MITJA BRODAR (1921-2012)
Mitja Brodar je bil sin Srečka Brodarja, začetnika slovenske paleolitske vede. To je bila spodbuda, da se je takoj po diplomi iz gradbeništva preusmeril v naravoslovje. Leta 1953 je diplomiral iz geologije in paleontologije ter leta 1959 doktoriral iz kvartaroloških znanosti.
V njegovem delu sta se ves čas prepletali dve prvini. Po eni strani je bil znanstvenik, raziskovalec starejše kamene dobe, po drugi pa organizator slovenske arheološke stroke.
Po koncu druge svetovne vojne so paleolitske terenske raziskave, ki so jih vodili Srečko Brodar, France Osole in Mitja Brodar, potekale po vsej Sloveniji, še posebej pa so bile usmerjene na pravkar osvobojena ozemlja Primorskega krasa in Postojnske kotline. Raziskovalci so se dosledno držali učinkovite delovne metode: najprej rekognoscirati, nato sondirati in šele na koncu sistematično raziskovati. Za Mitjem Brodarjem je ostalo več sto načrtnih ogledov slovenskih jam, nad šestdeset poskusnih sondiranj in deset sistematičnih raziskovanj.
Mitja Brodar je bil najprej strokovni sodelavec Sekcije za arheologijo Slovenske akademije znanosti in umetnosti pri izkopavanjih Srečka Brodarja v Betalovem spodmolu, Postojnski in Otoški jami, v Parski golobini, v Črnem kalu in v Jami v Lozi (1947-1957). Njegovo prvo večje sistematično izkopavanje je potekalo v visokogorski paleolitski postojanki Mokriški jami (1954-1956 in 1960). Nadaljnja sistematična raziskovanja so zajela najdišča vseh obdobij starejše kamene dobe z območja celotne Slovenije: Pod Črmukljo (1965), Poljšiška cerkev (1965-1968), Ciganska jama (1971-1976), Podrisovec (1975-1977), Vilharjeva jama (1978-1979) in Mamula (1983-1984). Zadnje terenske raziskave so potekale v Divjih babah, ki
jih je vodil v letih 1978 in 1980-1986. Gre za velik raziskovalni opus, izpeljan velikokrat v težavnih razmerah in s skrajno skromnimi sredstvi.
Mitja Brodar je sodeloval tudi pri paleolitskih raziskovanjih v drugih delih Jugoslavije: v Pečini pod Jerininim brdom in Budžaku ob Ludaškem jezeru v Srbiji (1951), v Kamenu ob Usori v Bosni in Hercegovini (1951) ter pri izkopavanjih pleistocenskih plasti v Crveni stijeni v Črni gori (1955-1959).
Brodar je veliko potoval, kot Humboltov štipendist se je izpolnjeval v Nemčiji in presajal novosti na naša tla (1964-1965).
Rezultate raziskav je sproti objavljal v člankih, skupaj s Srečkom Brodarjem pa je izdal monografijo o Potočki zijalki. Zaradi vodstvenih zadolžitev je dolgo trpelo njegovo raziskovalno delo, ki se mu je znova posvetil šele po upokojitvi leta 1986. Takrat je objavil še 24 znanstvenih člankov in knjigo.
Drugo zelo pomembno področje delovanja Mitje Brodarja je bilo v zvezi z organizacijo slovenske arheološke stroke. Bil je pobudnik za ustanovitev Slovenske podružnice Arheološkega društva Jugoslavije in nato njen predsednik (1960-1963). Več let je bil na čelu samostojnega Slovenskega arheološkega društva. Funkcija, ki je postavila trdne temelje slovenski arheologiji, pa je bilo predsedovanje komisiji, ki je bdela nad izdelavo Arheološke karte Slovenije in jo tudi dokončala z objavo (Arheološka najdišča Slovenije, Ljubljana 1975).
