BLASip SOCIALSSTiCiE ZVEZE BELOVNEGA LJUDSTVA CELJE, 2. SEPTEMBRA 1966 — LETO XX. ŠT. 34 — CENA 50 VAR Z DANAŠNJIM UVODNIM SESTAVKOM, KI GA JE NA- PISAL SEKRETAR ObK ZKS CELJE TONE ERJAVEC, ZAČENJAMO JAVNO RAZPRAVO O ORGANIZIRANOSTI, VSEBINSKI POVEZANOSTI IN USMERJENOSTI ČLA- NOV IN OSNOVNIH ORGANIZACIJ ZK V OBČINI CE- LJE, KI NAJ V NADALJEVANJU RAZPRAV PO ČETRTEM PLENUMU PRIPOMOREJO K BOLJ UČINKOVITEMU DE- LU VSAKEGA ČLANA ZK. VODSTVA TOVARNIŠKIH KO- MITEJEV, OSNOVNIH ORGANIZACIJ IN POSAMEZNE ČLANE ZK POZIVAMO, DA SE UDELEŽIJO RAZPRAVE S SVOJIMI ZAPAŽANJI IN PREDLOGI IN NAM POŠLJE- JO SESTAVKE, KI BODO SVOJEVRSTEN DOKAZ PRI- ZADEVNOSTI ČLANSTVA ZK. utrjevanje demokratičnega in samoupravnega sistema INTERESNO VKLJUČEVANJE Četrti plenum, kakor tudi mnoge razprave po njem, So brez dvoma odprle novo stran v zgodovini nadaljnjega razvoja Zveze komunistov. Odpira se nov proces v našem družbenem razvoju,-proces prilagajanja obstoječim in no- vim družbenim razmeram, utrjevanju in poglabljanju de- mokratičnega in samoupravnega sistema, ne samo v go- spodarskem in družbenem življenju, ampak predvsem v sami Zvezi komunistov. Prišel je čas, ko se je pokazala nujna potreba, da Zveza komimistov ponovno preuči last- ne odnose, delovanje svojih vodstev in članstva v razvi- janju neposredne socialistične demokracije. Do katere meje je organizacija Zveze komunistov usposobljena za aktiviranje svojega članstva v procesih samoupravljanja, kako daleč je zaprta institucija, ne pa Živ organizem najbolj naprednih sil in nazorov, kako ustva- riti iz nje močno idejno-politično silo, katere delo ne bo vsebovalo elemente oblasti, in kako ustvariti tako notra- njo organizacijo, ki bo omogočila in zagotovila sproščeno razpravo in konfrontacijo različnih mišljenj, ki bodo zago- tovila ustvarjalnejšo vsebino dela. To so danes osnovna vprašanja o katerih mnogo razpravljamo tudi komtmisti v Celju. ^ Zavedamo se, da zahteva marsikatero izmed omenje- nih vprašanj, enotno rešitev. Vendar nas to ne odvezuje dolžnosti, da skušamo tudi mi po svojih močeh prispevati k razreševanju predvsem tistih problemov, na katere smo naleteli pri našem vsakodnevnem delu in snio jih v okviru nmžnosti skušali tudi reševati. {Dalje na 2. strani) KOZJE DOBI NOVO ŠOLO Devetega septembra praznjujejo občani šmarske komune svoj občinski praznik. Ta datum so izbrali v spomin na ^an, ko je bilo leta 1944 osvobojeno Kozje; v tem privlač- ^^nv kraju bodo letos tudi vse osrednje svečanosti. V znamenju praznovanja bo potekal pravzaiprav že ves pri- hodnji teden. Družbene organi- zacije so pripravile več šport- nih tekmovanj, kraji dn naselja bodo ipomerili v čistoči in ^^■etju, najpomembnejše pa ibo- ^0 seveda nekatere delovne ZJTiage, ki za marsikatero ob-^ pomenijo uresničiitev dol-* yoletinih želja. Tako bo na Ve-.i ^•■niiku in v Cerovcu prvič za-| svetila električna luč, med Slad-4 ..^ goro in Pečico pa bodo dzro- ^'i^i namenu novo cesto. Radio- ^iktivne toplice v Harinih Zla- ^^h bodo dobile nov bazen, na- '^^•nu pa bodo izročili še več l^^jhnih, ,pa zato nič manj po- "^^mbnih objektov. ^ saboto zvečer bo slovesen ^prejem ita-lijanskih borcev, ki v zadnjih mesecih vojne ^rUi na strani partizaaov, ta^ dan pa bodo v Kozje prišle tudi patrole borcev, ki se bodo zgr- nili dz vseh strand občine. Med- tem ko bo partizanski miting v soboto zvečer, pa se bodo osred- nje prireditve začele v nedeljo dopoldne. Po paradi bo na igri- šču v Kozjem velika slovesnost, nato pa bo direktor kreditne banke Peter Sprajc izročil na- menu, novo, lepo šolo. Popol- dne bodo izpopolnili s špo.rtni- mi prereditvamd ter tovariškim srečanjem. Glede na to, da je otvoritev šole najpomembnejši in osred- nji dogodek v počastitev občin- skega praznika, prireditelji va- bijo na praznovanje tudi vse prosvetne delavce, ki so kdaj koli učili na tem območju, seve- da pa tudi vse borce, ki so po- sredno ali pa neposredno poma- gala pii osvoboditvi Kozjega. MED, LJUDMI, KI SO šE VEDNO RAZPETI MED DNE- VOM IN NOČJO, KAJTI KDEČ PETEll\ ŠE VEDNO POJE... • PODNEVI DELAJO, NA VEČER PA SE PRELEVE V STRAŽARJE SVOJEGA IMETJA • OSTALA SO POGORIŠČA IN STRAH V OCEH, NEZA- UPANJE • KATASTROFA LJUDI, KI SO CEZ NOC OBUBOŽALI Ko danes zaviješ po cesti, ob kateri stoje razpotegnjene hiše v Trnovljah, Zadobrovi, Ljubečni, Leskovcu in Žepini, te prebivalci previdno motre, premerjajo s pogledi, ki bi naj odkrili na tebi nekaj, kar bi bilo istovetno s povzročite- ljem gorja. Redkih in skopih besed zamišljeno pri'povedu- jejo o tisti noči, ko je vzplam- tel kozolec Konrada Fazarin- ca v Trnovljah. V Trnovljah ob pogoriščih pojejo ža ge. Iz ožganih tramov pripravljajo novo ostrešje. Ljudje, ki so se malo pred polnočjo 31. avgusta vračali s predstave Mlinarjevega Jane- za v Trnovljah, še danes z grozo v očeh pripovedujejo, kako so tekli gasit k Fazarin- cu, zatem komaj kilometer vstran k Elizabeti Rozman v Leskovcu, pa zopet v Trnov- Ije k Francu Prevoršku in Hojniku. Štirje požari v eni noči, ki so sejali grozo in strah. Ljud- je so bolščeč v temo tavali okrog lastnih poslopij in v strahu pričakovali, kdaj bo znova začelo prasketati. Ga- silci iz bližnje in daljne oko- lice so se trudili, da bi rešili, kar se je še rešiti dalo, obča- ni so za okoliška drevesa pri- vezovali opečeno in prestra- šeno živino... »Moj oče je nam otrokom pripovedoval, da je njemu njegovega očeta ded povedal, da je v njegovih mladih letih v Trnovljah bil požar, ki je upelil celo vas,« nam je pri- povedovala najstarejša občan- ka v Trnovljah pri Hojniku, kateremu je neznanec upepe- lil gospodarsko poslopje. »Kaj takega se ne pomni, je dodala zenička, se za spoz- nanje tesneje stisnila k veliki krušni peči in zmajevala z glavo. »Kdorkoli je in kdaj- koli ga bodo prijeli, škode ne bo mogoče povrniti, kajti to- liko gorja je povzročil, da se to ne da povedati...« (Dalje na 4. strani) BELO SLUŽBE PRAVNE POMOCi PRI OBČINSKEM SINDIKALNEM SVETU CELJE ZAŠČITA PRED SAMOVOLJO OBČINSKI SINDIKALNI SVET V CELJU JE USTANOVIL POSEBNO SLUŽBO ZA PO- MOC ČLANSTVU. TA POMOC SE V GLAVNEM NANAŠA NA VSA VPRAŠANJA S PODROČJA DELOVNIH RAZMERIJ IN SOCIALNEGA ZAVAROVANJA. Zaščitna funkcija Zveze sin- dikatov je tudi v sistemu samo- upravljanja še kako potrebna in pomembna. Z novim temeljnim zakonom o delovnih razmerjih so predvsem urejena tista vpra- šanja na tem področju, ki zago- tavljajo enak položaj delavske- ga razreda in ostvaritev ustav- nih načel in pravic iz delovnega razmerja. Vsa druga vprašanja, zlasti pa konkretizacijo določenih pravic iz delovnih razmerij, urejajo de- lovne in druge organizacije s svojimi samoupravnimi predpi- si. Ti predpisi so marsikje nepo- polni, saj odražajo sposobnost ustrezne strokovne službe in sa- moupravnih organov v organi- zaciji. Toda ta pojav na število in vrsto sporov na tem področju niti ne vpliva v toliki meri. Do sporov prihaja predvsem zaradi tega, ker se odgovorni pri odlo- čanju o teh vprašanjih ne rav- najo niti po svojih samouprav- nih predpisih, še manj pa seve- da po načelih in določbah Te- meljnega zakona o delovnih razmerjih. Iz kratkotrajnega dela te služ- be se iz posameznih pojavov že lahko zaključuje: — da je marsikje samouprav- ljanje na področju delovnih raz- merij le fasada — kulisa prak- tičnih odločitev strokovnih služb ali posameznikov, saj ni- so redki primeri, ko vodilni de- lavec grozi z odpustom ali pa »ponuja« sodelavcu delovno knjižico; — številni odgovorni stro- kovni delavci se nikakor ne morejo sprijazniti z dejstvom, da so pravice odločanja iz de- lovnih razmerij v izključni pri- stojnosti kolektivnih samo-^ upravnih organov in zato kriti- zirajo določbe temeljnega zako- na o delovnih razmerjih, češ da so nemogoči ukrepi zoper slabe delavce. Pri tem pa največkrat ne uporabijo ali ne znajo upo- rabiti z zakonom predpisanih možnosti; — samoupravni organi v ne- katerih primerih zelo zavlačuje- jo rešitev ugovorov in s tem povzročajo upravičeno negodo- vanje delavcev; (Nadaljevanje na 2. strani)' VREME OD 2. do 11. SEPTEMBRA Okrog 8. septembra dež z ohla- ditvijo. Lepo vreme približno od 9. do 11. septembra. Ostale dni deloma sončno, deloma nestalno s pogostimi manjšimi padavinami. PRED PRICETKOM POUKA Le še nekaj dni nas loči od tistih trenutkov, ki bi jih vsak otrok drugače opredelil, dru- gače označil, drugače ocenil. Nekdo pač z veseljem priča- kuje ponovno snidenje s šol- sko klopjo, drugi se namrdne, ker bodo brezskrbni dnevi mi- nili, tretjemu je spet vseno, četrti... Kaj bi četrti! Vsak v resnici čisto po svo- je razmišlja o tistem dnevu, ko bo šolski zvonec — elek- trični ali navadni — oznanil, da se je začela prva ura v no- vem šolskem letu. Spet bo načrtov, misli, veselih in ža- lostnih uric, prerekanj in lov- ljenja med odmori, da bo kaj! In spet se je kolo življenja premaknilo za delček proti končnemu cilju. In takole pri- čakujemo tisti prvi dan! In razmišljamo — pa spomin se- že tudi v preteklo šolsko leto. Takšen spomin pa ni samo to, kar je, ampak je tudi ne- kaj več kot spomin. Je tudi majhen, skromen obračun s preteklostjo. Tako, kakor če bi hotel ugotoviti, ali je bilo prav, da si takrat goljufal pri matematični kontrolki. Hm, odgovor je težko povedati. Pa ne samo to! Težko je namreč tudi odgovoriti, na primer, zakaj tovarišice in tovariši vpisujejo v redovalnico ocene od 1—5, če... (Dalje na 6. strani) MLADINSKI KLUB ODPRT Včeraj so se ponovno odprla vrata mladinskega kluba v Celju na Šlandrovem trgu št. 7. Po dvomesečnih počitni- cah bo to priljubljeno zbirališče celjske mladine ponovno zaživelo. Z organiziranimi programi oz. s klubskimi večeri pa bodo pričeli v prihodnjem tednu. Za novega upravnika je bil imenovan dolgoletni družbe- ni delavec in velik prijatelj dela z mladino — Vaso Staro- vič. Njemu in klubu želimo veliko delovnih uspehov v pri- hodnjem obdobju. Klub je odprt vsak dan od 11.30—14.30 in od 17.—21.ure, v nedeljah pa le popoldne. d. š. FBANC GAJŠEK Nastavil je uho in poslušal ka- ko poje. Meni se ni zdelo, da po- je, temveč ropoče. Strahotno ro- pcče. »Se plin, aha, obratov je dovolj, v redu, lahko letiš.« Odmaknil je roko od ušesa in se znova zatopil v razkosan mo- tor. Letalski motor. Kajti FRANC GAJŠEK je aviomehanik. »Letalski motorji me izredno vesele,« pravi. Najboljše plače si- cer ni, ampak ta šport me vese- li.. Drugače pa je to redkobeseden, suhljat možakar, ki neštetokrat dvigne glavo iznad razstavljenega motorja, se ozre v nebo in pri- sluhne motorju v zraku. Rojen je bil v Ljubečni pri Celju, zatem se je učil za avtomehanika in pre- sedlal za aviomehanika. Tako se- daj v delavnici na levškem letali- šču brska po motorjih, ki zatem, ko jih spet sestavi, dvigajo njego- ve fante pod oblake. Pa je Gajšek čuden možakar. Sam ne leti. Redkokdaj ga pripra- vijo, da se s pilotom dvigne v zrak. Ne, ne boji se, toda raje z zemlje posluša, kako brni in če ima elisa dovolj obratov, če kateri od valjev ne dela prav . . . »Kaj bom hodil v zrak poslu- šat, če dela motor prav,« pravi. Jaz ga preiskušam tu, na zemlji, tu mi mora prav zapeti, pa po- tem še v zraku prav poje. Jaz ga čutim, kako diha, dotlej pa mu zaupam.« Posebnih instrumentov za preis- kušanje nima, razen svojega uše- sa. Sicer pa so instrumenti v le- talu, pa skupaj s pilotom ugotav- ljata — vendar se Gajšek ne zmo- ti. On mu — vsakemu od teh že- leznih ptičev na levškem pa še marsikaterem letališču — pozna »ledvice«, kajti marsikaterega je že imel razstavljenega pod sabo. In vendar so motorji, ki ga ne ubogajo. Pa o tem Gajšek nerad govori. Že nekaj let namreč tudi Gajšek dirka. Toda po zemlji. Za- čel je z mopedi in bil državni pr- vak, zatem se mu je motor iz- trošil pa so mu kupili Go-kart in zopet dirka.\ Prihodnjo soboto ga bomo vide- li, kako bo sedeč »na zemlji« s svojim starim »gogojem« lizal ce- sto. Dva ima, 50 in 100 kubičnega, pa ni nobeden bogsigavedi kaj. Kajti ravno takrat, ko je najbolj »gosto« mu začneta nagajati. In takrat skoči Gajšek dol pa s po- močjo gledalcev »rine« in kot za- nalašč, »gogo« vžge . . . Takrat je napet kot struna in še redkejših besed. Kljub temu, da pred "vsakim tekmovanjem nastav- lja uho in prestreza ropot motor- ja, ga stroj izda. Toda ne odneha. »Kaj boste vi s svojim starim »gogojem«, ko pa imajo Zagreb- čani nove,« sem ga jezil. »Pa kaj? Lani so tudi imeli in so jih uničili.« »Zakaj si Celjani ne pomagate med sabo, ko ste ti i je?« »Kako si boš pomagal, ko je državno prvenstvo. Tu gre za vsak centimeter. Nimaš kaj in ne ka- ko pomagati, če sam računaš na plasma. Športno se boriti, ne pa nešportno. V tem je vsa morala. Vsepovsod, na vseh tekmovanjih.« Zdaj, ko bo zavil z letališča, kjer je ob slabem vremenu neje- voljen, kljub temu, da sam ne leti — bo z mopedom »pribrem- zal« domov, se najedel in odrinil k svojemu »gogu«, ga preizkušal, trenira pa talio ne, ker nima kje. Važen je motor, da ga ne bi v najkritičnejšem trenutku izdal. Pa ga ne izda vedno, kajti pokali in lovorike, ki jih ima spravljene doma v posebni vitrini in teh ni malo, pričajo, da je marsikdaj in marsikateremu asu s svojim sta- rim motorjem »pobegnil«. Naslednji dan pa ga boš znova srečal, kako ob vžigu letalskega motorja nastavlja uho, zdaj eno, zdaj drugo, in če bo prav pel, dvigne roko, kar pomeni, da lah- ko vzleti. Zaupa svojemu ušesu, pa tudi fantje mu zaupajo. Sam pa ne leti. Raje dirka, toda po zemlji. Nani p I s M A RAZGLEDNICE ZA VOJAKA Nisem naročnik CT, toda red- no ga čitam že mesec ali dva. Všeč mi je posebej še roman in zadnja stran. Čeprav šteje Velenje pod bivši celjski okraj, so članki iz te ob- čine zelo redki. Je mar tega kri- va ukinitev okraja? Zanima me, kdo financira vaš list? Dobre volje sem bil, ko sem bral sestavek o taborjenju go- jencev predvojaške vzgoje. Fan- tom bo to precej koristilo, ker se bodo že poprej privadili na kolektivno življenje in na druge stvari, ki so neobhodno potrebne v JLA. Toda ne vem, kako bo, ko se bodo morali kar za osemnajst mesecev posloviti od doma, de- klet in prijateljev. Nekaj pa le moram zapisati: ni tako slabo in hudo v JLA, kakor si morda ne- kateri predstavljajo. še nekaj vas prosim. Dekle mi ne piše več, prijatelji tudi zelo poredko. Vojak je pač vojak. Zbi- ram razglednice in vesel bi bil, če bi se mi kdo izmed vaših bral- cev oglasil. Ivo Pintarič, V. P. 6592 26 VE — 6 NIŠ Glede Velenja in financiranja: CT fniancirajo (mimo bralcev z naročnino) občine ustanoviteljice lista, a med njimi ni velenjske občine, ker ima svoje glasilo. Si- cer pa pričakujemo, da se bodo naši bralci oglasili in vas bodo kar zasuli z razglednicami. BUMERANG ŠE KARIKATURA LJUDSKE IGRE 1. Ko sem zvedel, da namerava Delavski oder v Celju uprizoriti Guzaja, seveda nisem niti slutil, da je medtem nekdo na isto snov napisal še tretjo dramatizacijo. Bil sem prepričan, da gre za moj tekst. Takoj sem ga Delavskemu odru odsvetoval in tudi povedal, zakaj: ker je moja, pred 30 leti napisana igra, preveč razvlečena in sploh nekoliko zastarela. Ob- enem sem jih obvestil, da pri- pravljam novo, privlačno, folklor- no in humorja polno in v vseh ozirili neoporečno. Torej ni res, da sem bil užaljen, ker niso upri- zorili moje, res pa je, da nisem bil in nisem zato prav nič uža- ljen. 2. Ni res, da bi bil za svoj pod- listek v Celjskem tedniku zahte- val vedno višji honorar, res pa je, da tega nisem storil in da je višina honorarja veljala, kakor je bila sklenjena s pogodbo med urednikom in menoj. Edini ne- sporazum glede honorarja je na- stal ob prvem delnem izplačilu, ko je novi urednik obračunal po tiskovni poli in ne po avtorski, kakor je bilo dogovorjeno. Ko sem ga na to opozoril, je pomoto takoj priznal in popravil. Sicer pa ne vem, v kakšni zve- zi bi naj bil moj honorar za pod- listek s kritiko uprizoritve Delav- skega odra v Celju. 