE Pl« SATELJ1CE FER8ER ;					PRIZORI« SCE V CIRKUSU	RIMSKI BOG LJUBEZNI				
						ITALIJAN C7ANJCLJ.)													
															KORNET				
KOSMAČ CIRIL			POLETNI MESEC						POLAGALEC TLAKA							IGRALKA BLVTH			
									ORKAN '							PISARNIŠKA POTREB* SČINA .			
OCEPEK ANGELA			VERSKI POGLAVAR MUSU« MANOV					POLJSKI. KONJENIK S SULICO					OBOROŽENA TATVINA				LJUDJE rZ ISTEGA KRAJA	ITALIJA	
													DRŽAVA V AFRIKI					GOVORNIK, PRIDIGAR	
								PRELITJE											
BELCi I JA		ZVEZDA PRVE VELIKOSTI V ORLU	EDEN OD ČUTOV				SLOVENSKI SKLADATELJ					OSNOVNA CELICA STARO* GRŠKE HIŠE							
			VLADAR PRIMORSKE HRVATSKE				STARO NEMŠKO PLEME												
												NAŠ TELOVADEC (MIRO)							
KRAJ 08 REKI ČABRANKI						FINI DELCI .NESNAGE					REKA V ZAHODNI TURČIJI				2NOONICA NA KQll				
											GORNJI DEL STOPALA				TARIFA				
JAPONSKI POLITIK (HIR0BUMI)				manjše NASELJE	SATIRIK BUCHWALD	OBNOVITEV, PREK0D1TEV													ČEBELI PODOBNA ŽUŽELKA
ODTOK CUDSKEGA JEZERA						JAPONSKI MOJSTER • LESOREZA								MUZA LJU* BEZENSKEGA PESNIŠTVA					
						KOSITER								REKA V SRBIJI					
ISLANDSKI DRAMATIK (INDRIOl)										SEVERNO-* AMERIŠKI MALI . MEDVED -						SLOVENSKI KARIKA* TURIST (BOŽO)			
NADALJE* VANJE GESLA	►								SESTAVIL: KARLI DREMEL	cev, SVITEK. OBOJKA						RIMSKA BOGINJA JEZE			
NAGRADNA KRIŽANKA
Med reševalce s pravilnimi rešitvami bomo z žrebom razdelili sedem nagrad:
11 nagrada — 250 din
2.	nagrada — 150 din
3.	—7. nagrada 100 din
Izrezek z vpisano rešitvijo pošljite na naslov: Uredništvo »Steklarja«, 61430 Hrastnik, Cesta 1. maja 14 do torka 28. avgusta. Pri žrebanju bomo upoštevali samo pravilne rešitve.
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE
VODORAVNO: glažuta, Pohorje, Arp, raketar, Rurik, Maver, Krapina, Eda, epoleta, Kirov, selena, p M., anali, tujka, Dno, upor, tesen, Haag, Romina, pilaster, krinolina, karatilena, les, Tirins, tarča, O. P., O, abak, Loa, nadura, šola, Ivo Ban, radon, tlaka, atom, duri, Ida, E-gina, disk, Ahac, nož, rakar, IN-SA, noša, Ema.
(K. D.)
ISKRICE
ZAHVALA	
Ob boleči izgubi naše	
JOŽEFE KOROŠEC	
se iskreno zahvaljujemo pevcem in godbi na pihala Svo-bdoe II za žalostinke, govorniku za poslovilne besede in vsem, ki ste jo spremljali na njeni zadnji poti.	
Žalujoči: sorodniki	in Rada Petek
NAGRAJENI REŠEVALCI
Za nagradno križanko, objavljeno v »Steklarju« št. 6/84 smo prejeli 72 rešitev. Žreb je namenil nagrade naslednjim:
1.	nagrada —	250 din Fanči
Žlindra
2.	nagrada — 150 din Stane Deželak
3.	—7. nagrada — 100 din Slavko Kapla, Majda Papež, Lidija Kirn, Vita Cvek, Nada Gošler.
Človek je pameten, dokler teži k temu, da bi povečal svoje znanje, postane pa bedak, ko misli, da ve vse.
HISIDIM
—0—
Navada je ogromen vztrajnik družbe, njen naj dragocenejši dejavnik za ohranjanje starega. Edinole ona nas vse skupaj drži v mejah pravil.
W. James
—0—
Brezobzirnost je najbolj nadležna in najbolj priskutna človeška napaka, kajti ne moreš se braniti, niti s surovostjo.
FEUERBACH
OBVESTILO BRALCEM STEKLARJA
Zaradi letnih dopustov bo naslednja številka izšla v septembru.
ODBOR ZA OBVEŠČANJE: Marijanca Polzelnlk — predsednik, člani: Milan Crnkovič, Janez Ciglar, Jože Drugovič, Jože Godlcelj II, Albert Kapelar, Vlado Šebenik In Joža Umek.
UREDNIŠKI ODBOR: Mili Kobal — glavni In odgovorni urednik, člani: Zdenka Fabjan, oec., Vlasta Justin, Jasna Rlžner-Kosm, Dragioa Krneta, Majda Krošlin, Alojz Marčen, Ervin Predovnik inž., Ernest Sihur inž., Joža Umek in Franc Vidovič.
Izhaja mesečno v 2500 izvodih. Tisk In klišeji AERO — TOZD Grafika Celje. Naslov uredništva: Steklar, glasilo delavcev Steklarna-Sljaj Hrastnik, Cesta 1. maja 14, telefon 814-622, Int. 55.
|gj steklar