V želji po čim večji uveljavitvi slovenske arheologije se je Mitja Brodar tudi politično udejstvo-val. Bil je poslanec v republiški skupščini in član ter predsednik različnih svetov in komisij, ki so usmerjali raziskovalno politiko. Aktiven je bil tudi v mednarodnih združenjih raziskovalcev paleolitika.
Ob šestdesetletnici ga je predsedstvo Jugoslavije odlikovalo z redom dela z zlatim vencem.
Brodar se je zavedal, da je mogoče dober raziskovalni program izpeljati le v okviru samostojnega in z delovnimi močmi ustrezno zasedenega inštituta, ki mora pod svojim okriljem združevati raziskave celotne stroke. S to dolgoročno vizijo je Sekcija za arheologijo na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti leta 1972 prerasla v Inštitut za arheologijo. Brodar ga je vodil od leta 1972 do 1982. Na njegovo pobudo so se raziskovalni inštituti različnih področij humanistike in naravoslovja leta 1981 organizacijsko ločili od Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Ustanovljen je bil Znanstvenoraziskovalni center, ki je hitro zrasel v močno raziskovalno ustanovo s pomembnimi programi in dobrimi kadri.
Inštitut za arheologijo je Brodar vodil z dolgoročnim konceptom in premišljeno kadrovsko politiko. Nesebično je vedno bolj podpiral druge raziskave
kot pa svoje. Bil je po potrebi strog predstojnik, a vedno načelen, pravičen in objektiven. Kritika, ki se ne druži z zamero, je bila vodilo delovanja na inštitutu.
Zapuščina Mitje Brodarja je neprecenljiva sestavina današnje slovenske družbe. Soustvarjal je temelje, na katerih stoji razumevanje starejše in srednje kamene dobe v našem prostoru. Dognanja je predstavil v veliki sintezi slovenskega paleolitika Stara kamena doba v Sloveniji (2009), v kateri je zaobjel dosežke prve in druge generacije slovenskih raziskovalcev paleolitika, Srečka Brodarja, Franceta Osoleta in sebe. Bil je gonilna sila, ki je oblikovala najpomembnejšo oporno točko slovenske arheologije: Arheološko karto Slovenije. Oblikoval je dolgoročno vizijo delovanja Inštituta za arheologijo. V prelomnih časih je našel odprte poti, po katerih še danes hodi slovenska znanost.
Jana HORVAT
Izbrana bibliografija Mitje Brodarja
1951
Poročilo o sondiranju v Zijalki pod Jamarskim vrhom. -Arheološki vestnik 2/2, 1951, str. 204-206.
1954
Izkopavanje v Parski golobini. - Arheološki vestnik 5/1, 1954, str. 92-94.
Zusammenfassung: Ausgrabungen in Parska golobina. I. speleološki kongres Jugoslavije. - Arheološki vestnik 5/1,
1954, str. 401-403. Soavtor: Staško Jesse. Stara kamena doba na Krasu. - Naši razgledi 3/8, 24. apr.
1954,	str. 13.
Alfred Rust: Die Höhlenfunde von Jabrud (Syrien), Neumünster 1950. - Arheološki vestnik 5/1, 1954, str. 398-401.
1955
Abbé H. Breuil: Quatre cents siècles d'art pariétal, Paris
1952. - Arheološki vestnik 6/1, 1955, str. 146-148. Poskusno izkopavanje v Mokriški jami. - Arheološki vestnik 6/2, 1955, str. 204-226.
Zusammenfassung: Eine Probegrabung in der Mokriška jama.
Ledena doba - zibelka človeštva. - Mladina 3/50, 20. dec.
1955,	str. 7.
Hermann Schwabedissen: Die Federmesser-Gruppe des nordwesteuropäischen Flachlandes (Zur Ausbreitung des Spâtmagdalénien), Neumünster 1954. - Arheološki vestnik 6/2, 1955, str. 341.
1956
Prve paleolitske najdbe v Mokriški jami. - Arheološki vestnik 7/3, 1956, str. 203-219.