3. V podlistku je res kar mrgo- lelo najrazličnejših napak, stav- ljen je bil zelo površno in očivid- no ni bilo niti domače niti vmes- ne, niti avtorske korekture, še manj revizije. Moja krivda to ni bila! Zadnji svoj »cvek« iz slo- venščine sem dobil od pokojnega profesorja Kobala, ker se nisem bil dobro naučil Lepe Vide. To je bilo leta 1913. Zdaj mi je tov. Kumer primazal še enega. Žive- mu človeku se lahko vse prime- ri... 4. V odgovoru pisec prizna, da je svojo igro posnel po Petanči- čevi. (Sicer je tudi t^ pod avtor- sko pravico!) Ker je Petančič svojo posnel po Golcu, nisem tr- dil, ničesar, kar bi ne bilo v skla- du z dejstvi. Tu pa smo prišli do jedra stva- ri: Goleč je bil zelo sposoben in spreten, pri tem pa cinično ne- skrupulozen urednik »Slovenske- ga gospodarja«, ultraklerikalnega tednika, ki ga je takrat izdajala Tiskarna Sv. Cirila v Mariboru in je bil namenjen brumnemu spodnještajerskemu podeželske- mu ljudstvu. Po jezuitskem pra- vilu, da namen posvečuje sred- stva, je demagoško pomežiknil najprej na levo in proglasil raz- bojnika Guzaja za nekakšnega novega kralja Matjaža, ki bo- od- rešil naše ljudstvo, v isti sapi pa je mežiknil še na desno in ga je prikazal kot nevarnega zagovor- nika in neustrašenega borca za boljševizem. (Guzaj: 1839—1880!) Citiram (Januš Goleč, Guzaj, ljudska povest, izdala in založila tiskarna Sv. Cirila v Mariboru 1931, stran 89): »Glavna oseba naše povesti je bil že pred 50 leti pravi boljševik po današnjem ruskem vzorcu ... Siromak... kakor razlagajo da- nes komunistični kolovodje, je smel krasti in ropati, da, celo ubijal je slobodno —« Itd. Primerjava roparja Guzaja s kraljem Matjažem je, milo reče- no, skrajno neokusno. Odklanja- li so jo tudi Golčevi najzaritejši bralci, med katerimi je bilo ta- krat še kar precej Guzajevih so- rodnikov, ki so ga dobro poznali. Guzaj kot revolucionarni ide- ološki prvoborce za pravice de- lovnega ljudstva pa je popolno- ma nedopusten, ako teženj ljud- stva ne zamenjamo z lumpenpro- letarsko miselnostjo, le-to pa s socializmom. « Take krme pa danes niti naj- preprostejši naši ljudje ne pre- nesejo več, vsaj brez protesta ne. Mar bomo 1966 začeli obnavljati in širiti miselnost Slovenskega gospodarja iz 1931?! Slaba vest, ki se Guzaju oglaša od nekod zgoraj v desni kulisi, čeprav res samo izven njegovega delovnega časa, pa vendarle, — prosim, od- ločite sami, kaj pomeni. V tem je osnovna zagrešenost Kumerjeve igre in to noben lite- rarni kritik ne bo mogel zbrisati, niti omiliti ne. Zaključujem s ponovno ugoto- vitvijo, da je Kurarova igra zu- naj in znotraj piškav oreh in nje- na uprizoritev na Delavskem od- ru v Celju zelo neroden spo- drsljaj. S tem je zame ta zadeva kon-^ čana. Ernest Tiran> »BOMBA KI JE POČILA PO 20 LETIH« Z uničevanjem vojnega eksplo- zivnega materiala se poklicno ukvarjam že polnih 8 let, za kar imam od verodostojnih organov potrebno pooblastilo. Poleg prak- se, ki sem si jo pridobil v vojski, sem absolviral 6 mesečni tečaj za uničevanje vojnega eksploziv- nega materiala, na katerem smo brezdvomno podrobno proučili vse vrste vojnega eksplozivnega materiala glede na njihov efekt, velikost, težino itd. Podatki o najdeni bombi pri Voglajni, ki so bili navedeni v članku CT št. 32 z dne 19. 8. 1966, so resnični. Bomba je pravilno tehtala 507 kg, dolžina bombe je bila 1,25 m brez stabilizatorja, kar pisec drugega članka imenu- je propeler, premer bombe pa je bil 0,45 m. Najdeno bombo pri Voglajni sem osebno raziskal in tudi oseb- no razstrelil oziroma uničil. Rav- no tako sem osebno dal podatke i o njeni težini in velikosti. 1 Pisec članka tov. Kosec je po ^ mojem osebnem mnenju še ved- no ostal pri vojaški tehniki prve svetovne vojne, predvsem kar se tiče eksplozivne moči in nima vpogleda v tovrstno tehniko iz druge svetovne vojne. Ce ne ve, da so se v drugi svetovni vojni gradile od 50 do 10.000 kg težke rušilne avionske bombe, je bolj- še, da se ne spušča v javno raz- pravo in neumestno kritiko. UTRJEVANJE DEMOKRATIČNEGA IN SAMOUPRAVNEGA SISTEMA Interesno vključevanje (Nadaljevanje s 1. strani) Naša občinska organizacija je lani na redni letni konferenci ponovno ugotavljala neučinkovitost terenskih in vaških osnovnih organizacij z red- kimi izjemami in v zaključkih pred- lagala komiteju, da ponovno prouči delo in strukturo članstva v teh organizacijah in sprejme ustrezne ukrepe. Komite se je po temeljiti analizi in oceni vloge ZK pr.i, <^l>li- kovanju krajevne samouprave odlo- čil, da obdrži dosedanje oblike orga- niziranja in delovanja komunistov na terenu z naročilom, da ustrezna komisija še nadalje išče dodatne ob- like, ki bodo vsebinsko obogatile delo. Ko je komite rm zadnji seji razpravljal o politični situaciji v ob- čini po četrtem plenum uin delova- nju ter organiziranosti Zveze komu- nistov, se je ponovno odprla iz tega področja vrsta vprašanj. Kot izred- no pomem^-ni bom načel samo dve: VSAK NA SVOJEM MESTU 1. Osvov.io izhodišče za aktivno vključevanja delovnega človeka v družbena dogajanja je brez dvoma »interes«, ki ni nujno, da je vedno materialne narave. V našem prime- ru gre največkrat za družbeni, poli- tični in etični interes. To načelo je omenjeno tudi v dokumentu četrte- ga kongresa SZDLJ in mislim, da ga. bomo morali upoštevati tudi pri našem delu. Delovni človek bo po lastni volji sodeloval v graditvi so- cializma le, če je spoznal in našel svoj interes in če ima možnost, da se resriično svobodno bori za njego- vo đošegG. Sprvščatiu taninttres^, :. zavestno boHti za to, da se bodo njegovi nosilci svobodno zavzemali za uresničitev tega interesa, pomeni odstranitev ovire, na katero zadeva- jo naši komunisti na poti k uve- ljavljanju pravice do samoupravlja- nja. To pomeni, da moramo v pri- hodnje tudi mi pri iskanju oblik de- la naših članov upoštevati načelo interesnega vključevanja na tista področja, ki jim omogočajo kar naj- večje uveljavitve njihovih sposobno- sti in s tem dosego kar najboljših rezultatov. Težnja, da morajo biti komunisti univerzalni ljudje, prav gotov ni na mestu, ampak mora tu- di pri našem delu veljati načelo, da se vsak uveljavlja na področju, ki ga resnično obvlada. Če bo delitev dela zasnovana na tej' osnovi^ in če bo članom ZK omogočeno svobodno opredeljevanje o njihovi aktivnosti, potem bo prav gotovo aktivnost mnogo večja, vsebina dela pa nepri- merno boljša. IDEJNA OBOROŽITEV IN KOMUNIKACIJA V ZK 2. Kako usposobiti Zvezo komu- nistov, da bo postala, dejansko moč- na idefria iripćlitična šila, ki bo koš' nalogam, katere je pred njo posta- vil 4. plenum. O tem pomembnem vprašnju je bilo mnogo razprav. Ugotovitev je bila, da je premalo, samo zahtevati od članov, da oprav- ljajo take ali drugačne naloge, ne nudipto pa jim nekaterih osnovnih možnosti, da bi svoje naloge lažje in boljše opravljali, če naj bo ko- munist idejni nosilec našega nadalj- njega družbnega razvoja, potem ne sme biti na repu dogodkov, temveč obratno. Zveza komunistov — tu mi- slim predvsem vodstvo, je dolžna, da svoje članstvo ne seznanja samo preko rednih informativnih sred- stev, ki so dostopna in na voljo vsem občanom. Komimisti morajo biti seznanjeni ne samo pravočasno, temveč tudi dovolj obsežno in po- globljeno. Zvezi komunistov mora biti do tega, da članstvo idejno ra- ste, zato bi se morala posluževati tudi metod, da preko lastnih sred- stev obveščanja nudi potrebna gra- diva in materiale, vendar ne vedno samo s prodajanjem, temveč tudi kot protivrednost za aktivnost, pri- zadevnost in plačano članarino. Na ta način bi odpadle kritike na račun visoke članarine, na drugi strani pa bi omogočili vsem komunistom do- stop do rnaterialov, ki so jim nujno potrebni za uspešno opravljanje za- upanih jim nalog in zagotoviti tudi nenehno idejno rast, kar bi močno povečalo pomembnost in vrednost Zveze komunistov kot političnega faktorja pri nadaljnjem razvoju de- mokracije in samoupravljanja. Tone Erjavec CILKE m VEČ Celjske družbene organizacije in med njimi zlasti Rdeči križ so nenadoma izgubile eno svojih najmarljivešjih in najbolj zaved- nih, pa tudi najbolj skromnih so- delavk. V sredo, 24. avgusta so pokopali tovarišico Cilko Hojni- kovo, članico nadzornega odbora občinske organizacije Rdečega križa v Celju. Požrtvovalna de- lavka tudi v drugih organizacijah je vedno poleg svoje službe naj- več svojega prostega časa, moči in zdravja posvetila organizaciji Rdečega križa. Svetli in humani ideali te človekoljubne organiza- cije so se lepo skladali s čudo- vitim Cilkinim značajem. Pod njenim vodstvom se je občinska organizacija Rdečega križa v Ce- lju močno utrdila in uveljavila. Kot skrbna mati, po smrti moža tudi samohranilka dveh otrok pa si je Cilka v tej organizaciji na- šla delo, ki jo je veselilo in nav- dajalo z zadovoljstvom. Sodelovala je pri pripravi in v vodstvu številnih seminarjev, skrbela za zdravstveno izobrazbo naše mladine in delovnega člo- veka, pomagala šolskim kuhi- njam itd. Na mestu je bila tudi ob vseh katastrofalnih nesrečah in je vedno nesebično pomagala pomoči potrebnim ljudem. Cilka Hojnikova je bila poleg številnih odgovornih mest v ob- činski organizaciji Rdečega križa nekajkrat tudi odposlanka pri re- publiški skupščini glavnega od- bora Rdečega križa Slovenije in je za svojo nesebično delo do- bila tudi visoko odlikovanje — zlato značko centralnega odbora jugoslovanskega Rdečega križa v Beogradu. člani Rdečega križa se bodo aktivistke Cilke Hojnikove vedno hvaležno spominjali, organizacija pa jo bo hudo pogrešala pri svo- jem človekQlmbrwm delu. _ ^ Komisija za bivše vojne ujetnike pri Republiškem odboru Zveze združenj borcev NOV Slovenije priredi v sodelovanju s sekcijami bivših vojnih ujetnikov pri občinskih odborih Zveze združenj borcev NOV Slovenije prvo republiško srečanje bivših vojnih ujetnikov , 1 Srečanje bo v nedeljo, dne 18. septembra 1966 v Mostecu v Ljub-; Ijani, z začetkom ob 10. uri. Predviden je bogat kulturni in zabavni^ program. Igrala bo godba JLA. Na prireditev vabimo vse borce iiij aktiviste ZZB NOV Slovenije. PO SVETU ® PO SVETU • PO SVETU • PO SVETU • PO SVETU • PO SVET Kitajci so iz dneva v dan bolj sa- mozavestni in če so se doslej spopa- dali s Sovjetsko zvezo samo v ideo- loških besednih bojih, je v zadnjih dneh prišel boj že naravnost v fizič- no ogrožanje. Kitajska mladina, ki se združuje v enotah rdeče garde, je pripravila odločne demonstracije pred sovjetskim veleposlaništvom, medtem ' ko so predstavnike DR Nemčije dejansko napadli. Vse to so posledice -»kulturne re- volucije«, ki so jo Kitajci z.ačeli pred kakšnimi trem.i meseci (vsaj v jav- nosti) in z vodilnimi gesli — teli je 23 — skušajo uvesti vse ljudstvo v novo obdobje še večje komunizaci- je. Načelno je potrebno uvideti, da je vsak življenjski korak postal vo- jaško organiziran in da je poslej, ne glede na spol, vsak dolžan skrbeti za obrambo domovirie in marksi^ zrna — ki ga bodo verjetno kmalu imenovali maocetungizem — kdor le shodi. Medtem ko so boji v Vietnamu nekaj vsakdanjega — kajti tudi naj- večje grozote so postale tam že vsakdanjost, ki jim sicer večidel sveta ogorčeno oporeka — je z.a di- plomatske kroge dosti bolj zanimi- vo, kako se ho uveljavil De Gaulle na svojem pohodu. Doslej je obiskal Že ZAR, Etiopijo in Kambodža, a pričakujejo ga še v nekaterih deže- lah. Povsod je bistvo njegovih raz- govorov vietnamsko vprašanje. Ameriška diplomacija, ali če smo bolj natančni, njena desna roka taj- na služba CiA, je v vseh deželah, ki jih je De Gaidle ž.e obiskal in tudi v tistih, ki jih še namerava obiskati, nastavila celo vrsto min, ki bi oma- jale njegov ugled in izjalovila nje- gove načrte. Vendar vse kaže, da so Američani imeli tokrat spet zelo malo uspeha, kajti De Gaulle stopa hrabro in uspešno po začrtani poti. Ko je tako postalo očitno, da so ZDA v boju z diplomatskim genera- lom izgubile bitko na trdnih tleh, so začele ponujati drugo varianto: predsednik Johnson bi se iznenada rad sestal z De Gaullom, da bi v skupnem razgovoru razčiftila neka- tera sporna vprašanja. Videz je, da je Johnson zamudil. Četudi bi De Gaulle pristal na srečanje in razgo- vor, bodo zdaj njegovi pogoji čisto drugačni, kakor bi bili verjetno pred kakšnimi dvemi leti, ko se JohnsO' nu ni zdelo vredno, da bi bil posili' šal nekatere De Gaullove predloge. Toda v ozadju je lahko še nekaj: Američani so že zdaj nekoliko vzne- mirjeni zaradi prihodnjih vredsed- niških volitev, le zdaj ugibajo, na čigavi strani bo Bob Kennedv. Pri- praviti se morajo tudi na majhno popustljivost v predvolilnem boju- V takih primerih je tudi panujena, a kljub temu odklonjena roka, lah- ko že velik adut. ZAŠČITA PRED SA,.wVOlJO (Nadaljevanje s 1. strani) — velika večina delavcev ne pozna samoupravnih predpisov tega področ- ja, sploh ne vedo, da ti obstajajo, zato iščejo rešitev določenih vprašanj iz- ven delovne organizacije; — nekateri delavci pa so iskali po- moč tudi potem, ko so o stvari do- končno že odločili samoupravni orga- ni popolnoma v skladu s predpisi in so pričakovali, da jih bo sindikalna organizacija zaščitila. To so v glav- nem primeri izključitev zaradi kršitve delovnih dolžnosti. Iz vsega povodanega bi bilo prav. če bi sindikalne organizacije v podjet- jih in zavodih obvestile svoje članstvo o ustanovitvi te službe, v kolikor to že niso storile na podlagi posebnega pisma občinskega sindikalnega sveta, predvsem pa poskrbele za to, da bi bi- li delavci seznanjeni s pravicami in dolžnostmi iz samoupravnih aktov. Do konca avgusta 1966 je služba nu- dila pomoč 44 članom. V 4 primerih je služba posredovala, da so prizadeti vložili tožbo na sodišču in jih bo za- stopala služba pravne pomoči pri Re- publiškem svetu Zveze sindikatov Slo- venije. V enem primeru je pravda dobljena, v treh primerih pa postopek še teče. Vse kaže, da bo služba glede na vr- sto nasprotij, ki se dnevno porajajo in glede na način razreševanja teh na- sprotij v dr-lovnih organizacijh, opra- vičila svoj &;o3loj. Kazgovor z Ernestom Ranišakom, direktorjem polzelske tovarne pohištva s jti POZMTI DRUG DRUGEGA Tovarna pohištva s Polzele ie ne- kaj let občasno zaide v finančne te- žave, iz katerih pa se je doslej ved- no izkopala. Pred leti je bila tovar- na skupno s Šempeterskim obratom fuzrana s celjsko Savinjo, vendar so se Polzelani odcepili in zopet za- čeli samostojno. Trenutno je po^ vpraševanje za njhovimi proizvodi veliko, kljub temu v upravi raz- mišljajo, kako bi si svoj finančni položaj še bolj uredili. Obiskali smo direktorja tovarne ERNESTA RAM- ŠAKA in. ga zaprosili za kratek raz- govor: — Tovariš direktor, ali je vzrok za to občasno krizo znotraj ali zu- naj tovarne? »Vsekakor doslej nekih večjih problemov ni bilo. Letos pa je v pomladnih mćsecih nastopila kri- za, ki je trajala več mesecev. Pro- daja je šepala. Po moje je bil vzrok v ukinitvi raznih kreditov in pri tr- govskih podjetjih, ki so v dobi ko- njunkture naročevali velike količi- ne, ki jih nismo mogli v roku proiz- vesti, zato so se pozneje vezali na konkurenčna podjetja, kljub temu, da je kvaliteta naših proizvodov na izredni višini.