Macher NöcesaMatt.
Inhalt: L Adresse der österr. Bischöfe an Pabst Pius IX. zur Feier seines W» fünfzigjährigen Bischofsjubiläums in slovenischcr Uebersetzung — II. An die hochw. Seel-sorgsgcistlichkeit in Betreff der Fragebögen fürs Jnformativ-Examen mit Brautleuten. —
II.	Bearbeitung wissenschaftlicher Fragen vom Jahre 1875: Kaj je biatveno pri cer-kvenein pogrebu ? IComu in kako se mora odreci cerkveni pogreb ? (Konec sledi).
—	IV. Cultus-Ministerial-Erlaß, betreffend die unentgeltliche Ausfertigung von Geburtsund Todtenscheinen königlich baierischer Staatsangehöriger. — V. Chronik der Diözese.
I.
avstrijanskili skofov do papeza Pija IX. k slovesnosti petdesetletnice njegovega skofovskega
posvecenja.
Sveti Oöe!
Predobrotljivi Bog, ki je s posebno previdnostjo cul nad Teboj z otroöjih let, je tudi z nebeskimi darovi, ki Te je tolikokrat L njimi obdaroval, Le naprej naznanjal Tvoje prihodnje povisanje. Odkar si namreö »Gospoda si izvolil v deleö,“ je On, kolikor skerbneje si hotel v Njegovi hisi skrit Liveti in popolnoma neznan ostati, toliko slavnejäi pot Ti odloöil in Te namenil k velikim dejanjem, On, ki je mogocen in sveto Njegovo ime.
Po milostni vodbi Tvojega masnistva Te je postavil velicega duhovna (skofa) in Te s eudovitim posvecenjem svetega Duha, ker si prejel „polnost masnistva,“ tako poterdil, da, kolikor slabeje so se dozdevale Tvoje rame za prenasanje bremen skofovske slu/be, Te je Tvoje ljudstvo, ktero je branila mocna roka njegovega pastirja, toliko livaleLneje castilo ko svojega vodnika in borivca, ki je od zgorej z nebesko mocjo oborozen. In ko Te je „zacetnik vseli casti in podelitelj vseli dostojnost“ vec let poskusal, in Te „slavnega storil pri svojem ljudstvu,“ je hotel razveseliti pastirje in cede in Te je izvolil vidnega namestnika Jezusa Ivristusa samega, postavnega dedica svetega Petra, Oceta in Pastirja vesolj ne Cerkve, in je tako dodal „k polnosti Tvojega maSniätva“ äe drugo polnost v sluzbi in v oblasti, ter je lepoto Tvoje skofovske sluzbe pomnozil s prelepim veneein in oblaeilom najvisjega masnika, „ki je v njegovi dolgi obleki podoba vsega sveta.“
Nemudoma „si se opasal kakor velikan,“ da bi nastopil stermo in ternjevo pot, in nikdar ni odjenjala Tvoja gorecnost in nikoli Te ni zapustila pomoe BoLje previdnosti, in tako si med toliko raznimi premembami svojega dolgoletnega papestva po prav öudovitnem potu hodil, ker si se le „po Njegovili zapovedih ravnal in si bip nepoSkodovan najden v silovitib vodah.“ Ker si bil namrec pripravljen za Iiozjo postavo do smerti se boriti, tudi nikoli nisi bil brez posebne, cudovite poinoei BoLje, in tudi ne bos brez nje do konca svojega zivljenja; zakaj ker se Gospod „sam ni branil tolazbe v svojili sluzabnikili, jih je tudi neprenehoma z novimi sladkimi toMili pokrep-Öeval.“ In zato je tudi Tebi, sveti Oöe! pogostoma „spomin svojib cude2;Vv naredil milostljivi in usmiljeni Gospod.“
Za slavno petdesetletnico Tvojega masnistva, ki jo je ves katoliski svet s poboznimi voscili in molitvami °bhajal, je kmali prisla druga celo nenavadna prilika obcnega veselja, ko je namrec napocil dan petindvajset-1 etnice Tvojega povisanja, ko si sprejel dedsöino svetega Petra in smo Te tedaj tudi pozdravljali deleL-nika njegovih let v papestvu. V tej popolnoma novi in nenavadni milosti, ki Ti je dosla po usmiljenji BoLjem, in ga ni enacega prigodka v zgodovini papeLev, smo spoznali moljenja vredno naredbo vsegamogoönega in predobrot-Ijivega Boga, kteri je skazal Tebi in nam toliko cudovitnejäo milost, kolikor vec krivic in preganjanj, bridkost in
11
stisk za Boga in zavolj Boga se Ti, po toliko zalostnih prigodkih naloLene sluzbe, tudi äe v najnovejäjh Easih na-raäEa. Dasiravno smo tedaj, ko smo sreco voäcili k uni petindvajsetletnici, po pravici Te milovali, da si tako imeniten da» v jctnistvu obhajal; bi bilo vendar silo napEno, ko bi zato serenost zgubivali, ker On sam, ki je zaßetek Tvojega papeätva — „zanicevaje livalo hudobnih“ — raji posvetil s Tvojim zdihovanjem v pregnanstvu, ob eneni pa tudi z ocitnimi znamnji svoje vikäe pomoci, Te tudi sedaj, ko se sicer staraä v letih, ne pa v tvuda polni sluLbi, nikoli ni zapustil v Tvojik verigah. Zato je pa tudi vesoljna Cerkev v goreeih molitvah Gospoda pro-sila, naj bi to äe zanaprej poterjeval z neprenehanim sprjEevanjein svoje neskonöne dobrotljivosti.