Zusammenfassung: Die ersten palaolithische Funde in der Mokriška jama. Odkod potresi. - Mladina 4/6, 16. feb. 1956, str. 7. Slovenska archeologia, roč. I, 1953, Bratislava 1953. -Arheološki vestnik 7/3, 1956, str. 317-318. Soavtor: Vida Brodar.
1957
Crvena Stijena - 1955 (Stratum V). - Glasnik Zemaljskog muzeja Bosne i Heregovine u Sarajevu. Arheologija 12,
1957,	str. 51-55. Résumé.
Površinski nalazi iz okoline sela Petroviči u Crnoj Gori. - Glasnik Zemaljskog muzeja Bosne i Heregovine u Sarajevu. Arheologija 12, 1957, str. 57-60. Résumé: Matériaux trouvés en surface aux environs du village de Petroviči, au Monténégro.
1958
Crvena Stijena - 1956. Stratum V-XIV. - Glasnik Zemaljskog muzeja Bosne i Heregovine u Sarajevu. Arheologija 13,
1958,	str. 43-64.
Résumé: Crvena Stijena - 1956 (Rapport provisoire). Crvena Stijena, la première station paléolithique au Monténegro. - Bulletin scientifique 4, 1958, str. 55.
Ob šestdesetletnici ga je predsedstvo Jugoslavije odlikovalo z redom dela z zlatim vencem.
Brodar se je zavedal, da je mogoče dober raziskovalni program izpeljati le v okviru samostojnega in z delovnimi močmi ustrezno zasedenega inštituta, ki mora pod svojim okriljem združevati raziskave celotne stroke. S to dolgoročno vizijo je Sekcija za arheologijo na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti leta 1972 prerasla v Inštitut za arheologijo. Brodar ga je vodil od leta 1972 do 1982. Na njegovo pobudo so se raziskovalni inštituti različnih področij humanistike in naravoslovja leta 1981 organizacijsko ločili od Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Ustanovljen je bil Znanstvenoraziskovalni center, ki je hitro zrasel v močno raziskovalno ustanovo s pomembnimi programi in dobrimi kadri.
Inštitut za arheologijo je Brodar vodil z dolgoročnim konceptom in premišljeno kadrovsko politiko. Nesebično je vedno bolj podpiral druge raziskave
kot pa svoje. Bil je po potrebi strog predstojnik, a vedno načelen, pravičen in objektiven. Kritika, ki se ne druži z zamero, je bila vodilo delovanja na inštitutu.
Zapuščina Mitje Brodarja je neprecenljiva sestavina današnje slovenske družbe. Soustvarjal je temelje, na katerih stoji razumevanje starejše in srednje kamene dobe v našem prostoru. Dognanja je predstavil v veliki sintezi slovenskega paleolitika Stara kamena doba v Sloveniji (2009), v kateri je zaobjel dosežke prve in druge generacije slovenskih raziskovalcev paleolitika, Srečka Brodarja, Franceta Osoleta in sebe. Bil je gonilna sila, ki je oblikovala najpomembnejšo oporno točko slovenske arheologije: Arheološko karto Slovenije. Oblikoval je dolgoročno vizijo delovanja Inštituta za arheologijo. V prelomnih časih je našel odprte poti, po katerih še danes hodi slovenska znanost.
Jana HORVAT
Izbrana bibliografija Mitje Brodarja
1951
Poročilo o sondiranju v Zijalki pod Jamarskim vrhom. -Arheološki vestnik 2/2, 1951, str. 204-206.
1954
Izkopavanje v Parski golobini. - Arheološki vestnik 5/1, 1954, str. 92-94.
Zusammenfassung: Ausgrabungen in Parska golobina. I. speleološki kongres Jugoslavije. - Arheološki vestnik 5/1,
1954, str. 401-403. Soavtor: Staško Jesse. Stara kamena doba na Krasu. - Naši razgledi 3/8, 24. apr.
1954,	str. 13.