« — Torej kaže, da vaše službe niso imele ustrezne analize tržišča, ki bi naj bilo vodilo proizvodnje? »Doslej neke jesne analize res ni- smo imeli, vendar sedaj delamo rav- no na tem, da bi spoznali drug drugega, mi tržišče in tržišče nas. Analize, ki smo jih mi občasno de- lali, so nam služile le za dopolnilo grosističnih analiz, ki pa imajo to področje obdelano. Zato smo se od- ločili — to kažejo tudi analize, da bomo razširili naš klasičen asorti- man, to je dosedanji dve forma spalnic« — Na tržišču primanjkuje pred- vsem kosovnega pohištva. Trgovci trde, da so za to krivi proizvajalci, oni pa obratno. Kaj menite, kje je resnica? »Del resnice je v tem, da se malo- serijska proizvodnja ne izplača. Na to proizvodnjo moraš vezati velika sredstva, ki jih pa mnogo izvajal- cev nima. — Prej ste omenili, da boste vaš asortiman obogatili? da kljub temu, da nimamo ustrez- »Perspektiva tovarne je v tem, nih sredstev. Letošnja kriza kaže, da bi s temi proizvodi, ki bi jih de- lali na »zalogo« lažje premostili pro- dajne krče. Tako bomo poleg dveh klasičnih tipov spalnic začeli pro- izvajati še kosovno pohištvo s spre- menjeno obdelavo z.unanjih površin. Tu mislim predvsem na posebne dvokrilne omare, zatem kombinira- ne omare, komode z in brez stekla ter več vrst vitrin.« — Potrošniki se pritožujejo, da na trgu primanjkuje predvsem mo- derno in udobno pohištvo. »Mi vidimo svoj življenjski pro- stor ob klasičnem pohištvu, za ka- terega je na trgu veliko povpraše- vanje.« — V celotnem kolektivu imate le dva tehnika in pet z ekonomiko srednjo šolo. Ali smatrate, da je la kadrovska struktura ustreza""Z...... »Glede kadrov smo šibki. Delo- vodje so večinoma brez ustrezne izobrazbe, ostali, ki pa to izobraz- bo imajo — zasedajo višja delovna mesta. Manjka nam predvsem viso- ko kvalificiran strokovnjak za teh- nično vodstvo. Zato je nujno, da si bodo tisti, ki nimajo ustrezne izo- brazbe, to z rednim ali izrednim študijem pridobili.« — Ali bo povečana proizvodnja močno vplivala na osebne dohodke zaposlenih? »Trenutno sicer ne, pozneje pa. Kaj'ti ndfprefbomo morali proizva- jati, kot sem že dejal »na zalogo«, s katero bomo uspešno premostili slučajne krize. S tem pa bomo živ- ljenje »normalizirali«, kar bo vse- kakor občutno vplivalo na osebne dohodke zaposlenih.« PRAŽARNA PIRITA POSKUSNO OBRATUJE. PO NEKAJ VEC KOT ŠTIRIH LETIH, KO SO INGRADOVI DELAVCI ZASADILI FEBRUARJA 1964. LETA PRVO LOPATO IN S TEM ZACELI GRADITI NOVE OBRATE CELJSKE CINKARNE - SO PRED DNEVI v CINKARNI SLAVILI POMEMBNO DELOVNO ZMAGO. NOVA PRA2ARNA PIRITA JE ZAČELA POSKUSNO OBRATOVATI. Z MONTAŽO OPREME, KI SO JO NAROČILI V NEMČIJI, FRANCIJI IN BELGIJI SO ČLANI BEOGRAJSKEGA DELOVNEGA KOLEKTIVA TERMOELEKTRO PRIČELI NEKAJ MESECEV ZATEM, KO SO GRADBINCI PRIČELI Z DELOM. TAKO SO DOSLEJ DO ZAKLJUČNE, PROIZVODNE FAZE PRIPRAVILI ŽE PRA2ARN0 PIRITA, MEDTEM KO BO CINKOVA PRAŽARNA PRIČELA PRED- VIDOMA POSKUSNO OBRATOVATI PROTI KONCU MESECA OKTOBRA. TAKO BODO V KRATKEM PRENESLI SKORAJ VSO PROIZVODNJO ŽVEPLENE KISLINE NA NOVE OBRATE, V KATERIH PROIZVODNI PROCES PRAKTIČNO IZKLJUČUJE MOŽNOST TOLIKOKRAT KRITIZIRANEGA ZASMRAJEVANJA OZRAČJA DOSLEJ SO NAMREČ POGOSTO UHAJALE VEČJE KOLIČINE ŽVEPLENIH HLAPOV IN OKUŽALE OZRAČJE. VREDNOST VSEH DEL CENIJO NA OSEM MILIJARD DINARJEV. PO DOGRADITVI OBEH PRAŽARN OSTAJA NA TEM VELIKEM GRADBIŠČU LE ŠE GRADNJA HLADILNEGA STOLPA TER UREDITEV OKOLJA. RAZPRAVA O NOVEM REPUBLIŠKEM ZAKONU O POSPEŠEVANJU ŽIVINOREJE Odškodnina za poginule zivali Republiški sekretariat za gospo- darstvo je v mesecu avgustu dosta- vil vsem občinskim skupščinam predlog republiškega zakona o ukre- pih za pospeševanje živinoreje in o zdravstvenem varstvu živine. Pred- log zakona pomeni izpolnitev praz- nine, ki je bila v organizaciji živino- rejske in veterinarske službe na te- renu. Ker je občina Šentjur pretež- no kmetijskega značaja in je glavna panoga kmetijstva živinoreja, je svet za kmetijstvo na seji pretekli teden razpravljal o osnutku zakona. Zakon prinaša določene novitete v ukrepih za pospeševanje živinore- je in o zdravstvenem varstvu živine s tem, da pooblašča občinske skup>- ščine, da vodijo samostojno poli- tiko v razvoju živinoreje na svojem območju. Osnutek zakona predvide- va, da bodo morali rejci plemen- ske in elitne plemenske živine biti vpisani v register rejcev plemenske oz. elitne plemenske živine, katerega bodo vodile občinske skupščine ozi- roma kmetijske delovne organiza- cije. Osnutek zakona določa, da se bo odškodnina za umetno osemenjeva- nje lahko pobirala ob izvršeni storit- vi ali pa bo občinska skupščina z odlokom določila, da je potrebno plačati to storitev vnaprej. Zakon nalaga v osnutku precejšnje dolž- nosti občinski skupščini pri izvaja- nju veterinarsko-higienske službe, predvsem pri vzdrževanju in Odva- žanju mrhovine in odpadkov, na dru- gi strani pa zagotavlja lastnikom poginulih živah, da so upravičeni do odškodnine, če so izpolnili pogo- je, ki so za to potrebni. Višino od- škodnine za poginulo žival bo po predlogu osnutka določila cenilna komisija, odškodnina pa se bo pla- čevala iz posebnih sredstev računa občinskih proračunov za zatiranje živalskih kužnih bolezni. Člani sveta so bili mnenja, da naj bi za vse bolezni, ki so navedene v 33. členu temeljnega zakona o ukrepih za pospeševanje živinoreje in o zdravstvenem varstvu živine plačal odškodnino poseben sklad za zatiranje kužnih bolezni pri repub- liškem sekretariatu za gospodar- stvo. Osnutek republiškega zakona določa, da morajo posestniki živine imeti zdravniško spričevalo za živi- no, ki se naklada, razklada in pre- klada zaradi odprave s prevoznim sredsvtom iz območja občine, za ži- vino, iki se žene več kot 20 km da- leč, za živino, ki jo odpremimo na zadružne dogone ali razstavo in pa za živino, ki jo damo v zakol, pa meso ni namenjeno za domačo pcH rabo. Za zdravstveno spričevalo bo- do morali lastniki živali plačevati takso, ki se bo pobirala v gotovini. Sredstva taks se bodo uporabila za izplačevanje odškodnin. Osnutek republiškega zakona do- loča po temeljnem zakonu, da se pristojbine za veterinarsko sanitar- ne preglede pobirajo takse od ko- mada zaklanih živali. Veterinarskoisanitarne preglede po temeljnem zakonu opravljajo vete- rinarski inšpektorji pri občinski!^ skupščinah ali pa veterinarski in- špektorji v okviru veterinarske po- staje po posebnih pooblastilih. Člani sveta so bili mišljenja, da v ko' kor bodo veterinarske postaje tu v bodoče opravljiale veten-narsi sanitarne preglede, morajo dubi. sredstva za 'kritje istroškov teh pre-. gledov in stroškov Jambora torij skih preiskav. Zbiranje teh sredstev pri občinskih skupščinah pomeni samr) organiziranje vmesne proračunsi službe in podražitev storitev. Člani sveta so bili mišljenja, da je potrebno določiti status veteri- narske inšpekcije in sicer predvsem iz aspekta, ali se lahko po obstoječi zakonodaji organizirajo veteriniE«:^^^ ske inšpekcije tudi v okvitu Vetert^^ narskih postaj in da naj bi opravljal veterinarskosanitarne preglede stro- kovni kader, ki je usposobljen za odgovorno delo teh pregledov v okviru že obstoječe voterinarsike po- staje, ker veljavni predpisi ne da- jejo te možnosti. Svet za kmetijstvo je nadalje raz-' pravljal o pripravah na jesensko se- tev ter zavzel določena stališča in sklepe glede organizacije jesenske setve. Člani sveta so menili, da je potrebno oskrbeti zasebne proizva- jalce s kvalitetnim semenom in nu- diti strojne usluge zasebnikom. f. s. posl. VOLNA jesen ŽK trka na vrata in vprašujete se: kaj bi oble- kla? ostanek poletja ne bo preveč topel in jesensko vreme poznamo. menjavala se bosta dež in sonce. zato bomo potrebovali oblačila, ki nas bodo varovala v sla. bem vt^emenu in nam tudi ob dnevih, ko bo posijalo son- ce, ne bodo preveč vroča. trgovsko podjetje »moda« vam je v poslovalnici »vol- na« pripravilo bogato izbi- ro kostimov in plašcev za takoimen'otano prehodno obdobje. ki bodo zadovolji- li vsem zahtevam muhaste- ga vremena, hkrati pa vas bodo domiselni kroji Z ustreznimi barvami ter kva- liteto tkanin razveselili v enolični jeseni. ^ nikar ne odlašajte! stopi- te v poslovalnico »volna«, kjer vam bodo 7ri\7\sveti ra- pi pomagali in izberite pra- vočasno oblačila, ki jih bo. ste s pridom uporabljali ob Koncu poletja, v jeseni, v Začetku zime in še spomladi. Kaj ni koristno, če se z enim Nakupom rešite skrbi za to. likšno č.\sovno obdobje? NAČRTI ŠMARSKE KOMUNE ZA PRIHODNJE OBDOBJE KMETIJSTVO - barometer težav Cleprav so 2ibori volivcev v šmarski ^^čini prvič razpravljala o družbenem planu oziroma razvoju občine v ob- 5^'*ju do leta 1970, že v prvih mesecih ^^tiošnjega leta, razgovori o tem po- j^einibnem dokumentu še zmeraj niso ^^nčani. O ,njjh teče zidaj beseda v de- ^^^n;ih organizacijah, za oibčimsko ^■^upščinio pa ipredvrdevajo, da ga bo sprejela v začetku jesenskega obdob- ja. Iz obsežnega materiala so največ pozornosti občanov pritegnili načrti za razvoj industrije, kmetijstva, tur'izma in šolstva, ki so seveda tudii najpo- membnejši. Zato smo to temo izbrali tudi za razgovor s podipredsednikom šmarsike občinske skupščine, tovari- šem Benom Božičkom in predsednikom občinskega oidbora Socialistične zveze Darkom Bizjenfcom. »V naslednjih treh letih v razvoju indvistrije ne predvidevamo kakšnih bistvenih novosti. Tega nam namreč ne omogočajo niti prirodni, niti mate- rialni pogoji,« je dajal tovariš Boži- ček. »s tem pa seveda ne miislimo, da se v delovnih orgainizacijah ne bodo trudili za modernizacijo in preusme- ritev proizvodnje, za integracijo \vl (Nadaljevanje na 5. strani) SLABA IZBIRA OTROŠKIH OBLAČIL NEPRIPRA VLJENI ZA JESEN m ZIMO ŠE NIČ TOPLEGA Letošnje muhasto poletno vreme, s svojimi naglimi tempveraturnimi sprmembami, je še posebej jasno pokazalo, kalko slabo in ob nepra- vem času je založena naša trgovina. Zlasti to velja za konfekcijo otroš- kih oblačil, ki je v Celju tako klavr- no zastopana, da je to za tretje naj- močnejše mesto v Sloveniji vse prej kot pohvalno. Vse poletje je pri- manjkovalo toplejših nogavic, peri- la, pletenin, oblek iz debelejših tka- nin in primernega kroja, vse do- slej, ko je jesen res že odločno f>o- trkala na vrata. Res je, da imamo v Celju samo dve SF>ecializirani trgo- vini 7. otroškimi obkičili in oddelek v Ljudskem magazinu in da v teh treh trgovinah težko ustrežejo štcvil- iz okoliških krajev. T(xla tudi s tern nim potrošnikom, ki prihajajo tudi bi morali raoimati. Celje je končno go.spodarsko in kulturno središče, pa bi se morali tudi trgovcizave dati, da v mestu ob Savinji ne bodo ku- povali samo njegovi prebivalci. Ko smo v začetku meseca avgusta prvič obiskali oddelke z otroškimi oblačili, ni btlo mogoče za dve do triletnega otroka kupiti niti ene ob- lekce z dolgimi rokavi, kaj šele to- plejšega oblačila za fantke. »Dobili bomo te dni,« je bil standardni od- govor tudi v naslednjih lednih in cek) zdaj, konec meseca, je izbira pooplnoma drugačna kot nam oblub- Ijajo na različnih revijah, v časopi- sih Ln reklamah. »Proizvajalci nima- jo nič primernega,« v trgovinah obi- čajno dodajo klasičnemu opraviči- lu. Na našem območju prevladujejo v otroški konfekciji trije proizva- jalci: Kora — Radeče in Jutranjka — Sevnica, ki sta na lanskih revijah presenetili z zares lepo izbiro oblek za otroke ter domači Elegant,. ki ima celo svojo prodajalno v Celju. Ce bi lahko za prva dva proizvajal- ca opravičilo, da ne poznajo pov- praševanja na celjskem trgu — če- prav tudi to ni najbolj vzpodbudno — le še kolikor toliko pojasnjevalo proizvodnjo, pa bi celjski Elegant že vadno in še ob pravem času lahko svojo trgovino založil tako kot se spodobi. Pa tudi hitra preusmeritev glede na hladnejše vremenske raz- mere pri njih ne bi bila tako težav- na, saj gre za obrtno podjetje, ki se- rijski način proizvodnje šele uvaja. V Kori Radeče so nam povedali, da so vso svojo jesensko zalogo otroških oblačil razprodali že v ju- liju in da bodo v teh dneh v trgo- vine poslali obleke zA zimo. Upajmo, da bodo prišle pravočasno in da se bodo naši trgovci potrudili, da bodo svojo zalogo popestrili tudi z izdelki drugih jugoslovanskih proizvajalcev. MED LJUDMI, KI SO ŠE VEDNO RAZPETI MED DNEVOM IN NOCJO RdeC petelin še vedno poje (Nadailjevansje s 1. istranii) Ljudje so nasledniji dan še dolgo ta- vali okolii jpogoTišč lin nejeverno zma- jevali z glavami. Pa je ibilo res: po- slopja, sio zagorela. Po približnih oce- raitvah je ibiilo za več toot 10 imilitjonov starih dinarjev štoode. Ljudje so bili ob pridelek, živino, stroje in posliopja, Pri tem je zanimiivo, da je požigalec zažigal le gospodarisika poslopja. Kme- tovalcem iin bajtarjem, ki so ali pa niso imeli zavarovano, tako "da jih je mnogo čez moč oibuhažalo. »Malo ipo polnoči sem dojila otro- ka,« pripoveduje Hojnitoova. »Imela sem prižgano luč. Odprla sem okno in zrla čez polje proti TrnoVljam. Zatem sem ugasnila luč in legla. Cez čas je bil domač kozolec v ognju. Moj bog, kalkio je gorelo.