Sedaj pa pozdravljamo bliänjo in presreöno ob] etnico Tvojegavverstenjavätevilo äkofov. Ta dan se bodo spolnile v petdesetih letih nabrane zasluge Tvojega äkofovstva in pa gorece Mje vesoljne Eede Gospodove. Tudi v tej petdesetletnici äkofovske sMbe, ki se malokdaj nahaja, ki imaä pa Ti, sveti Oce! sreco jo obhajati, „se zopet razodevajo velicastna dela Gospodova,“ ki jih ne morejo ne zadeiiki premagati ne jeca ovreti.
Oni, ki so bili nekdaj v cerkvi svetega Petra v verigah price Tvojega äkofovskega posvecenja in so Ti takrat vosöili „mnogo in sreönih let,“ zares niso mogli misliti na skrivnostna pota Bozje previdnosti, ki jih je Tvoja äkofovska obljuba, ki si jo storil pred Petrovimi verigami, naznanjala, in so se spolnila s tem, da se vdeleLujeä sluzbe in verig poglavarja aposteljnov.
Ako tedaj, karkoli se Ti je od tistega casa veselega in Lalostnega v Tvojem skofovstvu in papestvu prigodilo, pobozno premiäljujes, da bi razodeval Bogu obilnejäo East in prisercnejäo zahvalo: mora tudi keräßansko ljudstvo ta pobozna cutila kakor svoja imeti, ker oEitno spozna, da „tisti delez,“ ki je po naredbi BoLji „ Tebi bil velicasten,“ ravno tako tudi njega zadeva. Kako zvesto si pa v apostoljski sluzbi z Bozjo pomoßjo delal, pripo-vedujejo dela in terpljenja preteEenili petdeset let. Ko si bil „maziljen s svetim Duhom,“ ki se ni samo nad Tvojo glavo razlil, ampak je tudi presinil vse gube Tvojega serca, si z neprenehano delavnostjo in z molitvijo prejel milost, da Te moE svetega Duha ni samo v notranjem napolnila, ampak Te je tudi v zunanjem okrepeala. Zato imaä v taki obilnosti stanovitnost vere, Eistost ljubezni in pravost mini. „Drage v Tvoji sluzbi so bile Tvoje noge, da si oznanoval dela Boäja. Ves skerben in goreE v duhu si sovra&il napuh in ljubil poniLnost in resnico, ki je nisi nikdar zapustil, ker se nisi dal zmagati ne kvali ne strähn. Luei nisi imenoval temß, in teme ne luöi. Hudo Ti ni bilo dobro, in dobro ne hudo. Modrim in nespametnim si rad postregel, razperte si spravljal, in v tem si razodeval moenega duha. On, ki Ti je dal äkofovski sedeü, da bi vladal svojo cerkev in izroceno ljudstvo, Ti je bil tudi veljava, oblast in moE. Ozaliäan si bil ko äkof in vojäcak s Eelado zvelicanja ter si se z vso moEjo boril zoper vse sovraLnike resnice. Previden spastirsko palico si se kazal ocetovsko ostrega, ko si odpravljal napake; pridobival si si serca, ko si cednosti vsajal; v miru nisi nikdar popustil resnobe.“
Odkar si pa, po zvesto spolnjeni Skofovski prisegi, prejel „ribißev per st an,“ nisi nikdar nehal Se celo z nevarnostjo svojega iivljenja braniti neveste Gospodove, svete Cerkve, ki si se ze s pervega zacetka ueil jo imeti „za tabernakelj in je varovati v sveti lepoti svoje visoke sMbe z Bozjim ukom in s popolnim zgledom.“
Letne bukve Tvojega papestva obsegajo najimenitnejäo dobo, ki je polna Eudnih dogodeb. Zlasti v ozh-u posebnega razpertja svetega evangelija in svete Cerkve s kudobnim svetom skorej v vseh vekih ni dobiti enake dobe.