Alfred Rust: Die Höhlenfunde von Jabrud (Syrien), Neumünster 1950. - Arheološki vestnik 5/1, 1954, str. 398-401.
1955
Abbé H. Breuil: Quatre cents siècles d'art pariétal, Paris
1952. - Arheološki vestnik 6/1, 1955, str. 146-148. Poskusno izkopavanje v Mokriški jami. - Arheološki vestnik 6/2, 1955, str. 204-226.
Zusammenfassung: Eine Probegrabung in der Mokriška jama.
Ledena doba - zibelka človeštva. - Mladina 3/50, 20. dec.
1955,	str. 7.
Hermann Schwabedissen: Die Federmesser-Gruppe des nordwesteuropäischen Flachlandes (Zur Ausbreitung des Spâtmagdalénien), Neumünster 1954. - Arheološki vestnik 6/2, 1955, str. 341.
1956
Prve paleolitske najdbe v Mokriški jami. - Arheološki vestnik 7/3, 1956, str. 203-219.
Zusammenfassung: Die ersten palaolithische Funde in der Mokriška jama. Odkod potresi. - Mladina 4/6, 16. feb. 1956, str. 7. Slovenska archeologia, roč. I, 1953, Bratislava 1953. -Arheološki vestnik 7/3, 1956, str. 317-318. Soavtor: Vida Brodar.
1957
Crvena Stijena - 1955 (Stratum V). - Glasnik Zemaljskog muzeja Bosne i Heregovine u Sarajevu. Arheologija 12,
1957,	str. 51-55. Résumé.
Površinski nalazi iz okoline sela Petroviči u Crnoj Gori. - Glasnik Zemaljskog muzeja Bosne i Heregovine u Sarajevu. Arheologija 12, 1957, str. 57-60. Résumé: Matériaux trouvés en surface aux environs du village de Petroviči, au Monténégro.
1958
Crvena Stijena - 1956. Stratum V-XIV. - Glasnik Zemaljskog muzeja Bosne i Heregovine u Sarajevu. Arheologija 13,
1958,	str. 43-64.
Résumé: Crvena Stijena - 1956 (Rapport provisoire). Crvena Stijena, la première station paléolithique au Monténegro. - Bulletin scientifique 4, 1958, str. 55.
1959
Crvena Stijena, eine neue Paläolithstation aus dem Balkan in Jugoslawien. - Quartär 10-11, 1958-1959, str. 227-236.
Mokriška jama, nova visokoalpska aurignaška postaja v Jugoslaviji. - Razprave 4. razreda SAZU 5, 1959, str. 417-469.
Résumé: Mokriška jama, station nouvelle aurignacienne de Hautes-Alpes en Yougoslavie.
Ledenodobni človek v Mokriški jami. - Kamniški zbornik 5, 1959, str. 161-164.
1960
Die hochalpine Aurignac-Station Mokriška jama (1500 m). -Festschrift für Lothar Zotz. Steinzeitfragen der alten und neuen Welt (Bonn 1960) str. 99-116.
Mokriška jama, nouvelle station aurignacienne de Haute-Alpes en Yougoslavie. - Bulletin scientifique 5/3, 1960, str. 83.
Špehovka. - Varstvo spomenikov 7, 1958-1959 (1960), str. 288.
1961
Slučajna paleolitska najdba. - Arheološki vestnik 11-12, 1960-1961, str. 46-49.
Résumé: Trouvaille paléolithique, faite par hasard.
Festschrift für Lothar Zotz. Steinzeitfragen der Alten und Neuen Welt, Bonn 1960. - Arheološki vestnik 11-12, 1960-1961, str. 213-214.
1962
Crvena Stijena 1958. i 1959. Crvena Stijena - 1958. und 1959. - Glasnik Zemaljskog muzeja Bosne i Heregovine u Sarajevu. Arheologija 17, 1962, str. 15-20. Zusammenfassung.
Polična jama. - Varstvo spomenikov 8, 1960-1961 (1962), str. 232.
