Pridobivanje znanja za ustvarjalno delo
Z obravnavo poročila o stanju in problematiki vzgoje in izobraževanja na področju osnovnega šolstva na zborih občinske skupščine 26. 2. 1987 se je zaključila večmesečna razprava o problematiki nadaljnjega razvoja vzgoje in izobraževanja, katero je spodbudila razprava o tej problematiki na X. kongresu ZK Slove-nije, javna tribuna v Cankarjevem dotnu, razprava na seji predsedstva CK ZKS ter obravnava poročila o preobrazbi vzgoje in izobraževanja v zborih republi-ške skupščine. Poleg razprav, ki so bile organizirane v okviru organov občinske konference ZK in SZDL, je bila tudi pomembna naša razprava ob tednu otroka, katere vsebino je pripravil šolski dispanzer Zdrav-stvenega doma Ljubljana Center, o zdravstvenih raz-merah med šolarji v naši občini.
Kot izhodišče razprav je bi-la vloga izobrazbe za nadaljni družbeni razvoj ter zdrava mladina kot neprecenljivo bo-gastvo vsakega naroda.
Ob prebiranju poročila o srednjem usmerjenem izobra-ževanju v Ljubljani vidimo, da je njegovo uvajanje zade-valo na razne probleme, od slabih materialnih pogojev, starega šolskega prostora, ne najbolj ustrezno izbranih no-vih vzgojno-izobraževalnih programov do velikega priti-ska za vpis mladine z obrhočja ljubljanske regije in Slovenije v določene vzgojno-izobraže-valne programe.
Skupščina mesta Ljubljana je sicer nekoliko pozno, ven-dar z vso odgovornostjo v letu 1986 pristopila k načrtnemu izvajanju sanacije prostorov srednjih šol. Program preno-vitvenih del je zajel 23 zgradb in naj bi omogočil boljše po-goje za delo šol in njihovo ustreznejšo opremljenost. Program se nadaljuje v letoš-njem letu in je dolgoročno zasnovan.
Uresničevanje programa za vzgojo in varstvo predšolskih otrok je v preteklem letu nale-telo na finančne težave, ki so WO omejevale nakup vzgoj-nih sredstev. Naslednji pro-blem pa je bila pogostost me-njave vzgojno-varstvenih de-lavcev z razmeroma visokim (21%) odstotkom dnevne od-sotnosti vzgojiteljev z dela. Kljub navedenim problemom ugotavlja poročilo prizadeva-nja VYO kot celote in posa-meznih pedagoških delavcev, da bi v vzgojnem programu
uresničili opredeljene cilje. Posebna skrb je bila namenje-na slovenščini kot učnemu je-ziku ter čim zgodnejšemu sre-čanju otroka s knjigo, kot tudi programu telesne in zdrav-stvene vzgoje. Pri razporeja-nju otrok v oddelke so bili upoštevani starostna homo-genost kot tudi posebnosti v mentalnem in telesnem raz-voju posameznega otroka. Kljub zaostrenim pogojem gospodarjenja se je pokazala kot uspešna integrirana vzgojno-varstvena organizaci-ja zlasti pri urejanju material-nih pogojev dela. V prihodnje bo nujno storiti vse, da da se materialna podlaga za izvaja-nje vzgojnega programa ne bo slabšala, zato bo nujno razre-šiti način pridobivanja novih igrač, vzdrževanje igral in igrišč. Potrebna bo tudi revi-zija zdravstveno pedagoških pormativov na oddelek, da ne bi poslabševali vzgojnega standarda otroko.
V občini deluje 7 osnovnih šol s 350 zaposlenih pedago-ških in strokovnih delavcev. V zadnjih letih se izboljšuje strokovna izobrazba pedago-ških delavcev, od katerih ima 90% ustrezno izobrazbo. Naj-več težav s kadri imajo šole pri glasbeni in tehnični vzgo-ji, telesni vzgoji, gospodinj-stva in matematiki, težave pa nastopajo pri nadomeščanju učiteljev v času daljših bolni-ških in porodniških odsot-nosti.
Tudi v preteklem letu so se izboljševali materialni pogoji, od ureditve knjižnic, nabave učil in učnih pripomočkov do vzdrževalnih del in opreme
učilnic. K izboljšanju materi-alnih pogojev je prispeval projekt Mestne izobraževalne skupnosti o opremljanju os-" novnih šol. Postopoma napre-duje tudi kvaliteta vzgojno-izobraževalnega dela.
Pri upravljanju šol postaja prisotno vprašanje sklepčno-sti svetov šol v polni sestavi. Zato se notranje delegacije sveta sestajajo pogosteje in v nekaterih primerih razrešuje-jo tudi problematiko, ki je v pristojnosti sveta v razširjeni sestavi. Nekoliko bolj aktivni so sveti staršev, predvsem tu-di sodelovanje staršev pri iz-vajanju interesnih dejavnosti. Tudi sodelovanje šol z organi-zacijami združenega dela je uspešnejše, ki je predvsem vidno pri finančni pomoči za nakup učil in učnih pripo-močkov, izvajanju proizvod-nega dela, ter pokrovitelj-stvom nad nekaterimi akcija-mi šol. Tudi poklicna vzgoja je že v dobršnji meri postala sestavni del življenja vseh šol in poteka od seznanjanja s po-sameznimi poklici do ogleda proizvodnih obratov delovnih organizacij.
Na teh osnovnih šolah pote-ka pouk v okviru celodnevne šole, v oddelke podaljšanega bivanja je bilo vključenih 21,8% učencev, postopno pa narašča tudi število učencev, ki so vključeni v fakultativni pouk. V dodatni pouk je vključena tretjina učencev, kar kaže na povečano skrb šol za nadarjene učence.
Kljub velikim prizadeva-njem po zagotovitvi šolske prehrane, je še vedno 6,5% učencev brez organizirane prehrane na šoli. Opaža se, da neustrezna prehrana ter drugi negativni učinki izrednega napredka civilizacije že vpli-vajo na rast, odpomost proti boleznim, psihično počutje, koncentracijo in s tem seveda na učni uspeh.
Kakšni so učenci naših šol, kako so zadovoljene njihove osnovne življenjske in razvoj-ne potrebe so skušali ugotovi-ti delavci šolskega dispanzer-ja z raziskovalno nalogo »Ne-kateri vplivi načina življenja na zdravje šolaijev v občini Ljubljana Center«. Te ugoto-vitve bodo podlaga za naše nadaljnje delo.
V     nadaljnji     preobrazbi vzgoje in izobraževanja bomo morali posvetiti posebno po-zornost pridobivanju temelj-ne splošne izobrazbe, ki naj spodbuja mlado generacijo k doseganju čim višje in kvali-tetnejše izobrazbe, že zaposle-ne pa k izpopolnjevanju in pridobivanju novega znanja. Vse ravni in oblike izobraže-vanja po osnovni šoli morajo zagotavljati glede na indivi-dualne zmožnosti in družbene potrebe pridobianje znanja za delo in za nadajjnje izobraže-varye.
V  hitro se spreminjajočem svetu, ko pospešeno narašča-jo potrebe po znanju in obe-nem po specializaciji, je vse bolj niyno pridobivati tiste te-meljne infomracije, ki omogo-čajo   posamezniku   doumeti svet v njegovi procesualni ce-loti in vlogo subjekta v njem. Zato moramo spodbujati in nagrgjevati prodor znanja v vse delovne organizacije  in doseči, da bo izobraževanje mladine  in  odraslih  enako-vredna sestavina vzgojno-izo-braževalnega sistema.
Ivan Hafner