« Še danes si ne moirejo oipomoči od strahu. Ljudje iso tekali in reševali. Reševali. Ob našem dbisiku so pogo- rišča že očistili, trudijo se, da bi čim- hitreje zgradili nazaj, kajti pridelek je treba pospraviti, živino oskrbovati. Kamorkoli greš v teh vaseh, vse- okrog poslopij je očiščeno, veliko kmetijske opreme zunaj poslopij. Za- radi strahu. Zaradi nemoči pred po- norelim požigalcem, ki seje strah in grozo ter siromaštvo. Od ipogorelega poslopja pri Hojniku je razen osmoj enih sten ostalo nedo- talknjeno le — lastavioje gnezdo. Sta- ra lastovika pridno krmi miladiče — življenje teče naprej. Pod njo pa poje žaga, možje hite, da ibi čimprej posta- vili nazaj streho... »Pridelek hmelja je hil izreden le- tos,« nam je povedal možakar ob sre- čanju. »Hitim na kombinat, naj mi ga takoj odkupijo, kajti, če ga spravim doma in mi baraba zažge, sem čez noč — berač.« Vsepovsod strah. Podnevi opravlja- jo dela, ma večer pa poostreno motre okoli hiš, če ne bi mogoče uzrli pov- zročitelja nesreče. »Veste, ponoči ,nii vamo šariti tu dkrog,« nam ije dejal možakar, ki je ob cesti barval ograjo. »Ljudje so raz- burjeni in nezaupljivi, kakio ne bi bili, ko je pa tako.« In res je. Po prvi katastrofalni noči je še pel rdeč petelin. Gorelo je pri Koželju, zatem pri Pilihu, pa na Zepi- ni, pa zopet na Ljuibečni. Gorelo, gore- lo. Kakor hitro se kje kaj zasvetlika, možje skočijo, ne vsi, pri vsaki hiiši ostane nekdo doma, da bi obvaroval svoje. Ne zapuščajo domačij, in ne spe. Stražijo. Trnoveljiski fantje so pritekli k po- žaru istočasno, ko je gospodar požga- nega poslopja pritekel iz hiše ... Po- magajo reševati. Iz gorečega poslopja so potegnili dva bika na eni vajeti . . . Nečloveški napori, da bi drug druge- mu obvarovali imetje. »Ziivino smo rešili. Ko smo svinje vlačili iz hleva, so nam ušesa ostajala v rotkah — bila zo zgorela,« pripove- duje Koželj. »Moral sem prodati. Ce bi prodal prej, hi dobil okrog 150 tiso- čakov, tako sem pa prodal za prisilni zakol in dobil nekaj več kot tride- set ...« Hodil je okrog poslopja, sin pa je z drugim delavcem žagal zoglenelo in ožgano tramovje, da bi med njimi na- šel še kaj uporabnega. »Kje vzeti denar za les in material? Zavarovano sem imel na 800 tisoč di- narjev,« pravi Koželj, »škode pa je za tri milijone ...« Na drugi strani ceste, malo pred Ko- želj evo domačijo, je tudi gorelo. Pri Prevoršku. Ob suhih in zoglenelih ja- blanah stoji na istem mestu drugo go- sipodarsko poslopje. Zgrajeno liz stare- ga lesa, ki ga je isin uspe'1 kupiti v Laškem. »Šele čez dva dni je siin zyedel, da smo pogoreli. Jokal je, ko je hodil po pogorišču. Pa kaj boš hudiča, ko bi ga le prijeli, da bi druge obvaroivali in nas rešili te more.. .« pravi Prevor- šek. »V štirinajistih dneh smo uspeli iz starega lesa postaviti drugo, zasilno poslopje.« Danes ima vsega dovolj, ne hodi več stražit in ne spi. Kajti, ko pade mrak sicer leže, vendar se premetava po postelji v strahu, da mu še enkrat ne zažge ... In tako db vsaki hiši, vsakem pogo- rišču. Zrli smo v dim, ki se je sukljal s kupa ob Pilibovem pogorišču. Tlel je premog, in razne stvari, ki so jih vzlačili z največjega pogorišča. Pilih je imel verjetno enega izmed največ- jih kozolcev, v Savinjski doliiji., Trid?^-. "BBt metrov dolgega in deset širokega. Iz hrastovega lesa. Milijonska škoda. PRi mOJNIKU čistijo POGORIŠČE. OD NEKDANJEGA KOZOLCA JE OSTALO LE KUP NA POL PORUŠENIH STEN IN OŽGANO TRA- MOVJE TER — MLADIĆI LASTOVK, KI JIM JE OGENJ PRIZANESEL »Saj več ne veš, kaj fbi. Čisito zme- šani smo že od tega strahu. Vsepov- sod že vidim ogenj, slišim prasketa- nje. Ko se zjutraj zlbudim, je prvo kar vprašam soseda: ALI GA lE IMAJO?, da bi nas rešili te more. To je nekaj v zvezi s tistim teptanjem opeke, vam pravim .. .«, nam je dejal starejši mo- žakar. »Tistega še tudi niso odkrili, vragsigavedi, če .ni isti?« Nismo vedeli, in še danes ne vemo. Ljudje šušljajo, ugibajo in ko na ve- čer vsak zase pazi na svoje poslopje, vrta po spominu in razmišlja o tem, kdo je ta, ki mu je povzročil toliko gorja. Zakaj? Čez dan pa zopet odri-nejo na polje, v mesto na delo, pri tem se še nekaj- krat ozro v strahu, da poslopja ne bii ugledali. V nekaj dneh se je mirno predmest- je Celja vznemirilo. Življenje je za trenutek zastalo in znova zaživelo. Po- lagoma se normalizira. Ljudje se zno- va predajajo delu, tu in tam se sliši že tudi smeh, po vasi razobešeni pla- kati vabijo na veselico in lastovke na Hojnikovem pogorišču hranijo mladi- če. Cez nekaj časa bodo znova začeli v Trnovljah z zbiralno akcijo za na- kup — gasilskega avtomobila. 2e so zbirali denar, pa ga ni bilo dovolj. Drugi hite v mesto na zavarovalnico, žele obvarovati svoje imetje, da bi vsaj del škode dobili povrnjene J. Sever prevorškovi so v nekaj dneh iz starega lesa na pogori- i šcu postavili znova poslopje. ožgana drevesa pričajo o i katastrofi... \ Zapis o jezeru, ki bi naj ne bilo samo jezero ' loško jezero! .# JEZERO, KI BO PREPREČEVALO POPLAVE j # JEZERO, KI BI NAJ HRANILO CELJSKO INDUSTRIJO « # JEZERO, OB KATEREM BI NAJ NASLI TUDI ODDIH ' Priprave za gradnjo jezu, s katerim bi ubranili vodam Sušnice, Koprivnice in Ložnice — so v teku. Načrti gotovi, del sredstev pa že zagotovljen. Tako bo končno rešeno vprašanje poplav- nega področja in obenem tudi vpraša- nje industrijske vode za potrebe celj- skega bazena. Tako bodo s pregrado zajeli visoke vode, ki so se zbirale ob deževnih dneh in preprečili poplave. S tem bo odpadlo tudi vprašanje regulacij treh hudourniških potokov, ki so pogosto povzročali veliko škodo. S tem, da bo- do pregrado dogradili in preko nje spuščali le vodo za biološki minimum ter potrebe industrije, ki pa ne bo tek- la več po starem koritu, temveč po novem in to mimo Celja v Ložnico. Na mestnem področju, kjer tečeta sedaj oba potoka, pa bodo v izpraznje- no korito z lahkoto vgradili kanaliza- cijske cevi in s tem rešili vprašanje kanalizacije. Druga, večja vrednost jezera, je v akumuliranju vode za potrebo indu- strije. Iz jezera bo industrija lahko črpala od 400 do 500 tisoč kubičnih metrov vode na leto. Doslej se celj- ska industrija oskrbuje z vodo iz Hu- dinje in Voglajne, ki pa v sušnem ob- dobju količinsko ne zadoščata. In teh sušnih dni je približno okrog sto — v teh dneh pa bo celjska industrija iz jezera lahko dobivala 500 litrov vode v sekundi. Celotna površina jezera bo okrog 113 hektarov, v normalnih pogojih bi jezero vsebovalo približno 5,5 milijo- nov kubičnih metrov vode. Jezero bo obsegalo površino treh dolin. Prve do- line, ki je levo od Loč, zatem dolino, ki je med Ločami in Sp. Brezovim ter dolino med Sp. Brezovim in Arclinom. Jezero bo najgloblje 12 metrov. Po predvidevanjih bo pregrada go- tova le prihodnje leto, voda pa se bo v jezeru nabirala še celo leto, da bi dosegla maksimalno raven. Tako bodo kmetovalci tega področja lahko še ce- lo leto izkoriščali zemljo, ki bo zatem zalita. Po odobritvi in dovoljenju vodnega gospodarstva, ki ga bo v teh dneh iz- dal sekretariat za urbanizem, bodo z gradnjo jezu pričeli. Na področju bo- dočega jezera je več objektov, ki jih bodo morali porušiti in zgraditi na no- vo. Vrednost vseh del s pregrado in objekti znaša 400 milijonov starih di- narjev. Poleg tega so tu še stroški za projektiranje, odkupi zemljišč, od- škodnine ter vrednost nadomestnih objektov — tako, da znašajo vsi stro- ški ob jezeru okrog 670 milijonov sta- rih dinarjev. Po dograditvi te pregrade pod Loča- mi je v projektu še ena pregrada iz- pod Šmartnega v Rožni dolini. Voda, ki bi se nabirala za to pregrado, bi se pretakala v akumulacijsko jezero pod Ločami. Z dograditvijo obeh pregrad pa bomo Celjani poleg že omenjenih koristi pridobili tudi turistično zani- mivost, kajti jezero pod Šmartnim bo primerno za čolnarjenje in razne vod- ne športe. Kot smo izvedeli od proie- sorja Vudlerja, predstavnika turistič- nega društva, bo ob tem jezeru gostin- ski objekt s čolnarno. Zaradi pomanj- kanja sredstev, večina sredstev za gradnjo turističnih objektov gre to- krat za ureditev obeh coningov v zim- skošportnem centru na Svetini — je vprašanje gradnje tega lokala sicer nekoliko odmaknjeno, vendar so turi- stični delavci že razmišljali o njem. Kajti najprej bodo s pomočjo celjskih delovnih organizacij dokončno uredili Svetinsko področje in okolico Celjske M»6tt........................... «^^tS?wi?Tc^.^? '^^^li loc, ko ga bo zalila voda. na posnetek smo pri- bližno vrisali vse tri doline, ki bodo tvorile jezero' - obala bo dolga 12 km. KOLIKŠEN JE SKLAD ZA UREJANJE MESTNIH ZEMLJIŠČ V CELJU Prepoeasen priliv Na pomiladansikih zboirih volivcev, na katerih iso v celj3ki občini sprejeli oidločiitev lO formirartjiu siMada za ure- janje mestnih zemljišč, so občani zah- tevali, da jih občiinsika đkupščina spro- ti seznanja z dotokom in trošenjem teh strogo namenskih sredstev. Stro- kovne službe so takrat tudi predvide- le, kaliko sredstev se bo do konca leta v skladu zbralo in katera komunalna dela bodo marala in katera bodo lah- ko prišla letos na v^rsto. Leto se nagi- ba v zadinje četrtiletje in že lahiko go- voirimo o rezultatih. Po predvideva- nih zemljišč moTalo do konca leta zbrati 210 milijomov din. To pomeni, ti 210 milijonov dinarjev. To pomeni, da bi M program dosežen, če bi na mesec občani in delovne organizacije vplačali okrog 23 nailijonov dinarjev. Toda to se ni zgodilo. Sredstva dote- kajo počasneje in če bo tako tudi v prihodnije, pniogram del, to bi jih fi- nainoiirali iz tega denarja, me bo ireali- eiiran. V štirih meseoih je na računu namireč samo 68,9 miiilijionov .starih di- narjev. Doslej iso s temi sredstvi krili stroške za vzdrževanje javnih nasa- dov iin pokopališč, čiščenje, pranje in polivanje ulic, krpali iso cestišča po Celju, delno pa sodelovaM tudi pri as- faltiranju Bežiigraljiake ceste. Zdaj pri- de na vrsto kolektor 5 ob Iipavčevi uli- ci in Partizanska cesta. Od 6.652 odločb občanom se je na- nje priitožilo 318 Ij^udi. Vsaj 25 odstot- kov je takih, ki bodo ugodno rešene, saj gre v večini primerov za kategori- jo, ki bo plačevanja prisipevka opro- ščena. To pa so vsi tisti, ki imajo manjše dohodike kot 25 tisoč stairih dinarjev, ter družine, kjer je dohodek na družinskega člana manjši od tega zneska. Pritožili so se *udi stanovalci Jugomonta na Otoku iin tudi nj'im bo verjetno prošnja ugodema, saj piri ome- njenih blokih s tremi vhodi res ne gre za fu^nkoiioinalno ločene zgradbe. Ne- kateri idbčani iso se pritož.ili tudi zate- gadelj, ker morajo prispevek plačati za nazaj. Vendar v tem primeru njiho- ve piritožbe miso utemeljene, saj so na zfborih volivcev določili, da se oidilok upoirablja oid 1. aprila dalje — zbori pa ao bili preij. Toda olbčani lahko dolžni znesek plačajo v obrokih. Ob razpravah o isprejetju odloki so minogi menili, da bo s itehničino plaitjio njegove uresničitve preveč stiroskov, Toda vse odločbe in ostale dokumente so napisali v redinem delovnem času iin porabilii minimalno vsoto. Kaže torej, da nam ne preostane drugega, kot da pohitimo z vplačilom prispevka v sklad za urejanje mestnih zemljišč, če seveda nočemo, da bi ne- katera mujma komunalina dela ispet ča- kala na prihodnje leto. I. B. NACRTI ŠMARSKE KOMUNE ZA PRIHODNJE OBDOBJE KMETIJSTVO - BAROMETER TEŽAV (Nadaljevanje s 3. strani) podobne ukrepe, ki naj bi pripomogli ^ večji in boljši proizvodnji. Tako bo- ^ v lesni industriji v Mestinju mo- rali nadaljevati svoja prizadevanja za jijn veojo količino finalnih izdelkov, y Rosli v Rogaški Slatini preusmeriti svojo proizvodnjo in se morda koope- j-acijsko vezati na kakšno večije pod- jetje, v isteklarni avtomatizirati posto- pek in povečati proizvodnjo manj dra- gocenih izdelkov itd. Edina večja in- vesticija v tem obdobju bo gradnja ixove tovarne za predelavo sadja, Sad. jok v Mestinjiu, s kateriin bomo po- skušali kompletirati našo kmetijsko proizvodnjo.« »In kalkšina ho orientacija kmetij- stva, glede na to, da imate v družbeni lasti samo 3 odstotke površin?« »Kmetijstvo je in bo nedvomno na- ša osnovna dejavnost in skrb. Od tega namreč živi največ našega prebival- stva. Zdaj se lahko ravnamo po anali- zi, ki točno določa, katere površine so primerne za visoko mehanizirano pro- izvodnjo. Težave pa so spet pri sred- stvih, saj zadruga nima dovolj denar- ja, da bi lahko te površine pridobila, hkrati pa ga ni tudi za vsa tista vlaga- nja, ki hi ibila potrebna. Tako se nam že zdaj dogaja, da ostajajio nekatera zemljišča prazna, pa morajo v zadrugi zaradi tega, ker nimajo skladišč, na primer samo s površin, ki so jih šele pred kratkim pridobili, spet prodajati njihovim prejšnjim lastnikom itd. Dvoje postaja očitno: šmarsko kme- tijstvo ije bilo vseskozi zaostalo in ta- kega je našla tudi reforma. Z lashnimi sredstvi ga ne bomo mogli postaviti na mesto, ki mu gre, menimo pa, da je treba ljudem ustvariti pogoje za solid- no delo. Zato se tudi ne moremo stri- njati s tistimi republiškimi stališči, po katerih je najholj smotrno vlagati v visoko Tentabilna področja in šele z viškom, pridobljenim na ta način, po- magati zaostalim. Druga pomembna ugotovitev pa je nujinost usmerjati se v kooperaoijisko proizvodnjo in naše- mu kmetu omogočiti tudi blagovno proizvodnjo.« »Tovariš Bijzak, oh občiinskem praz- niku boste izročili namenu veliko po- membnih ohjektov: ceste, elektrifika- cija itd. Kakšen je pri tem delež kra- jevnih skupnosti in kako vaši ljudje giledajo na turizem, ki ima tod okoli — glede na lepoto in idiličnost pokra- jine — res vse razvojne možnosti?« »V turističnih prizadevanjih so kra- jevne skupnosti izredno samostojne. Čeprav turistov v naših krajih še ni veliko, imajo skoraj v vsakem kraju vsaj mokaj prostih ležišč pri privatni- kih. Občani so dobro razumeli pomen turizma in turistov, ki hi naj prišli k nam — po novih ali holje urejenih ce- stah.« V xepubliškem programu za pri- hodnje leto jeinamreč tudi asfaltiranje obsoteljske ceste, tokrat sicer samo skozi naselja, v letu 1968 pa še osta- lega dela. Letos ho dograjen tudi tri- kilometrsiki del ceste med Rogaško Slatino in Rogatcem, prihodnje leto pa bo na vrsti ostanek. Kaže, da se zdaj le začenjamo zavedati, da bo Ro- gaška Slatina kot turistični biser za- živela v polnem smislu samo takrat, če bi imela tudi zaledje, v in iz kate- rega bodo prihajali novi turisti. »Da pa ije iniolativa naših občanov za urejevanje komunalnih vprašanj tolikšna, da ije to zares presenetljivo, govorijo dejstva,« je nadaljeval tova- riš Bizjak. »Od 41 milijonov vrednosti elektrifikaoiiskih del v letošnjem letu, je prispevek aiaše in krške občine sa- mo okrog deset milijonov dinarjev, od ' okrog 65 milijonov dinarjev, kolikor je bilo vloženih v ceste, pa so občani sami prispevali — v delu, denarju in materialu — 60. milijonov dinarjev.