Šikančeva zijalka. - Varstvo spomenikov 8, 1960-1961 (1962), str. 259.
1963
Pripombe k statističnim metodam za klasifikacijo paleo-litskih kultur. - Arheološki vestnik 13-14, 1962-1963, str. 51-59.
Résumé: Remarques sur les methodes statistiques pour la classification des industries paléolithiques.
1965
Poročilo o paleolitskih poskusnih izkopavanjih. - Arheološki vestnik 15-16, 1964-1965, str. 167-174. Zusammenfassung: Bericht über paläolithische Versuchsgrabungen.
Hronologija kultur paleolita v Jugoslaviji. - V: Stratigrafija i periodizacija paleolita vostočnoj i centralnoj Europi (Moskva 1965) str. 38-49.
La stazione paleolitica jugoslava di Crvena Stijena. - V: Atti del VI Congresso Internazionale delle Scienze Pre-istoriche e Protostoriche 2 (Firenze 1965) str. 192-194.
Kulture Crvene stijene, jugoslovanske paleolitske postaje v Črni gori. - Situla 8, 1965, str. 161-163.
1966
Četrto izkopavanje v Mokriški jami. - Arheološki vestnik 17, 1966, str. 427-435.
Zusammenfassung: Die vierte Ausgrabung in der Mo-kriška jama.
Površinska paleolitska najdba iz Ruperč vrha na Dolenjskem. - Arheološki vestnik 17, 1966, str. 437-439. Zusammenfassung: Ein paläolithischer Oberflächenfund aus Ruperč vrh in Unterkrain.
Pod Črmukljo nad Ilirsko Bistrico. - Varstvo spomenikov 10, 1962-1964 (1966), str. 189-190.
Povšiška (tudi Poglejska) cerkev. - Varstvo spomenikov 10, 1962-1964 (1966), str. 190.
L. Wértes z 20 sodelavci: Tata, eine mittelpaläolithische Traverin-Siedlung in Ungarn, Archaeologia hungarica, n. s. XLIII, Budimpešta 1964. - Arheološki vestnik 17, 1966, str. 522-524.
1967
Olševien. - Arheološki vestnik 18, 1967, str. 235-240. Zusammenfassung: Das Olschewien.
1968
Knochenspitzenfundstellen des älteren Jungpaläolithikums in Deutschland und Österreich. - Quartär 19, 1968, str. 219-235.
K prvemu zvezku zgodovine človeštva. - Naši razgledi 17/14, 20. jul. 1968, str. 418.
1969
Nove paleolitske najdbe v Postojnski jami. - Arheološki vestnik 20, 1969, str. 141-144.
Zusammenfassung: Neue paläolithische Funde in der Höhle Postojnska jama.
M. N. Brézillon: La dénomination des objects de pierre tailée, Paris 1968. - Arheološki vestnik 20, 1969, str. 275.
Georges Laplace: Recherchessur l'origine at l'évolution des complexes leptolithiques, Paris 1966. - Arheološki vestnik 20, 1969, str. 276-277.
1970
Poskusno paleolitsko izkopavanje v Marketovem spodmolu pri Planini. - Mladinski raziskovalni tabori 1970, str. 26-27.
Poljšiška cerkev pri Gorjah. - Varstvo spomenikov 13-14, 1968-1969 (1970), str. 147.
1971
Paleolitska poskusna izkopavanja v letih 1969 in 1970. -Arheološki vestnik 21-22, 1970-1971, str. 269-274. Zusammenfassung: Paläolithische Versuchsgrabungen in den Jahren 1969 und 1970.
Olschewien. Die Anfangsstufen des Jungpaläolithikums in Mitteleuropa. - V: Actes du VIIIe Congrès International des Sciences Préhistoriques et Protohistoriques. Beograd, 915 septembre 1971 1 (Beograd 1971) str. 43-52.
Mokriška jama, station paléolithique des hautes Alpes. - V: Epoque préhistorique et protohistorique en Yougoslavie. Recherches et résultats (Beograd 1971) str. 218-220.
Henry de Lumley in 25 drugih avtorjev: Une cabane ache-uléene dans la grotte de Lazaret (Nice), Mémoires de la
Société Préhistorique Française, Tome 7, Paris 1969. -Arheološki vestnik 21-22, 1970-1971, str. 293-294.
1972
Medvedji rov v Križni jami in tamkajšnji ostanki jamskega medveda. - Mednarodni mladinski raziskovalni tabori 1971-1972, str. 30-46. Soavtor: Rado Gospodaric. Summary: Medvedji rov (Bear gallery) in Križna cave and bear rests there. V jamah izkopali kamenito ost kopja. - Dolenjski list 23/30, 27. jul. 1972, str. 6-7.
1974
Ciganska jama pri Željnah. - Varstvo spomenikov 17-19/1, 1974, str. 89-90 in 180-181.
1977
Odkritje iz stare kamene dobe na Kočevskem. - Kočevski
razgledi 3/1, 1977, str. 14-17. Jean-Pierre Jéquier: Le moustérien alpin, révision critique, Eburodunum II (Cahiers d'archéologie romande, No. 2), Yverdon 1975. - Arheološki vestnik 27, 1976 (1977), str. 297-298.
1978
Paleolitska slika mamuta pri izviru Kolpe? - Arheološki vestnik 29, 1978, str. 729-734.
Zusammenfassung: Ein paläolithisches Mammutbildnis in der Nähe der Kolpa-Quelle. Jean-Claude Miskovsky, Le quaternaire du midi méditerranéen, Etudes quaternaires 3, Marseille 1974. - Arheološki vestnik 29, 1978, str. 757-758.
1979
50 years of paleolithic research in Slovenia. - Arheološki
vestnik 30, 1979, str. 21-28. Paleolitik v "Zgodovini Slovencev". - Arheološki vestnik
30, 1979, str. 528-543. Nalazišta paleolitskog i mezolitskog doba u Sloveniji. - V: Praistorija jugoslavenskih zemalja 1 (Sarajevo 1979) str. 135-157. Soavtor: Franc Osole. Aurignacien. - V: Praistorija jugoslavenskih zemalja 1
(Sarajevo 1979) str. 167-177. Mezolitik. - V: Praistorija jugoslavenskih zemalja 1 (Sarajevo
1979)	str. 192-194.
Olševje nekoč in danes. - V: Ledenodobne kulture v Sloveniji (Ljubljana 1979) str. 25-30.
1980
Po sledeh naših prednikov. - V: Soteska Huda luknja, Kulturni in naravni spomeniki Slovenije 102 (Maribor
1980)	str. 8-12. Soavtorji: Franc Batič, Rado Gospodaric, Valika Kuštor, Tone Novak.
1981
Brezovica pri Ljubljani? - Varstvo spomenikov 23, 1981, str. 195-196.
Solkan-Meriševo. - Varstvo spomenikov 23, 1981, str. 196-197. Odgovor na ugovor. - Arheološki vestnik 32, 1981, str. 645-646.
Gerhard Bosinski: Die Ausgrabungen in Gönnersdorf 1968-1976 und die Siedlungsfunde der Grabung 1968, Wiesbaden 1979. - Arheološki vestnik 32, 1981, str. 653-654.
1983
Potočka zijalka. Visokoalpskapostaja aurignacienskih lovcev. Potočka zijalka. Eine hochalpine Aurignacjägerstation. -Dela 1. razreda SAZU 24 (Ljubljana 1983). Soavtor: Srečko Brodar.
Zusammenfassung: Die Höhle Potočka zijalka, eine hochalpine Aurignacjägerstation.
1984
Kočna-Jamnikov spodmol. - Varstvo spomenikov 26, 1984, str. 217-219.
1985
Potočka zijalka in Mokriška jama. - Arheološki vestnik 36, 1985, str. 11-23.