« To so podatki, ki jih v šmarski komu- ni radi povedio, saj so resnično naj- boljši dokaz, kako se tamkajšnji ljud- je zavedajo, da proračun ni neizčrpen vir dohodkov. »V občini je, koilikor vemo, 16 od- stotkov učencev vključenih v kombi- nirane razrede? Kakšni so vaši name- ni glede ureditve tega vprašanja?« »Najholj zasfcifhljmjiOČ je podatek, da je letos končalo osemletko samo 56 odstotkov učencev, vsi ostali so izsto- pili prej. Prav gotovo je to tudi posle- dica inemogočih razmer, v katerih de- lajo naši šolniki in otrooi. Načrt, da bi ukinili vse kombinirane razrede in otroke prešolali, se je izjalovil pred- vsem zaradi finančnih možnosti, kajti pri centralnih šolah bi bilo v tem pri- meru treba marsikaj urediti — delav- nice, telovadnice itd. Za to veliko de- lo pa bi potrebovali vsaj pol milijar- ^ejdin^igv^Sjjmi je ne bomo zmogli.« Pred šmarsko občinsko skupščino in pred njenimi občani so torej tudi v prihodnjem obdobju težki problemi. Prav je, da jih vedo in upoštevajo, kajti tudi to sodi v prizadevanja, da bi jih čim prej rešili. »Seveda pa bo ob tem treba spremeniti mačehovski odnos do nerazvitih področij,« meni tovariš Božiček. I. B. Preteklo nedeljo je Solčavo vznemiril požar, ki je izbruhnil do- poldne v solčavski žagi, obratu Lesne industrije Nazarje. Ogenj se je širil z izredno naglico in .četudi so prihiteli domačim gasilcem na pomoč še gasilci iz Luč, Ljubnega, Nazarja in Mozirja, niso uspeli rešiti glavnega poslopja, kjer so bili montirani vsi važnejši stroji. Po eni uri se je še samo kadilo iz kupa ruševin. Delavci so bili večidel ta dan na kolektivnem izletu in so se vrni- li šele zvečer. Novica o nesreči jih je zelo prizadela, kakor je priza- dela tudi druge prebivalce Solčave, saj je bilo večini delavcev delo }/ žagi edini vir dohodkov, zdaj pa si bodo verjetno morali iskati delo drugod, ker ne kaže, da bi pogoreli obrat obnavljali. (J. C) ALI JE PREBOLDSKI TURIZEM ODVISEN RES SAMO OD VREMENA ŽALOSTMA SEZONA V PREBOLDU SO NAJPREJ URE- DILI WEEKEND NASELJE, ZA- TEM BAZEN IN KONČNO CESTO. TURISTIČNI DELAVa SO TA, DO NEDAVNA NEZNAN KRAJ, PRIBLI- ŽALI MODERNEMU TURISTU, KI JE POGOSTO ZAVIL Z MAGISTRA- LE IN SE ZA NEKAJ ČASA USTA- VIL, SPOCIL IN KRENIL NAPREJ. TURIZEM V PREBOLDU JE ZAČEL CVETETI. Talko smo v Spodnji Savinjski do- lini dobili nov kraj, v katerem je bil turističen vrvež v poletnih mesecih vsakdanji pojav. Gostje so bili zado- voljni, celo tako, da so se začeli iz leta v leto vračati. Nekateri so želeli priti celo v jesenskih in pomladnih dneh, seve, če bi v naselje lahko na- peljali centralno kurjavo ter uredili hišice za prijetno bivanje tudi v dneh, ko v senci ni preko trideset stopinj nad ničlo. Toda za take investicije je bil dru- štven in občinski žep preplitek, to ternbolj, ker je začel bazen naga- jati. Spuščal je vodo, zatem pa tudi naprave za menjavo in čiščenje vode niso bile v redu. Zato so vse stene in dno velikega bazena prevlekli z novo prevleko in vgradili filtrirne naprave. Vrednost investicij je sk'> raj 30 milijonov starih dinarjev, vse- kakor vsota, ki bi tudi večjemu podjetju pomenila mnogo. Vsled tega je tembolj nerazumlji- vo poslovanje na bazenu. Kljub te- mu, da je bilo potrošenih toliko sredstev za popravilo bazena, niso uredili nekaterih malenkosti, in če jih že niso uredili, da bi vsaj zava- rovali neprevidnega kopalca ali otro- ka. Gre namreč za nezavarovane ja^ me ob dovodnih vodovodnih ceveh in ventilih. Problem ni tako velik, da se ne bi dal z dobro voljo rešiti, vendar kot kaže, ravno te ni. Poleg te malenkosti tujca moti slaba propaganda. Ob magistrali (Nadaljevanje na 6. strani) „MODA" - TORBICA Vam je v dežev- nem poletju dež preveč spral dež- nik? Ste ga zaradi prevelike rabe iz- trošili? Tudi jesen bo deževna, zato stopite mimogre- de v poslovalnico Torbica pri trgov- skem podjetju »Moda«, kjer bo- ste lahko izbirali raznovrstne kla- sične dežnike, zlož- ljive dežnike, bar- vaste in enobarv- ne, ženske in moš- ke, z dolgim ali običajnim drža- jem — skratka dežnike za vsak okus in za razno- vrstne kombinaci- je. Poslovalnica Torbica ima na zalogi dežnike iz svile in nylona po ugodnih cenah! TV od 4.9.i do 10.9.i Nedelja, 4. 9. : ^-25 Poročila (Skopje); 9.30 Odda- li narodne glasbe (Skopje); 10.00 V^^^tijska oddaja (Beograd); 10.45 f,^ntilator — oddaja za otroke l:'^?PJe); 11.15 Kapetan Tenkeš — vYJJski film (Ljubljana); 11.40 Oslo, ^1 'nška metropola — dokumentar- goj: odslužen vojaški rok. Osebni dohodek po praviluiku podjetja. ^stanovanji podjetje ne razpolaga. '''^k za sprejem prijav je 15 dni po objavi v časopisu. GOSTINSKO PODJETJE »]^Al^]%[JL« CELJE VAM NUDI V SVOJIH ZNANIH IN RBNOVIRAiNIH GOSTIŠČIH »NA-NA« »PRI TURŠKI MAČKI« »DALMACIJA« »KOPER« »MIGNON« Prvovrstna domača jedila, izvrstna vina, brezalkoholne pijače, slaščice te druge kulinarične specialitete. Obiščite naša gostišča, postregli vam bomo solidno in po zmernih cenah. Komunalno podjetje »CESTE—KANALIZACIJA« CELJE, Ulica 29. novembra št. 2 razgaša prosta delovna mesta za: 2 delovodji gradbene stroke (gradbena delovodska šola) 2 KV mehanika za dela v mehanični delavnici. 1 KV ključavničarja za aela v mehanični delavnici Nastop službe je mogoč takoj. Razglas velja do zasedbe delovnih mest. Pismene pondbe je vložiti pri upravi podjetja pismeno ali ustno. »MONTANA«, zabukovškl rudniki rjavega premoga in nekovine ŽALEC proda po sklepu CDS na javni dražbi — AVTOBUS TAM TIPA »PB-56« — 3-TONSKO PRIKOLICO »ZMAJ« — TOVORNI AVTO TAM PIONIR - PREKUCNIK. Vsa vozila so vozna in dobro ohranjena. Dražba za družbeno-pravne osebe bo 7. septembra t. 1. ob 9. uri v upravi podjetja v Žalcu Ce dražba za družbeni sektor ne bo uspela, bo istega dne ob 10. uri na istem mestu dražba za. zasebni sektor. Pravico do dražbe imajo vse družbeno-pravne osebe, oziroma fizične osebe, če pred začetkom dražbe položijo v blagajni pod- jetja varščino v višini N-diii 500,00 za vsako vozilo posebej. Vozila so parkirana v garaži v Zabukovci, kjer si jih intere- senti lahko ogledajo vsak dan od 12. do 14, ure. ŠOLSKI CENTER ZA BLAGOVNI PROMET V CELJU Ulica 29. novembra 12 razpisuje naslednji prosti dielovni mesti dipl. ekonomista (p»s»j-' ekouomista) nadzornika praktičnega pouka visoka ali višja j.zobrazba komercialne smeri. Nastop službe 1. oktobra 1966 ali po dogovoru. IZLETNIK CELJE v sodelovanju s »PUTNIK«-om Beograd organizira IZLETE PO JUGOSLAVIJI IN V INOZEMSTVO. G R A Z — od 2. do 10. oktobra — 1-dnevni avtobusni izleti, zahtevajte program potova- nja, prijave sprejemamo do 15. septembra. BUDIMPEŠTA — 2-dnevni avtobusni izleti za kolektive in posameznike. BENETKE - TREVISO - UDINE - GO- RICA — TRST, 2-dnevni avtobusni izleti za kolektive in posameznike, zahtevajte podrob- ne programe. TRST — MIRAM.\RE, 1-dnevni avtobusni izleti za kolektive in posameznike, zahtevajte program potovanja. DUNAJ — BRATISLAVA — BUDIMPEŠTA, 3-dnevni avtobusni izleti, datum določimo po dogo\'oru s kolektivom. SIRIJA — LIBAN — JORDAN — BOLGA- RIJA — TURČIJA — GRČIJA, 16-dnevno avto- busno potovanje dne 3. oktobra, prijave spre- jemamo do 5. 9. 1966. PARIZ — NICA — MONTE CARLO — MI- LANO — BENETKE, 11-dnevno potovanje z vlakom dne 20. oktobra, prijave sprejemamo do 19. septembra 1966. SOLUN — CARIGRAD — SOFIJA, 8-dnevno avtobusno potovanje dne 9. oktobra, prijave sprejemamo do 9. septembra 1966. BUDIMPEŠTA — KRAKOV — VARŠAVA — BERLIN — PRAGA — DUNAJ, 10-dnevno avtobusno potovanje dne 5. oktobra, prijave sprejemamo do 5. septembra 1966. Vse programe in informacije navedenih po- tovanj zahtevajte v naši turistični poslovalni- ci na Titovem trgu 3, ter v poslovalnicah v Velenju, Mozirju, Krapini, Hrastniku in Kr- škem. IZLETNIK organizira potovanja po tu in inozemstvu z modernimi turističnimi avtobu- IZLETNIK posreduje v najkrajšem času si. nabavo potnih listov in tujih vizumov. IZLETNIK rezervira ležišča v spalnih vago- nih, prodaja iii rezervira vozovnice za letal- ski promet za tu in inozemstvo. Poslužujte se turističnih uslug v naših po- slovalnicah. Za cenjeni obisk se priporoča Sektor za turizem IZLETNIK CELJE, tel. 28-41 Iščemo več prodajalcev časo- pisov. Zaslužek zelo dober. Zgla- site se osebno pri podružnici »LUBLJANSKI DNEVNIK« Ce- lje, Cuprijska 4. KOMORNI MOŠKI ZBOR CELJE sprejme NEKAJ PRVIH TENORISTOV. Zglasite se v ravnateljstvu Glasbene šole. Začetek pevskih vaj v petek, 9. septembra ob 19. uri v 11. nastr. Glasbene šole. NA GLASBENI ŠOLI V CELJU je še nekaj prostih mest na oddelkih za violino, čelo, kontrabas, flavto, trobento, pozavno in solopetje. Na oddalku za klavir so vsa me- sta zasedena. Opozarjamo na PRIPRAVNICO, v katero sprejemamo otroke po kon- čanem I. razredu osnovne šole. Podrobni pogoji za vpis so na raz- polago na šolski oglasni deski in .y, pisarni. Začetek šolskega leta bo v pone- deljek, 5. septembra. Ravnatelj. »Delavska univerza Celje«, Center za poučevanje tujih jezikov, Cankar- jeva 1 II, tel. št. 32-24, razpisuje v zimskem semestru 1966 67 4-meseč- ne začetne, nadaljevalne, konverza- cijske in korespondentske intenziv- ne tečaje nemščine, angleščine, francoščine, italijanščine, ruščine in španščine. Bodo tudi tečaji za predšolske otroke v vrtcih. Tečaji vseh stopenj se prično 14. septembra. Prijave, ki jih sprejemamo do 8. septembra, dobite na Delavski uni- verzi v Celju.« NOGOMETNI START v nedeljo se bo pričelo tudi tek- movanje v vseh nogometnih ligah v Sloveniji. Zopet se bo pričela bor- ba za točke, za višji plasman in za prestop v višji rang tekmovanja. Za celjsko publiko bodo prav gotovo najzanimivejši nastopi celjskih no- gometnih enajstoric, Celja, Olimpa in Kladivarja. V SNL nastopa tokrat le ekipa Ce- lja. Zadnji rezultati kažejo, da so igralci iz Skalne kleti dobro pri- pravljeni na novo prvenstveno sezo- no. Nekaj igralcev so sicer izgubili, vendar so dobili nove okrepitve in moštvo prav gotovo ni nič manj kvalitetno — vsaj po zadnjih prija- teljskih tekmah sodeč. Prav gotovo bo ekipa Celja tudi v letošnjem pr- venstvu igrala eno glavnih, če že ne vodilnih vlog v slovenski nogometni ligi. V prvem kolu startajo Celjani v Vevčah proti novincu v ligi Slavi- jo* Kladivar po okrepitvah, ki jih je dobil in po resnem delu v zadnjem času ter po rezultatih iz zadnjih pri- jateljskih tekem prav gotovo kotira najvišje v vzhodni conski nogomet- ni ligi. Povratek v najvišjo sloven- sko ligo za igralce z Glazije ne bi smel biti problem. Na prvi dve toč- ki pa menda ne bo treba dolgo ča- kati. V nedeljo namreč v prvem ko- lu na Glaziji gostuje ekipa Mejnika iz Svečine. Drugi celjski predstav- nik Olimp se bo prav gotovo tudi potegoval za mesto pri vrhu lestvi- ce, v nedeljo pa igralci iz Gaberja gostujejo v Ljutomeru proti tam- kajšnji ekipi Tehnostroj. Za start v slovenski conski ligi so se vestno pripravljali tudi nogometaši Vele- nja, Šoštanja in še posebej novinca v tej ligi Steklarja iz Rogaške Slati- ne. Njihova edina želja pri startu v višji ligi je obstanek v tej družbi. Slednjič moramo omeniti še pri- četek tekmovanja v obeh podzvez- nih ligah: I. skupina: Ljubno — Konjice, Zreče — Krško, Vojnik — Žalec, Senovo — Brežice, Šmartno — Radeče, Polzela — Gotovlje. II. skupina: Štore — Šentjur, Sevnica — Ponikva, Zabukovica — Vransko, Laško — Rogatec. EG LET\EIGREŽEltZABJEV Športniki v Štor ah so imeli pre- tekli teden naj slove sne j ši dogodek v letošnjem letu. Bili so prireditelji tradicionalnih metalurških športnih iger železarn Jesenic, Ravne in što- re. V dveh dneh io se pomerili v še- stih športnih panogah: atletiki, ro- kometu, nogometu, kegljanju, stre- ljanju in šahu. V atletiki so bili najuspešnejši Je- seničani pred Ravenčani in Štorjani. Ekipa štorske železarne je imela v atletiki najuspešnejše predstavnike v metu krogle in v skoku v daljino. V rokometu je zmagala ekipa Raven pred štorami in Jesenicami. Rezul- tati: Štore : Jesenice 10:9, Ravne : Jesenice 16:12, Ravne : Štore 13:13. Isti vrstni red je bil dosežen tudi v nogometnem tekmovanju: štore : Jesenice 4:1, Ravne : Jesenice .5;3, Ravne : Štore 3:2. Edino zmago so predstavniki štorske železarne do- segli v kegljanju, kjer so predvsem zaradi odlične ženske ekipe uspeli premagati oba nasprotnika: štore 6001, Ravne 5896, Jesenice 5612. V streljanju z MK puško so zmagali Jeseničani pred domačini in Raven- čani. Poleg atletike so se domači tek. movalci najslabše odrezali še v šahu, kjer so prav tako zasedli tretje me- sto, saj so bili tako od Ravenčanov, kot od Jeseničanov poraženi s 5:1. Zmagale so Jesenice. V končnem plasmaju so prvo me- sto osvojili športniki — železarji iz Raven s 13,4 točkami, drugo Jese- ničani z 12,6 in tretje tekmovalci štorske železarne z 11,2 točke. Vsega je nastopilo okrog 160 tekmovalcev, organizacija v rokah domačih orga- nizatorjev pa je bila odlična. RUDAR BOLJŠI Prvi start rokometašev Celja v zvezni ligi na domačem igrišču se je končal neuspešno. V sloven- skem derbiju so bili Trboveljča- ni boljši, saj so od vsega začetka zaigrali odlično. Nasprotno pa so bili Celjani pod svojimi običaj- nimi možnostmi. Delali so napa- ke, ki jih nismo bili vajeni od njih. Kaže, da so bili predvsem žrtve treme, ko so prvikrat v Ce- lju nastopali pred več kot dva tisoč gledalci. Tako so se celjski rokometaši po drugem kolu v zvezni roko- metni ligi znašli na dnu tabele, na splošno presenečenje pa jim delata družbo lanski prvak Me- dveščak in lani odlična beograj- ska Crvena zvezda. Sicer pa od Celjanov točk ne moremo priča- kovati niti v naslednjem kolu, saj gostujejo v Bjelovaru proti domačemu Partizanu, ki je po prvih kolih sodeč najresnejši kandidat za prvaka. Kljub temu pa lahko upamo, da bodo častno zastopali celjski šport. Djakič, Krelj in Trboveljčan Bašič pred vrati Celja Zmaga Braslovč V nedeljo se je pričelo tekmova- nje v II. slovenski odbojkarski ligi. V prvem srečanju je ekipa Braslovč gostovala v Mežici in premagala tamkajšnjo ekipo s 3:2. Prvi set je pripadal domačinom s 16:14, v dru- gem so Braslovčani nadigrali doma- če in zmagali s 15:4, prav tako v tretjem s 15:9. V četrtem nizu so do- mačini izenačili s 15:3 na 2:2. V od- ločilnem zadnjem setu so po več kot enourni borbi zmagali Braslov- čani s 16:14 in tako zasluženo osvo- jili dve dragoceni točki na tujem igrišču. Ekipa TVD Partizan Šempeter je v isti konkurenci doma podlegla Partizanu Gaberje s 3:2. T. Tavčar ŠPORT NA DROBNO V tekmi za pokal so nogometaši Celja premagali Mejnik s 6:0. V dveh prijateljskih tekmah so nogometaši Kladivarja dosegli dve zmagi: Kladivar — Gotovlje 16:0, Kladivar — Olimp 5:2. V nadaljevanju tekmovanja v dru- gi republiški košarkarski ligi so celjski košerkarji z lahkoto prema- gali ekipo Litije z 79:47. ŽRTVE PROMETA TRČENJE MOTORISTOV Voznik motornega kolesa Jože Bukovec je vozil iz Krškega proti Velikemu Trnu. Pred križiščem je nameraval zavijati na levo na stran- sko cesto, ko je iz nasprotne smeri s precejšnjo hitrostjo pripeljal dru- gi motorist Vid Cizerle in trčil v njegovo motorno kolo. Oba motori- sta sta padla in obležala v nezave- sti. V bolnišnici so ugotovili, da je Cizerle težko poškodovan po glavi in je v kritičnem stanju. Škoda — 2.500 N-dinarjev. KUP KAMENJA Proti Libojam se je peljal zvečer s kolesom Adolf Welnar. Ko je pri- vozil v bližino Liboj je na stranski cesti zapeljal na kup kamenja in se prevrnil. Odpeljali so ga v celjsko bolnišnico, kjer so ugotovili, da ima pretres možganov, rano na glavi in obdrgnine na komolcu. SPREMEMBA SMERI Prometna nesreča se je zgodila na cesii II. reda Vrno pri Šentjurju, kjer je voznik osebnega avtomobila Milan Šešerko zavijal na levo, ne da bi nakazal spremembo smeri. Za- to se je v zadnji del njegovega avto- mobila zaletel z osebnim avtomobi- lom Vinko Kladnik, ki je pripeljal za njim. Pri nesreči je bil Kladnik laže poškodovan po glavi. Škoda: 7.000 N-dinarjev. NEPREVIDNOST PEŠCA Pešec Mijo Kužner je na cesti II. reda Dobovec — Rogaška Slatina čakal na avtobus. Ko ga je opazil, je skočil z leve strani na desno stran ceste, prav v trenutku ko je po njej pripeljal voznik tovornega avtomobila Franc Frlež. Kljub za- viranju je pešca zadel z desnim ogle- dalom v glavo in ga zbil po cesti. Kužer je pri padcu dobil pretres možganov in so ga odpeljali v celj- sko bolnišnico. NEPRIMERNA HITROST IN MOKRA CESTA Iz Celja je proti Vojniku vozil z osebnim avtomobilom Anton Miha- lič. V Škofji vasi ga je na nepregled- nem desnem ovinku zaradi nepri- merne hitrosti in mokre ceste zanes- lo na levo v nasproti vozeči tovorn avtomobil s prikolico, ki ga je upravljal Franc Klemenčič. Pri tr- čenju je bil voznik osebnega avto- mobila težje poškodovan in sicer zlom nosnega korena in treh levih reber ter odrgnine po glavi in no- gah, njegova žena Marija pa ima pretres možganov in rane po glavi in rokah. Oba so odpeljali v celjsko bolnišnico. Škoda: 9.000_ N-dinarjev. PREVELIKA HITROST Voznik osebnega avtomobila Wal- ter Kienast iz Dunaja je vozil iz Ljubljane in v Latkovi vasi dohitel kolesarja Vinka Florjančiča, ki je vozil pravilno po desni strani ceste. Kienast je vozil s hitrostjo približ- no 90 km na uro, čeprav je na tem odseku dovoljena hitrost le do 50 km na uro. Ker sta mu nasproti vo- zila dva tovorna avtomobila je za; čel zavirati, pričelo ga je zanašati in je s prednjim delom avtomobila zadel kolesarja ter ga zbil pod ce- sto. Pri tem je kolesar dobil pretres možganov ter zlom leve mečnice. Škoda: 1.200 N-dinarjev. i OTROK PRED AVTOMOBIL ^ Proti Celju je vozil z osebnim av- tomobilom avstrijske registracije Johann Ročk. V Žalcu mu je nena- doma skočil pred avtomobil otrok Ferdinand Šorli, star 3 leta. Otroka je avtomobil zadel, vendar je dobil samo lažje telesne poškodbe. PREHITEVANJE NA OVINKU Proti Celju je vozil z osebnim av- tomobilom Miro Brank in v naselju Vojnik prehiteval avstrijski tovor- njak s prikolico v desnem nepre- glednem ovinku. Zapeljal je na levo stran ceste, kjer je zadel kolesarko Marijo Trnovšek, ki so jo laže po- škodovano odpeljali v celjsko bol- nišnico. Avtomobil je zavozil v ja' rek in se naslonil na levo stran. Voz- nik je zapustil vozilo in pobegnil s kraja nesreče. BREZ LUCI ^1 Proti Slovenskim Konjicam se peljal z mopedom Štefan Leskovar z ženo Alojzijo. V naselju Prevrat mu je pripeljal nasproti s kolesoto brez prižgane luči Janko Strnad, k| je v trenutku srečanja prehitevaj skupino pešcev. Ker kolesar ni imel luči, ga mopedist ni opazil in se za- letel vanj. Pri tem je bil poškodo- van mopedist za katerega so v celj' ski bolnici ugotovili, da ima pretres možganov. KOŠARKA CELJE : LITIJA 69:47 (38:19) V I. kolu jesenskega dela tekmo- vanja r II. republiški ligi — vzhod so košarkarji Celja prepričljivo zmagali. Koše so dosegli: Šeligo 17, Župančič 14, Šuster 12, Novak 10, Zorko 5, Leskovšek 5, Božič 4 in Petrovič 2. Vili g_ Ing. Srečko Pukl in Orožim v družbi s sinom znanega sovjetskega kon- struktorja letal ing. Jakovljevim v mednarodnem taboru pilotov — akrobatov v Moskvi. »Sovjeti so ponudili za odkup svo- ja letala. Vprašanje je, če bo letal- ska zveza imela denar za nakup. Ce dobimo letala, bi se lažje in uspeš- neje vključili v tekmovanja.« — Komu sta lahko sedaj posredo- vala in pokazala, kaj sta spoznala in kaj sta se naučila na tem treningu? »Dokler nimam letal, ne moremo ne pokazati in ne učiti dn.igih. V Moskvi sva med tem poldrugim mesecem življenja med najoljšimi piloti spoznala in se naučila več trikov, spoznala teorijo. — Kako v Sovjetski zvezi cenijo letalstvo? »Znova bi ilustriral. Med in po tekmovanju smo bili predstavljeni najvišjim vojaškim in političnim delavcem. Samega prvenstva so se kot gledalci med drugim udeležili tudi dvakratni heroj Sovjetske zve- ze, svetovno znani letalski konstruk- tor Jakovi j ev, general Pohamov, nekdanji komandant eskadrile Nor- mandija—Njemen in drugi, kar zgo- vorno priča o vrednotenju tega za- htevnega športa.« — Kako boste kolegom celjskega Aero kluba prenesli vse, kar ste v Moskvi osvojili? »Kot rečeno, dokler ne bomo imeli ustreznih letal — jim bom !ah- ko le pripovedoval in kazal foto- grafije, ki sva jih z Orožimom po- snela. Upajmo pa, da pri tem ne bo ostalo, ker bi bila to nepopravljiva škoda.« J. Sever V Celju bo v soboto tretje državno prvenstvo v Go-kartu. Tekmovalci se bodo pomerili s ,50, 100 in 125 cm- stroji. Celjani imamo v skupini 50 cm^ vozil štiri glavne favorite. Tako se bodo verjetno za prva štiri me- sta potegovali kar med seboj. Celjani vsekakor upajo, da ge bo ponovil njihov uspeh z lanskega prvenstva iz Beograda, ko so štirje dosegli naj- višja mesta. Tako pričakujemo, da bo Gajšek Franc letos (ponovno držav- ni prvak. Za ostala mesta pa se bodo verjetno borili šarlah Stane, Fojs Ivan in Kranjc Adolf. V ^skupini 100 cm' vozil pa sta favorita tekmovalca iz Ljubljane živec Mirko in Gril Anton. Dosedaj je prijavljenih le nekaj nad trideset tekmovalcev iz vse države. Drugi dan, v nedeljo, bodo mednarodne Go-kart dirke. Sodelovali Ijodo tekmovalci iz Italije, Avstrije, Švice, Nemčije, Belgije in Jugosla- vije. V tej mednarodni konkurenci Jugoslovani nimamo veliko možnosti za dosego boljše uvrstitve, favoriti pa so vsekakor Italijani in Avstrijci. Na sliki: Prizor z lanskega tekmovanja iz Celja. Tekmovalec s številko ena je Kranjc Adolf, s številko tri pa je Fojs Ivan. RAZGOVOR Z ING. SREČKOM PUKLOM Lopingi nad Moskvo Pred dnevi sc je iz Moskve vrnil znan celjski letalec ing. SREČKO PUKL, ki je bil več dni v Sovjetski zvezi na treningu in pozneje na sve- tovnem prvenstvu akrobatskega le- tenja. Svetovnega prvenstva sta se iz Jugoslavije udeležila le dva pilota, ing. Srečko in Orožim iz Lesc. Ob tem ne bi posebej poudarjali, ko- likšno priznanje je to za letalca in klub, temveč bi želeli našim bral- cem posredovati nekaj vtisov in mnenj ter doživetij. — Predvsem tovariš Srečko, ali bi lahko strnili vtise ob prihodu in nam povedali, če ste bili v Sovjetski zvezi prvič, ter kaj ste doživeli? »Presenečen sem bil nad gostoljub- nostjo in prisrčnostjo, s katero so naju sovjetski letalci sprejeli. Zna- no je tovarištvo med letalci, vendar je tam preseglo meje, tako da sva se po nekaj dneh počutila kot svoji med svojimi. V Sovjetski zvezi sem bil prvič.« — V Jugoslaviji nimamo mnogo vrhunskih letalcev ali smatrate, da so vzrok temu materialni pogoji? »Vsekakor ^i taka tekmovanja lahko privoščijo samo države in društva, ki imajo denar, izredno razvito tehniko, predvsem pa inte- res za letalstvo. Mi v Jugoslaviji ni- mamo niti enega ustreznega letala, ki bi bilo uporabno za akrobatsko letenje, predvsem pa, da bi z njim lahko dosegli kak boljši uspeh.« — Akrobatsko letenje je izredno zahteven in težak šport. Kako sta se vidva vključevala, ko vemo, da pred leti nista imela pogojev ža trening? »Za ilustracijo vam naj povem, da je pred prvenstvom na treningu ro- mun.ski tekmovalec dobil izliv krvi v sinuse. To, da so nama od obre- menitve, pa ne samo nama — po- pokale žilice v očeh, dovolj zgovor- no priča o obremenitvah. Ce letiš trikrat na dan po pol ure, je na- por enak osemurnemu delu v rua- niku...« — Kako trenirajo piloti drugih držav? »Vsekakor drugače kot mi, ki ni- mamo pogojev za trening. Vsaka od tekmujočih držav ima lastno pr- venstvo, katerega prvaki se nato udeleže svetovnega prvenstva. V Moskvi sva videla, da se vsi tekmo- valci med sabo poznajo, ker se ude- ležujejo tekmovanj. Sovjetski pilo- ti trenirajo od svetovnega prvenst- va do svetovnega prvenstva redno. Mesečno letijo na treningih po 35 ur.« — Pri nas je že tradicija, da poš- ljemo predstavnika določenih šport- nih panog na tekmovanje in ko se vrnejo, pozabimo na njihove pogoje dela. Ali se bo pri letalstvu to kaj spremenilo? Pripravljamo ozimnico: GOBE Tudi gobe sodijo v skrbno pri- pravljeno ozimnico. Njihov žlahtni okus bo lepo popestril zimski jedil- nik, pa še izredno primeren dodatek so k najrazličnejšim pikantnim je- dem. Gobe v kisu pripravimo tako, da vzamemo sveže, mlade in trde jurč- ke. Večje zrežemo na debelejše re- zine ali kocke, majhne pa pustimo cele. Tako pripravljene kuhamo pet do deset minut v malo slani vodi, ki jo lahko kasneje porabimo za ju- ho. Gobe zložimo v kozarce in zali- jemo s kisom, ki smo ga prevreli z nekaj šalotkami. čez en dan kis od- lijemo, prevremo in vročega zlije- mo na gobe, naslednji dan to pono- vimo, le kis vlijemo na gobe ohla- jen. Za pikantne gobe uporabimo le trde, zdrave majhne jurčke. Dobro jih prevremo v primerno slani in skisani vodi. Zložimo jih v kozarce; iz vinskega kisa, popra, gorčičnih zrn, nekaj klinčkov, šalotke, košč- kov hrena, pehtrana, kopra in nekaj rezin paradižnikov pa skuhamo ma- rinado. Marinado zlijemo vročo na vroče gobe, tako da jih popolnoma pokriva. Čez nekaj dni marinado od- lijemo, prevremo in zlijemo nazaj, kozarce z gobami pa pred tem v topli vodi ogrejemo, da ne popoka- jo. Ponovno zavežemo z novim celo- fanom in hranimo na hladnem. Za kisle gobe lahko izberemo tudi majhne mlade in dobro očiščene siv- ke. Dobro jih odcedimo, damo v ma- lo slano vrelo vodo, kjer naj vro pet minut. Poberemo jih na cedilo, hlad- ne vložimo v kozarce in zalijemo z dišavnim kisom, ki ga pripravimo takole: za približno tri kilograme gob vzamemo tri četrt litra dobrega vinskega kisa in četrt litra vode, ne- kaj šalotk ali na debele rezine zre- zano čebulo, vršiček rožmarina, list lovora in nekaj šatraja. Dobro pre- vremo. Še vrelo vlijemo na gobe in ohlajeno zavežemo. Priporočljivo je, da čez nekaj dni kis ponovno pre- vremo in ga vlijemo nazaj vročega. Ko se gobe ohlade, kozarce zaveže- mo. Gobe pa lahko tudi pasteriziramo. Pripravimo jih tako, da trde plodo- ve zrežemo na večje kose, manjše pustimo cele in jih damo v skledo ter osolimo. Čez nekaj časa jih sti- snemo, damo v kozico in malo du- šimo, da dajo še nekoliko vode. Na- to jih odcedimo in ohlajene zložimo v kozarce, toda ne do vrha. Do roba naj manjka še 1,5 centimetra. V vsak kozarec prilijemo nekaj vode, ki se je natekla od gob, kozarec za- premo in pasteriziramo, čez šest dni pasterizacijo ponovimo, če ni- mamo patentnih kozarcev, lahko uporabimo tudi navadne, vendar jih moramo dobro zavezati. Pripravimo pa lahko tudi dušene jurčke. Kilogram očiščenih jurčkov dušimo v lastnem soku in v na ma- slu razpuščeni sesekljani čebuli. Go- be poškropimo z limoninim sokom, napolnimo z njimi kozarce in paste- riziramo. Pasterizacijo čez nekaj dni ponovimo, v Gobe pasteriziramo pri 100 stopi- njah — litrske kozarce 70 do 75 minut, večje pa 90 do 100 minut. MDdne novosti-jeseni Kakšna presenečenja nas čakajo za jesen in zimo? Kaj nam bo pri- nesla letošnja moda? Dve privlačni vprašanji, ki zanimata večino žena, pa čeprav marsikatere nimajo mož- nosti, da bi se ravnale po odgovoru. Morda bi tokrat za spremembo po- skušali med letošnjimi modnimi no- vostmi najti tisto, kar je sprejemlji- vo tudi za naše razmere. Odločimo se torej za stil, za tisto posrečeno kombinacijo čistih linij in dobrega blaga, za športne kroje in za zelo izrazit, ženski poudarek. Izberimo letošnje modne barve, novo silhueto, opazne kontraste in dobili bomo modo, ki ne bo primerna samo za mlada dekleta, temveč tudi za žene srednjih let. Osnovna zapoved letošnje jeseni -je: od nog do glave ena barva, en ton! Torej: če je le mogoče, tudi klobuk, rokavice, torbica, čevlji in — v naših razmerah sicer manj ure- sničljivo — celo nogavice, vse v isti barvi. Medtem, ko smo doslej vse svetle in izrazitejše barve s polet- jem vred zaprli v omaro, naj bi svet- lo modra, rdeča, rjava, temno zele- na in rumena ostale naši zvesti spre-- mljevalci tudi v jesenskih in zim- skih dr^ph. Krila so še zmeraj krat- ka, k njim pa sodijo čipkaste ali črtaste nogavice, ki pa jih pri nas menda še ne bomo mogli kupiti. Tu- di plašči so kratki, toda kljub temu nekoliko daljši kot krila. Čevlji z visokimi petami so — prepovedani! Moda pa je lansirala nov kroj oble- ke. Strog uniformi podoben kroj, z ošiljenim ovratnikom in gumbi, oz- ki rokavi in rahlo drseča linija. Sploh so se letos modni kreatorji zaljubili v vojsko. Predlagali so mor- narske čepice, epolete, manšete, srajčni kroji itd. Največja odlika te modne linije pa je prav gotovo v tem, da je mladostna in si jo lahko privošči tudi ne več najmlajša pred- stavnica nežnega spola. Letos bomo veliko nosili plašče in kostime v double face — na obeh straneh. Taka rešitev je seveda veli- ko dražja, imamo pa zato v enem dva plašča, oziroma kostima. Barvi se morata seveda lepo skladati, pa tudi obleka pod plaščem naj bo v istem tonu. Domiselnost lahko sprostimo tudi pri različnih dodatkih: rutah, uha- nih, pasovih in podobnih drobnari- jah, ki jih tudi letošnja jesenska moda ne zanemarja. Plašč, ki ga nosimo na obeh straneh in dva športna rjava kostima, so ob- lačila, ki bi jih verjetno z veseljem izbrali. POJDIMO V GORE: NA ROGLO Na ta del Pohorja bomo iz Celja lahko prišli preko Zreč ali Vitanja. Ce se odločimo za pot preko Zreč, se odpeljimo iz Celja z jutranjim avtobusom do odcepa pri bivši go- stilni Planine v Sp. Zrečah in tu pričnemo pešhojo skozi Zg. Zreče, Loško goro in Boharino do vznožja Pohorja. V neposredni bližini kme- ta Vidmarja, nam kaže napisna tabla na markirano pot, precej str- mo navzgor, v