Résumé: La Potočka zijalka et la Mokriška jama. Iskanje novih paleolitskih postaj v letih 1971-1982. -Arheološki vestnik 36, 1985, str. 25-38. Zusammenfassung: Das Suchen nach neuen paläolithi-schen Stationen in den Jahren 1971-1982. Die Höhlen Potočka zijalka und Mokriška jama. - Quartär
35-36, 1985, str. 69-80. Fossile Knochendurchlochungen. Luknje v fosilnih kosteh. - V: Zbornik Ivana Rakovca, Razprave 4. razreda SAZU 26 (Ljubljana 1985) str. 29-47. Povzetek.
1986
Jama v Lozi. - Arheološki vestnik 37, 1986, str. 23-75. Zusammenfassung: Gravettien in der Höhle Jama v Lozi.
1987
Izrobljene konice. - Arheološki vestnik 38, 1987, str. 13-33.
Zusammenfassung: Die Kerbspitzen. Paleolitik v Mamuli. - Arheološki vestnik 38, 1987, str. 35-40.
Zusammenfassung: Das Paläolithikum in der Höhle Mamula.
Aurignacien. - V: Enciklopedija Slovenije 1 (Ljubljana 1987) str. 131.
1989
Revizija neveljske paleolitske postaje. - Arheološki vestnik 39-40, 1988-1989 (1989), str. 95-110. Zusammenfassung: Revision der Paläolithstation in Nevlje.
Luknje v kosteh iz Dolarjeve jame in Nevelj. - Acta Car-sologica 18, 1989, str. 89-101.
Summary: The hollows in the bones from Dolarjeva jama and from Nevlje. Gisela Freund: Das Paläolithikum der Oberneder-Höhle (Landkreis Kelheim/Donau), Quartär-Bibliothek 5, Bonn 1987. - Arheološki vestnik 39-40, 1988-1989 (1989), str. 641-643.
Ciganska jama. - V: Enciklopedija Slovenije 2 (Ljubljana 1989) str. 65.
1990
Sestavljanje odbitkov iz paleolitskih najdišč Jama v Lozi, Ovčja jama in Županov spodmol. - Arheološki vestnik
41,	1990, str. 43-48.
Zusammenfassung: Das Zusammenfügen der Abschläge aus den Paläolithstationen Jama v Lozi, Ovčja jama und Županov spodmol.
1991
Paleolitik Ciganske jame pri Željnah. - Arheološki vestnik
42,	1991, str. 23-64.
Zusammenfassung: Die Höhle Ciganska jama bei Željne. Napomene o srpskohrvatskoj paleolitskoj terminologiji. -V: Zbornik radova posvečenih akademiku Alojzu Bencu, Posebna izdanja ANUBiH 95. Odjeljenje društvenih nauka 27 (Sarajevo 1991) str. 49-53. Résumé: Remarques sur la terminologie paléolithique serbo-croate.
Neuheiten im Jungpaläolithikum Jugoslawiens. - V: Le paléolithique supérieur européen. Rapport Quinquennal 19861991, Etudes et Recherches Archéologiques de l'Université de Liège 52 (Liège 1991) str. 37-43.
1992
Mezolitsko najdišče Pod Črmukljo pri Šembijah. - Arheološki vestnik 43, 1992, str. 23-35. Zusammenfassung: Der mesolithische Fundort Pod Črmukljo bei Šembije. Lukenjska jama. - V: Enciklopedija Slovenije 6 (Ljubljana
1992)	str. 337.
1993
Paleolitske in mezolitske najdbe iz jame Špehovke pri Zgornjem Doliču. - Arheološki vestnik 44, 1993, str. 7-28. Zusammenfassung: Paläolithische und mesolithische Funde aus der Höhle Špehovka bei Zgornji Dolič. Mornova zijalka. - V: Enciklopedija Slovenije 7 (Ljubljana
1993)	str. 219.
Nevlje. - V: Enciklopedija Slovenije 7 (Ljubljana 1993) str. 409-410.
1994
Še ena koščena konica iz Potočke zijalke. - Arheološki vestnik 45, 1994, str. 7-9.
Zusammenfassung: Noch eine Knochenspitze aus der Höhle Potočka zijalka. Kameno orodje s Knežice v Blanci. - Arheološki vestnik
45,	1994, str. 11-12.
Ovčja jama. - V: Enciklopedija Slovenije 8 (Ljubljana
1994)	str. 212.
1995
Končni paleolitik iz Poljšiške cerkve pri Poljšici. - Arheološki vestnik 46, 1995, str. 9-24.
Zusammenfassung: Endpaläolithikum aus der Poljšiška cerkev bei Poljšica. Mlajšepaleolitska postaja Podrisovec. - Arheološki vestnik
46,	1995, str. 25-38.
Zusammenfassung: Jungpaläolithische Fundort Podrisovec.
Potočka zijalka. - V: Enciklopedija Slovenije 9 (Ljubljana 1995) str. 193-194.
1996
Mornova zijalka pri Šoštanju. - Arheološki vestnik 47, 1996, str. 9-28.
Zusammenfassung: Mornova zijalka bei Šoštanj. Vilharjeva jama v Risovcu blizu Postojne. - Arheološki vestnik 47, 1996, str. 29-39.
Zusammenfassung: Vilharjeva jama im Risovec-Tal in der Nähe von Postojna.
1997
Kameno orodje iz Zasipa pri Bledu. - Arheološki vestnik 48, 1997, str. 9-14.
Zusammenfassung: Steingeräte aus Zasip bei Bled.
1998
Anta Montet-White, Le Paléolithique en ancienne Yougoslavie, Préhistoire d'Europe 4, Grenoble 1996. - Arheološki vestnik 49, 1998, str. 395-400. Stara kamena doba. - V: Enciklopedija Slovenije 12 (Ljubljana 1998) str. 274-275. Spremna beseda. - V: Vitan Mal, Skrivnost imenovana Potočka zijalka. Posvečeno dr. Srečku Brodarju ob sedemdeseti obletnici njegovega odkritja, Zbirka Zgodovinsko klasje (Ljubljana 1998) str. 46-50.
1999
Die Kultur aus der Höhle Divje babe I. - Arheološki vestnik 50, 1999, str. 9-57. Kultura iz jame Divje babe I. Špehovka. - V: Enciklopedija Slovenije 13 (Ljubljana 1999) str. 108.
Ledenodobni ljudje v Šaleški dolini. - V: Velenje. Razprave o zgodovini mesta in okolice (Velenje 1999) str. 40-55.
2000
Kulturne najdbe kontrolnega izkopavanja v Potočki zijal-ki. - Arheološki vestnik 51, 2000, str. 7-11. Zusammenfassung: Kulturfunde aus dem Kontrollschnitt in der Höhle Potočka zijalka. Potočka zijalka Hochalpine Aurignacstation. - Geološki zbornik 15, 2000, str. 85-98. Soavtor: Vida Pohar. Potočka zijalka - visokogorsko aurignaciensko najdišče.
2001
Notwendige Erklärungen zur Crvena Stijena. - Quartär 51-52, 2001, str. 55-80.
2003
Ivan Turk: Morfometrična analiza zgodnjih koščenih konic v povezavi z najdbami koščenih konic iz Divjih bab I. -Arheološki vestnik 54, 2003, str. 421-422.
2007
Nekaj pojasnil o Crveni Stijeni. - Arheološki vestnik 58, 2007, str. 419-424.
2008
"Piščalka" iz Divjih bab ni neandertalska. - Delo 50/223, 25. sep. 2008, str. 20.
2009
Stara kamena doba v Sloveniji / Altsteinzeit in Slowenien -
Ljubljana 2009. Pri nas se je dogajalo nekaj, kar se drugje ni. - Delo 51/268, 19. nov. 2009, str. 24.
Primož PAVLIN