idilično pohorsko va- sico Resnik. Od tod se pa gozdna pot dviga počasi dalje h koči na Rogli, ki jo upravlja PD Zreče. Iz Sp. Zreč do koče je dobre 3 ure zmerne hoje. Če nam je mogoče odpotovati že v soboto popoldne, pa imamo_po 13. uri direktno avtobusno zvezo iz Ce- lja do Zg. Zreč, s čemer si skrajša- mo pot do kmeta Vidmarja in dose- žemo kočo še pred mrakom. Preko Vitanja pa imamo tudi iz Celja do Vitanja avtobusno zvezo. Iz Vitanja na Roglo je pot nekoHko daljša, vendar zelo zanimiva mimo raznih kmetij počasi navzgor. Vrh Rogle (1.517 m), ki gospoduje nad pokrajino, ima planinsko kočo, ki je oskrbovana vse leto, pozimi je zanimiva tudi našim smučarjem, kajti okrog koče je obširen in ugo- den smučarski teren. Deset minut od koče stoji razgled- ni stolp na Rogli, ki ga je postavilo PD Slov. Konjice leta 1956. S stolpa 1.547 m visoko, kar je za 4 metre višje, kakor je najvišji vrh Pohorja, t. j. Črni vrh 1543 m, je ob jasnem vremenu čudovit razgled na vse stra- ni, na severu pa še preko meja na- še domovine. Pičle pol ure je do koče na Pesku, ki jo upravlja PD Oplotnica, in do koder vodi avtomobilska cesta. Vračamo se nazaj domov preko Resnika, lahko tudi preko Skomar- ja, ki je postalo v zadnjem času turistična vas. Z Rogle imamo v ostalem prilož- nost, da obiščemo celo Pohorje ali pa vsaj Vzhodno Pohorje. Dr. Ervin Mejak GOSPODINJSKI NASVET^ če se želite prepričati, če je kava, ki ste jo kupili, dovolj suha, vzemi- te v dlan nekaj zrn, nato pa jih po- krijte z drugo in krepko pomanite. Če se bodo zrnca zlomila, je kava dovolj suha, sicer pa je še vlažna in je raje ne kupite, če pa ste to že storili, počakajte rajši nekaj dni in jo šele potem zmeljite. če boste na nožu, ki ste z njim prerezali maslo, opazili drobne kap- ljice vlage, potem vedite, da mu je primešana voda. Svežo ribo boste spoznali po škr- gah. Sveže imajo odprte in svetle oči in rožnate škrge. Če riba ni tak- šna, potem je prav gotovo starejša kot tri dni. Če olje, ki ste ga v kozici dobro ogreli, poka, potem ni čisto. OTROK i\A PROMETNI CESTI Začetek šolskega leta bo v mar- sičem spremenil življenje staršev in otrok. Spremenjen bo njihov dnevni red, drugačne bodo skrbi in tudi prostega časa ne bo več toliko kot med dolgim, počitni- škim obdobjem. Zjutraj bodo uli- ce in ceste ponovno oživele, od vseh strani bodo hiteli otroci in morda se bo tudi tokrat med žrt- vami prometnih nesreč znašel kakšen mali šolar. Kako naj zagotovimo, da se bo otrok varno vračal domov in v šolo, je vprašanje, s katerim si bo verjetno veliko staršev pokva- rilo veselje, ki jih obhaja, ko svo- jega malega prvošolčka prvič spremljajo skozi prag učilnice. Prometna vzgoja, ki jo bodo do- bili v šoli, je namreč veliko pre- malo, otroka je na promet treba navajati že veliko prej. Naučiti bi jih morali, kako se lahko var- no gibljejo tudi v velikem prome- tu. Cim prej začnemo s takim poukom, tem bolje bo za otroka in za nas same. Takoj, ko otrok začne govoriti, je že toliko razu- men, da se z njim lahko pogovar- jamo na robu pločnika, povemo, da je treba pogledati na levo in desno stran ceste in da smemo čez cesto samo, če ni nobenega avtomobila ali motorja. In tudi na te bele črte ne smeš pozabiti, mali moj. Samo tu smemo čez cesto. Mamica triletne Nataše in pet- letnega Marka svoja mala ljub- ljenca navaja na promet tako, da ju vsako jutro, ko jo mahajo v vrtec, pusti nekaj korakov pred seboj. Tudi ko gresta čez cesto, hodi ona za njima, seveda tako blizu, da ju lahko vsak čas usta- vi, toda vendar otroka se sama odločita, kdaj bosta krenila po prehodu za pešce. Še dve leti in ko bo Marko odšel prvič v šolo, bo mama verjetno lahko že po- vsem brez skrbi. Rekli smo, da je otroka na pro- met treba navajati, opozarjati jih moramo na vse mogoče ne- varnosti, ki jim grozijo na ces^i, ob tem pa malih ne smemo stra- šiti. Če jim bomo kar naprej pre- birali prometne nesreče in jim vsak dan sproti razložili, kje je avto do smrti povozil njegovega vrstnika, se bo otrok spremenil v plašnega in neodločnega pešca, ki bo verjetno stekel čez cesto ravno ob nepravem času. Toda tudi na malega, izkušenega pešca se ne moremo povsem zanesti. Kolikokrat so otroci padli pod avtomobil, ko so brezglavo pohi- teli k prijatelju na drugi strani ceste! če starši to opazijo, je mnogo bolje, kot da jih okarajo, če jim prihodnji dan nazorno po- kažejo, kaj bi se lahko zgodilo, če bi še kdaj ponovili svojo vče- rajšnjo napako. Tudi igrišča so včasih lahko nevarna. Poglejmo primer: Alenki je stric podaril novo, le- po pisano žogo. Ko jo je prvi dan hotela odnesti na dvorišče, ji je mamica zabičala, naj skrb- no pazi nanjo, da je ne bo takoj uničila ali izgubila. »In če ti bo padla na cesto, glej, da je avto ne povozi!« Nevarno svarilo! Ma- ti verjetno ni pomislila, da bi lahko zaradi njega izgubila ne le žogo, temveč otroka! Tudi kotalke so igrača, ki ne sodijo ne na pločnik, ne na cesto. In vendar je v Celju vse polno otrok, ki se celo nakupovat »pri- peljejo«. Pa če je še tako izku- šen, bo s kotalkami na nogah ve- liko prej pod avtomobilom kot če bo odšel v trgovino peš. Torej — s prometno vzgojo je treba začeti že pri čisto majhnem otroku. Starši naj pri pouku ne izgubijo potrpljenja in zavedajo naj se, da je njihov osebni zgled najboljši učni pripomoček. KABmET KABINET JE V MAJH- NIH STANOVANJIH TISTI PROSTOR, V KATEREGA BI RADI POSTAVILI VSAJ LE- ŽIŠČE, OMARO, MI- ZICO, MORDA ŠE ČAJ- NO MIZICO, SKRAT- KA. OPREMILI BI GA RADI TAKO, DA BI BIL PRIMEREN ZA BIVANJE CEZ DAN IN PONOČI. TO PA JE PRI NJEGOVIH DIMENZIJAH TEŽKO IN SKORAJ VEDNO V NJEM ZMANJKA PRO- STORA. TUDI NAŠA LESNA INDUSTRIJA OPREMO KABINETA NEKOLIKO ZAPO- STAVLJA, ZATO SE JE NAJBOLJE ODLO- ČITI ZA DOBREGA MIZARJA, KI BO PO NAČRTU IZDELAL TA- KO POHIŠTVO, KI BO U'STREZALO PO- GOJEM PRIJETNEGA BIVANJA IN SEVEDA TUDI MAJHNI PRO- STORNINI. TEGA, DA BO KABINET NATR- PAN, SE VERJETNO NE BOMO MOGLI IZ- OGNITI, TODA V NJEM BO PRAV TA- KO PRIJETNO, CE GA BOMO OPREMILI Z LAHKIM POHIŠT- VOM, Z DOMISELNI- MI IN ŽIVAHNO OBARVANIMI TER LEPIMI DODATKI. DEKLE, KI STANUJE V TEMLE KABINETU JE OB ENO STENO POSTAVILO TEMNO MODRO OBARVANE POLICE, KI SE NA- DAUUJEJO V ZELO UPORABNI POLICI POD OKNOM. TUDI PREOBLEKA NA LE- ŽIŠČU JE TEMNO MODRA, OBA STOLA PA STA IZ SVETLE- GA LESA. VSE OSTA- LO SO DODATKI, KI NAJ MAJHEN PRO- STOR POŽIVIJO IN PRIZNATI JE TREBA, DA SO V TEM PRI- MERU USPEŠNO OPRAVILI SVOJO NA- LOGO. KLUB JE... (Nadaljevanje s 6. strani) Tudi mene pa še verjetno marsi- koga drugega. Recimo kakšnega pro- fesorja slovenščine, ki ga je mladin- ka s svojo pismenostjo tako razoča- rala, da bo opustil poučevanje slo- venščine in raje prevzel zasebno go- stinstvo. »Sva zvesti obiskovalki kljuba... kljub je lepo urejen...« »Sedim ob mizi in te gledam, stojim ob radju in mislim nate, ležim bolna in jočem za teboj.« »Mirči je zelo velik osel.« — »Mir- či! Vemo, da se samo na to spoznaš, toda tukaj v klubu ti res ni treba tega pisati!« — »Sem stalna obisko- valka kluba. Bolje bi bilo, da nebi hodili v klub fantje, ki nam dekle- tom delajo sramoto.« — »V klub za- hajamo skoraj vsak dan. V šoli nam ne dovoljujejo kajenja. Zato tukaj pošteno iskoristimo čas z »rauha- njem« »ŠPORTA«. Klub nas ne pri- vlačuje zaradi televizije, lepih knjig in drugega ampak zaradi drugih za- dev, ki pa naj ostanejo animne.« — »Zakajeno! Kašljam, čeprav nisem prehlajena! To naj bi bil mladinski klub HA—HA—HA!! Kajenje dovo- ljeno —HM— in to mladini, celo mladoletnikom!« — »Moje mišlje- nje o klubu je, da bilo boljše, če bi se med seboj bolj razumeli. Neka- teri so tudi domišlavi. Nekatera de- kleta so se tudi že zaljubila v fanta a on se še ozre ne. Bolje bi bilo ko bi bili zložni.« — »Mislim, da je to knjiga za vpis vtisov. Ne pa, da ta- ko čečkate in se norčujete. Po vsem tem se vidi, da večina mladincev in mladnik ne upoštevajo te knjige.« »Tine, mar res si se igral le z mano in gledal moje si veselje — zdaj trplenje In vendar zdaj še brez sramu me gledaš ko greš po cesti mimo mene. Ne, nočem ga prositi, da ostal bi čeprav prejokala toliko sem noči. Ej, tudi tebi bo še ktera tko napravla in takrat se spomni svoje zavržene.« Vsega nisem mogel izbrati. Pre- dolgo bi bilo naštevanje teh čudo- vito bistroumnih predlogov, nasve- tov in pripomb. Vendar, knjigo je treba videti. Zamaščeni in raztrgani listi, nemogoče in skrajno primitiv- ne slikarije, nejasni podpisi, vse skupaj pa tako počečkano in pre- črtano, da človek prvi hip pomisli, da je morda dobil v roke knjigo otroškega vrtca, kjer malčki po mili volji rišejo z barvicami po papirju. Toda ne! To so naši mladinci, ki ho- dijo mimo nas po cestah; fantje v širokih hlačah in z dolgimi lasmi, dekleta natopirana, skrbno negova- na in še deset metrov za njimi diši po eau de cologne. Lepi so na zunaj ti nasi mladinci! Res lepi in ni jim kaj reči! vendar knjiga vtisov v mla- dinskem klubu je njihova prava sli- ka. Pri mnogih se pokaže, da niti treh C no tavnih stavkov ne zmorejo napisiiti brez ene same slovnične na- pake. Kaj so le ti naši mladinci, ki tako ponosno hodijo po cestah, kot da bi bil ves svet njihov, pridobili v šoli? Nič? Res prav nič? Kaj pa naša in njihova kultura? Ali ni no- benega mladinca sram, ko pošlje ta- ko umazanijo drugim v pogled? Res je, da so v knjigi tudi pamet- ni predlogi, vendar so jih drugi pre- črtali, popackali in nekdo je Perlicu, ki jih je opozoril na nepravilnosti, pripisal: bedak. Ni vse tisto lepo, kar se šopiri po cestah in poseda v zakajenih pro- storih Mignona. Niso lepi in pamet- ni samo tisti mladinci, ki nosijo dol- ge lase in so šarmantno zapičeni v obleko krojeno po najnovejši modi ter so stalno na cesti; skoraj tako stalno, da bi jih lahko občinska skupščina vpisala v mestni inven- tar in bi jih potem čuvali, negovali in zalivali kot znamenitost našega mesta. Niso lepa samo tista dekle- ta, katerim z glav visijo lasje kot asparagus iz lončkov in jim je obraz namočen v barvno lestvico vseh mo- gočih šmink, pudrov in ostalih lepo- tilnih preparatov. Važno je tisto, kar človek zna; tisto nekaj velja in tisto napravi človeka višjega in bolj spoštovanega. V novi sezoni naj staro knjigo umaknejo. Slabo spričevalo je za naše mladince, slabo spričevalo za nas vse. Nova knjiga pa naj bo takš- na, kot si jo želimo vsi in čemur je namenjena: predlogom, pripombam in nasvetom. Vendar stare knjige ne smemo pozabiti; ostati mora v spo- minu in kot opomin, da se morajo takšne anomalije odpravljati. Zače- ti je treba pri šolah, nadaljevati pa... Dolga in zapletena je ta pot in mar- sikdo bo omagal na njej. Nekoč je znana gledališka igralka lepo pove- dala: »Gospodarstvo je hrbtenica dr- žave, kultura pa njen obraz.« Ali si pri vsej tej stvari še upamo trditi, da imamo obraz? Tone Vrabl LUTKA IZ PARIZA vincent mc connor - 33 - Suzy mu je zalepila obliž čez rano. »Ce jim je uspelo, da so vas staknili, jim bo to uspelo še vdrugo.« »Preselil se bom v drug hotel.« Ji je lahko rekel še kaj več, ne da bi izdal svojo nalogo? Fanning je preudarjal in ko sta si sedela nasproti na obeh rumenih zofah, ji je pripovedoval o utsreljenem Gabillotu in o starem Michelu ter njegovi hčerki. Samo Pat Middleton je zamolčal. »Bi lahko videla listič, ki ste ga našli pri umorjenem Miche- lu?« je vprašala Suzy. »Razumljivo.« Suzv je brala glasno: »Riba te bo ubila.« Grbančila je čelo. »Potem so Gabillota ustrehli pomotoma. Veljalo je vam.« Vstala je. »Z'daj vam bom nekaj pokazala.« -jfenning je stopil za njo v predsobo k zavesi. Suzy je poteg- nila za vrvico, zavesa se je razgrnila in prikazale so se police s knjigami. Na stotine knjig. Stare in nove. »Moja kriminalna biblioteka, moj hoby.« »Neverjetno!« »Pokazala sem vam jo zato, da boste videli, kako me zani- majo kriminalistične zadeve. In ker vem, da ste tudi vi neke vrste kriminalističeji agent. Vsekakor pa ste se včeraj močno izogibali, da bi odgovorili na moja vprašanja.« »Žal mi je, toda tudi zdaj vam ne morem nič več povedati.« »Razumem: veže vas poklicna molčečnost. Toda pomagala bi vam rada.« »Pomagali bi mi radi?« »In prepričana sem, da vam tudi lahko.« Vrnila se je v dnevno sobo. »Vidite,« je dejala in z roko pomignila Fanningu, naj prisede k njej. »V pariškem podzemlju imam prijatelje. V mojem poklicu pride do tega samo po sebi. Različne stvari bi mogla ugotoviti, ki bi vam koristile. Na primer: kdo je ta Riba? Kdo so njegovi ljud- je?« Prijela je Feninnga za roko. »Prosim vas, dovolite mi, da vam pomagam!« »In kako mislite, da bi mi mogli pomagati?« »No — mislim, da sem odkriia nekaj, kar je za vas zelo pomembno.« Fanning se je smehljal: »In kaj bi naj to bilo?« »Najprej: poizvedovanja, s katerimi se ukvarjate, so v zvezi z nečim, kar leži v Severnem morju.« Fanning je planil kvišku. Zdaj se je smehljala Suzy. »Nekaj, kar je morda tam potop- ljcn6. Je taiko?« Vzela je lutko Pat Mid-dleton s klavirja. »Mislim,« je nadaljevala resno, »če bi bili vedeli, ne bi bili pustili te lutke v tujem stanovanju.« »Lutko?« Suzy je odvrtela porcelanasto glavico lutke. Glavico je bilo mogoče odviti. »Saj tu notri je zemljevid!« je vzkliknil Fanning. Glavica s svetlimi kodri je zdaj ležala Suzv na dlani. V njenern visokem vratu je tičal zvitek papirja. To je bil torej tazlog, zakaj je Crossman poslal Pat lutko: hotel je — ko bi se vrnil v Zdru- žene države — imeti kopijo zemljevida, na katerem je bila vri- - 34 - sana pozicija potopljene podmornice z opijem. Samo da se Cros- sman ni nikoli vrnil v Ameriko. »Ko sem si danes zjutraj ogledala lutko,« pe pripovedovala Suzy, »sem postala radovedna. Nenadoma sem zasumila, da bi moglo biti v njej kaj skrito.« Fanning je izvlekel papir in ga razgrnil: natanka kopija mor- ske karte. Nedaleč od otoka Aldemey majhen križec. Je bila tam potopljena podmornica na morskem dnu? »Saj ste si vedno želeli, da bi našli lutko, ki bi bila prav takšna, kakor je ta?« je vprašala Suzy. »Predvsem bi rad zvedel, od kod je prišla ta lutka pred dvaj- setimi leti.« Zgrnil je kopijo in jo shraniti. Suzy je privila glavico nazaj na lutko. »Verjetno mi ne boste povedali, kaj je narisano na zemljevidu?« Fanning je odkimal: »Obžalujem.« »Saj nisem niti pričakovala.« Suzy je vstala. »In zdaj moram v gledališče.« »Jaz pa v drug hotel.« * »Ne bo to precej težko?« »Imam francosiki potni list na ime Marc Courtois in govorim francoski.« »Toliko bolje! Takoj za vogalom je hotel. Majhen in V njem ni bilo nikoli ameriškega turista. Imate prtljago?« »Vse sem pustil tam, kjer sem stanoval. Tako ne bodo od- krili moje odsotnosti do jutri.« »Nič ne de. V tem hotelu vas bodo sprejeli tudi brez prtljage.« Napotila se je proti spalnici, a je zastala med vrati. »In odslej boste dovolili, da vam bom pomagala — ne? Dovolili mi boste, da bom v vaši bližini, dokler boste raziskovali zadevo?« Njene temne oči so se zagledale vanj. Okleval je. Toda zakaj pravzaprav ne? »Dobro. Sprejemam vašo ponudbo.« »Ne boste obžalovali, cheri.« Izginila je v spalnico. Fanning je slišal njen glas v dnevno sobo. Cisto drugačen glas kakor do- slej. Suzy je pela. Pela je staro ljubonzensko j>esem, ki ga je vče- raj v gledališču tako očarala. Fanning je prelagal lutko v rokah. Ženska, ki jo je bila imela doslej, je mrtva. In kljub temu je bil že spet pripravljen, da zaplete neko drugo žensko v to temačno, nevarno igro. Ne, ne sme sprejeti njenega predloga. Suzy ga je enostarvno preslepila. Njegov pristanek je bil lahkomiseln, brezvesten. Ne- znani zasledovalci so dokazali, da se ničesar ne ustrašijo. Prepre- čiti mora, da bi zadela Suzy enaka usoda kot Pat. Hotel je bil majhen, toda čist in udoben. Fanning se je vpisal kot inženir Marc Courtois in nihče se ni niti zmrenil, da ni imel prtljage. V svoji sobi je Fanning naslovil pisemski ovitek na svoje ime in naslov ameriške ambasade v Parizu. Vanj je vtaknil potni - 35 - Ihl in dokumente na ime Jeffersona Crossmana in ga zapečatil. Ambasada bo že shranila pismo, dokler ne bo prišel ponj — ali, v kolikor tega ne bo mogel storiti, bodo poslali pismo v Washing- ton. Zdaj je ostala samo še lutka. Kje bi jo mogel skriti za primer, če bi kdo preiskal njegovo sobo? Fanning je odkril med kopalno kadjo in zidom ozko špranjo, kamor je,potisnil lutko tako globoko, da je še sobarica ne bo mogla najti. Okoli polnoči je sedel v Cirque Pigalle in čakal na Suzy. Bil je odločen, da prekliče svoje popoldansko soglasje. »Pardon, monsieur.« Ozrl se je. Najprej je zapazil lase tujca, Razmrščeni kodri, podobni gostemu kožuhu. »Suzy mi je naročila, da prisedem k vam.« Tujec se je na videz poklonil: »Paul Larroque.« »Jaz sem...« »Monsieur Marc Courtois, vem. Suzy me je prosila, da vam v določeni zadevi pomagam.« Larroque je premolknil in je govoril dalje šele potem, ko je natakar sprejel njegovo naročilo. »Vi iščete čisto določeno lutko, monsieur. Po mojem mnenju bi se morali povezati z nekim Piquetom, ki ima na Montmartru delavnico. Suzy sem dal naslov.« Počasi se je Fanningu vse skupaj zdelo zelo nevsaikdanje. Kdo je bil ta Larroque, ki je tako ustrezal v to gangstersko okolje in je vendarle sodeloval s Suzy? Mu je lahko zaupal? Sklonil se je čez mizo. »Hvala, moisieur Larroque. Obiskal bim Piqueta. Toda še nekaj drugega bi rad vedel: poznate moža, ki ga kličejo Riba?« Larroque se je preplašeno umaknil. »Ribo?« je strmel v Fan- ninga. K sreči mu ni bilo potrebno odgovoriti, ker je prav v tem prišla Suzy Rossignol. »Dober večer!« Snela je rumeno ruto in stresla lase. »Cheri,« roko je položila Fanningu na rame, »upam, da mi ne zamerite, ker sem govorila s Paulom. On je moj star prijatelj.« »Pravkar sem vprašal mosiuera Larroqua, če pozna moža, ki ga kličejo Riba.« »In Paul?« Pogledala ga je čez rob kozarca, ki ji ga je bil pri- nesel natakar. »No, dobro. Povedal bom, kar vem.« Larroque si je naročil calvados. »Torej: Riba naj bi bil velik mož. Njegova moč seže daleč. Med drugim trguje z opojnimi drogami. Nikogar še nisem srečal, ki bi ga bil videl. Prav to je tudi njegova moč — on zabriše vsako sled, ostane neviden.« Medtem ko je Larroqu3 pripH>vedoval, ga je Fanning opazo- val. Nekaj mu na njem ni ugajalo. Larroque je moral biti star kakšnih štridcset let. Bi! je mišičast in je imel sproščene gibe poklicnega boksarja. Imeti takšnega moža na svoji strani v boju, bi zares ne bilo slabo. Vprašanje je bilo samo, koliko lahko Suzy in Larroqueu zaupa? Ali je bila morda odkritost edino sredstvo, da v tej tem- ni zgodbi sploh kam pride? Njegovi nasprotniki morajo zvedeti, — 36 — kaj ima v rokah. Zemljevid iz lutke bi mogel biti vaba, ki bi privlekla Ribo. Fanning se je zagledal v Larroquea. »Pravite, da se Riba za- nima za mamila. Lahko mu ponudim blago: opij. Toliko, kolikor ga gre v podmornico.« Larroque je zmajal z glavo. »Poznam zgodbo s podmornico. V Parizu je dosti ljudi, ki trdijo, da vedo, kje je potopljena. Doslej so bile navedbe na zemljevidih vedno napačne.« »Ker ljudje niso imeli pravega zemljevida. Jaz ga imam. Vem, kje je potopljena podmornica, ki je vredna milijone.« Larroqueove oči so se zožile. »Ce je to res, kar pravite, mon- sieur, vas bom povezal z možem, ki bo plačal premoženje za zem- ljei\ad.« »Z Ribo?« »Ne, z Jeanom Jolivetom, s šefom trgovine z mamili v Parizu,« Fanning je vedel, da je vrgel pravo vabo. Ce vas še enkrat srečava, vas bova ubila! Teh besed obeh pretepačev se je domislil Fanning, ko se je prebudil v svojem novem hotelu. Odkar je stanoval tu, se je izdajal za inženirja Marca Courtoisa. Mu je mar uspelo, da je zabrisal sled za sabo? Zajtrkoval je pri Suzy Rossignol. Suzy je bila že predtem nekaj- krat telefonirala. In uspeh: posrednik Will Femand je bil leta 1944 manager dekleta, ki je takrat nastopalo kot La Poupee v Rivi- era klubu. Na poti k posredniku sta se Suzy in njen spremljevalec usta- vila v neki veleblagovnici, kjer se je Američan Kirlc Fanning v pol ure spremenil v francoskega inženirja Marca Courtoisa, kar je bil zdaj po potnem listu. Temna obleka, s krznom podložen dežni plašč, koničasti čevlji, srajce, kravate, nogavice, spodnje perilo pariških tvrdk — nič, kar bi spominjalo na moža iz VVashingtona. Posrednik Femand je stanoval na Place Pigalle v prvem nad- stropju zanemarjene dvoriščne stavbe. Bil je majhen in okrogel in se je naravnost prekobaJil od veselja, ko je ugledal Suzy. »Suzy Rossignol! Je to mogoče?« Suzy je prešla naravnost k zadevi. »Monsieur Femand, iščem plesalko, ki je leta 1944 nastopala v klubu Riviera kot La Poupee.« »1944?« Dolgo je premišljal. »Ah, da — to je bilo dekle, ki sem jo srečal na Montpamassu. Toda imena se ne spominjam več.« Stopil je k omari s spisi in dokumenti, trenutek postal, po- tem pa je izvlekel precej oguljeno mapo. »Megleno se spominjam, da je ncumnica takrat nenadoma prelomila pK)godbo in izginila. Nikoli več nisem slišal zanjo.« Listal je F>o mapi. »Tu, to bi bilo! Pogodba z Martine Lautier.« »Martine Lautier?« je vzkliknil Fanning. Le kako, da se sam tega ni domislil! Dekle na sliki Jeffa Crossmana in La Poupee sta bili ena in ista oseba: hčerka umorjenega hišnika Michela »Kaj ni prava, monsieur?« DANAŠNJA MORALA JE DRUGAČNA KOT JE BILA NEKOC A^. POTREBUJEMO NOVO MORALO? V CEM JE BISTVO PRIZADEVANJ IN POSKUSOV MORALNE REVOLUCIJE Za današnji svet je značilen iz- redno hiter razvoj, razvoj, ki pose- ga dejansko na vsa področja, tudi področje morale. Zakonitost je, da se tudi morala s svojimi norma- jni spreminja, kot se spreminjajo osnovni družbeni odnosi in razme- re v vsakokratni družbi. Poleg norm pa obstaja v sleherni družbi tudi institut kršitve norm, kot bi temu rekli pravniki: moralni zakoni se kr- šijo, ilegalno. Danes veljajo v sve- tu moralne norme, ki so stare po več desetletij, celo več stoletij. Ra- zumljivo je, da ne morejo biti več v celoti v skladu s težnjami in ten- dencami sodobnega razvoja člove- ške družbe, zlasti tistega dela druž- be, ki se nahaja v razvitih in visoko razvitih deželah. Razvoj v tem pre- delu sveta pogosto pripelje ljudi in njihovo ravnanje v nasprotje z ob- stoječimi normami. Res, da jim z besedami ne oporekamo, pač pa se ne ravnamo po njiJh. • V svetu obstaja vse več institucij in ustanov, ki se — bolj ali manj znanstveno — ukvarjajo s prouče- vanjem moralne problematike, pro- blematike odnosov med spoloma idt. V raziskovanja in razpravljanja o teh problemih se je v dokajšnji meri usmerila zlasti angleška in ameriška sociološka teorija, pa tudi zahodnoncmški teologi so dokaj ak- tivni. V eni izmed zadnjih številk za- hodnonemške revije »Ouick« je nem- ški teolog dr. Kurt Hutten, ki je hkrati tudi vodja evangclske cen- trale za vprašanja svetovnega na- zora, razpravljal o tem aktualnem vprašanju. Njegove ugotovitve so dokaj zanimive, čeprav, kot je za- pisalo uredništvo revije »Ouick«, njegovo razpravljanje še ni konča- no. »Cerkvene norme o moralnem ve- denju so danes skorajda postavljene na glavo«, ugotavlja cerkveni svet- nik dr. Kurt Hutten. »Morala danes le nekaj povsem drugega kot je bi- la nekoč. Na področju seksualnih odnosov so v teku globoke spre- membe. Red, ki je obstajal stolet- ja, se spreminja. Ta red je bil po- stavljen po osnovnem zakonu, da so intimni odnosi med moškim in žensko dovoljeni le v zakonu. Pred- zakonski in izvenzakonski odnosi — to je globoka nesramnost in kršitev šeste božje zapovedi. Od deklet se je pričakovala nedolžnost vse do poročne noči. Neporočena žena je morala ostati devica do smrti. Ideal vedenja je bila sramežljivost. Spol- no občevanje naj bi služilo le vzdr- ževanju človeške vrste, ne pa za za- dovoljevanje človeških strasti. Seve- da se je proti temu v vseh časih kr- šilo. Povsod hi vedno so bila ilegal- na ljubezenska razmerja, zakonolo- mi, pogoste menjave zakonskih part- nerjev in prostitucija. Vendar, ka- kor so bile množične te revolucije V PISARNI NEKOC IN DANES. Vč asih so bile tajnice oblečene od vratu do gležnjev, danes (primerjaj sli- ko) bodo kmalu samo v hlačkah in bluzah! spolnega nagona nasproti obstoječe- mu redu, o pravilnostih tega reda se ni nikdar dvomilo. Red se je kr- šil naskrivaj in s slabo vestjo. V tem pogledu je v našem stoletju nastopila sprememba. Ne obstaja v tem, da se večkrat prestopi proti obstoječim moralnim normam in da je moderna družba postala bolj nemoralna. Obstaja v tem, da se re- du samemu nasprotuje in da išče- mo novo smer nadaljnjega razvoja moralnih zakonitosti. To je dejan- sko velik proces. Cilj seksualne re- volucije je dejansko sprostitev spolnega življenja iz njegovih spon. Nedolžnost ni več zaželeni mora- lični izkaz. Izguba nedotakljivosti pred poroko ni noben madež več; da, celo žena z burno preteklostjo na tem področju je postala zanimi- va. Odnosi med spoloma niso samo bolj sproščeni in odkriti ter narav- V FILMU NEKOC IN DANES. Včasih si je ljubimec komaj upal blizu k dekletu, a dandanašnja Eva si še v goloti privošči jabolko nejši, ampak tudi direktnejši in bolj realistični. Obseg sramežljivosti se je skrčil. Seksualno doživetje je po- stalo v veliki meri samo sebi umev- na »potrošna dobrina« predzakon- skega življenja. Poleg tega pa se za- radi kontracepcijskih sredstev in anti-baby pilul akt spolnega obče- vanja obvaruje pred nezaželenimi posledicami in tako omogoča ljube- zen brez strahu. Razne ankete so ce- lo pokazale, da večina deklic in pre- težna večina dečkov ima pred zako- nom take odnose in jih izrecno odo- bravajo ...« Tako praVi dr. Kurt Hutten. Sodobne razprave o moralni pro- blematiki so pripeljale že tudi tako daleč, da so pričeli posamezni teo- retiki pisati priročnike, kako vzga- jati doraščajočo mladino v »smislu novega moralnega vedenja.« Angleš- ki biolog in sociolog Alex Comfort je v svoji knjigi »Poučeni Eros« se- stavil »revolucionarne predloge za novo seksualno vzgojo«. Citirajmo samo nekaj njegovih misli: »Starši naj otrokom razlože bist- vo spolnega nagona in naj jih pri- pravijo, da bodo sami razmišljali o spolnem nagonu in spolnosti na- sploh. To naj bo predpriprava na kasnejši akt spolnega odnosa, pri tem pa naj otroke obvarujejo pred slabo vestjo ... V »naslednjem stadiju« naj slede opazovanja spolnih organov na- sprotnega spola... Ker daljša vzdržnost pred zako- nom povzroča težave, naj bi imeli starejši mladoletniki prostost za spolno občevanje, vendar se jih naj opremi s sredstvi za preprečitev ne- zaželenih posledic. Zakonska partnerja morata biti v spoštovanju pred prostostjo part- nerja vzgojena tako, da dovoljujeta izvenzakonske zveze in zakonolom ne smatrata za osebno žalitev ... Leta med 40 in 50 predstavljajo obdobje za seksualne eksperimente. V tem stadiju so nove seksualne zveze važne za ponovno dosego mla- dosti.« Tako meni angleški biolog in so- ciolog Alex Comfort. Podobnih mnenj je v svetu še veliko. Zlasti angleški in ameriški sociologi in eksperti za tovrstna vprašanja na- vajojo razne možnosti in predloge, kako naj bi se odvijala spolna vzgo- ja. Vendar pa so vsi ti predlogi ta- ko daleč od stvarnih m.ožnosti in pojmovanju normalnega človeka tu- ji, da o njih ne velja izgubljati be- sed. V posameznih deželah se na različne načine »spopadajo« s temi problemi. Kot primer navedimo le Švedsko in Dansko. Nenazadnje in predvsem pa je proces tovrstne vzgoje odvisen od realnih material- nih možnosti sleherne posamezne države. Zlasti na zahodu sc razlegajo kli- ci in opozarja na potrebo no poseb- nih institucijah, ki bi naj »skrbele« za tovrstno vzgojo. Po mnenju mno- gih bi take institucije in zavodi »svoje delo zadovoljivo in uspešno opravili.« Vendar pa — nemogoče si je zamisliti tako spremembo v svetovnem nazoru in pogledih na moralo in moralne odnose med ljud- mi pri mladih ljudeh, če so pa od- nosi znotraj širše — ne mlade — družbe drugačni, stari, taki ki niso v koraku s sodobnimi potrebami človeka. Ne moremo govoriti o rešit- vi moralnega problema. Gre za to, da se moralni odnosi razvijajo na- prej v zaželeni smeri in na povsem novih osnovah, vrednih človeka kot človeka. Smo priča »poplavi« kratkih žen- skih kril, globokih dekoltejev, tople- ssov in drugih modnih »muhavo- sti«. Vendar — ali je to res nemo- ralno? Mar ni vseeno, če nosi de- kle kratko kriio, ki se končuje ne- kaj nad kolenom, ali pa kratke hla- če, ki pogosto segajo še precpj više? Kaj je torej moralno in kaj nemo- ralno? In po kakšnih normah oce- njujmo moralnost in nemoralnost? Stari red sc ruši. To ni samo ugo- tovitev dr. Kurta Huttcna. S tem slej ko prej soglašamo vsi. Nekateri sicer pravijo, da je treba stari red na vsak način in z vso energičnost- jo zadržati. Vendar tudi s tem ne moremo soglašati, ker je prav seda- nja »revolucija« pokazala na neso- dobnost dosedanjega reda in potre- bo po njegovi spremembi. V bistvu mora iti za spremembo moralnih na- zorov. Ne gre za seksualno anarhi- jo, kot bi menili nekateri. Zahteva- mo le odgovornost človeka v odno- su do seksualnosti. Zakrinkana vojna Vohunske zgodbi: iz n. svetovne vojne (39) ,. '>I^a, bil je izjemno velik cilj. Toda naš veli- '^^ Kirig Kong je bil zanje preveč pameten.« ^ podpolkovnikovi glavi se je začela počasi ^'^likovati nenavadna slika, šlo je za vodjo ^^vobodilnega gibanja, za človeka, ki /e ':^^adi svoje hrabrosti, gigantske fizične moči romantičnih pustolovščin postal ljubljenec ,?^h holandskih rodoljubov, a hkrati prav to- }f^o slaven tudi med