Kar je tudi poprej prehudobni svet zoper Kristusa in njegovo Cerkev, ki je „dobro zidana na terdno skalo,“ zopet in zopet, pa vendar le posamem, poEenjal, to sedaj z zedinjenimi moEmi pekel in njegovi sluMmiki skorej povsod in brez vse kazni ponavljajo, da bi osramotili modrost Boüjega usmiljenja. Kar so sicer pogubljivih naukov krivoverci in odpadniki le s previdnim prikrivanjem sovrastva zoper vero in resnico in le s skrivnim ostrupovanjem zapeljevanja vrivali, to se sedaj Le po oEitno osnovani hudobiji in z vsemi zvitimi pomocki sedanjega ßasa po vseh strehah oznanuje. Vse zaderLke in zanke, ki so jih sicer sveti apostoljski Cerkvi zarad silnega hudo-delstva tako rekoE poEasi in bojeEe stavili, hoEejo sedaj, ko nejevera bolj in bolj raste, kar nagloma, skorej tako hitro, kakor se misli spreminjajo, izveräiti.
Kar napEna veda dan na dan novega in pogubnega uka izmisli, je nevarno za serce in nravnost; oni, „ki so äe vjeti v stari suLnosti zmote in greha,“ se derznejo s prikupivno laLjo nepoätene zgovornosti ljudstva zapeljevati in nad njimi gospodovati. Sedaj Le ne zametujejo samo te ali une zapovedi svetega evangelija, kakor bi bil „govor preterd,“ ampak njim je vse oznanovanje zvelicavnega odreäenja celo neugodno in neprenasljivo-Sedaj ne odrezujejo le posamnih mladik v nogradu Gospodovem, ampak se ne sramujejo keräEanskim ljudstvom
nasvetovati popolno pokoncanje nogvada samega. Zapriseäenim napadnikom svete Cerkve ni vec zadosti, sovraSiti le posamne sMabnike Kristusove, ampak oni bi radi prej ko prej §e celo ime in sMbo duhovsko zaterli in vsak njegov spomin zbrisali, ker le predobro vedö, da ravno sveta oblast, ki je po Bogu maänikom dana, najbolj za-derZuje podiranje stebrov vse redovnosti in veljave.
Da bi pa videza ne bilo, kakor da bi bili oni krivi prikodnjega nesrecnega izida njihovih naklepov in prelivanja kervi, so iznasli novi nacin napadati Cerkev in njeno duhovno vojaScino: vpeljali so sicer pocasno in vecidel nekervavo mucenstvo, ki je pa strasneje kakor umor sam in vedö moc svojega napadanja s hudobno zvi-jacnostjo prikrivati, „tako da, ko bi bilo mogofie, bi bili zapeljani tudi izvoljeni.“ Z vsako kovarnostjo iscejo svet slepiti po dobro osnovanem naklepu svoje hudobne prekanjenosti. Z leskecim izgovorom „napredovanja“ se pod-Ucevanja mladosti sami polastujejo in se derznejo terditi, da kocejo derLino s svojim varstvom osreciti; v resnici pa hoßejo mladeä svete Cerkve z izklenitvijo Bozjega srednika spriditi in cistemu zakonu z izgovorom „cloveätva“ vzeti svetost, da bi tako polagoma polomili posvecene tecaje domace srece in potem toliko gotovse obracali svoje nevame napade na podlago derzave in Cerkve.
Na videz terdijo tudi, da se poganjajo za pravico in svobodo, tozijo pa, da katoliska Cerkev pravice svetnih ljudi krivicno zali, da je sovraMca vse prostosti in da hoce predstvo imeti pred deriavno oblastnijo in veljavo, dasi tudi dobro vedo, da je ravno ta Cerkev najterdneji steber pravic in resnicne svobode in najboljsa braniteljica vsaktere oblasti in veljave, ki (po njenem ulcu) od Boga izhaja; oni to vedö, pa ji ravno zato toliko zamerijo, ker nocejo spoznati druge veljave, kakor tisto, ki mesu strebe, in ker po zatrenji cerkvenili pravic name-ravajo tudi pravice dezelske gosposke omejiti in prekucniti vlado postavljene oblasti.
Z nesrecnimi napacnimi zaumki o pravici in sMbi, ki so jih hudobneLi iznaäli, in s puhlostjo sedanje vertoglavne dobe si na vso moc prizadevajo, da bi se mogli kdej z bogokletevskim gerlom bvaliti, da so BoLjo besedo z neprenehanim zarotovanjem	privezali,	cerkveno	sluLbo Bozjo polagoma odpravili,	visje pastirje in njihove
pomoönike derzavni oblasti podvergli,	cerkvene	redove zaterli, dukovSöini vzeli vso pravico,	vso svobodo in vse cerkveno premoLenje ter jo pripravili v	sivomastvo. In ker	dobro vedö, koliko moc in oblast	ima sveti apostolj-
ski S e(1 ez v vladanji in varovanji	katoliske	Cerkve:	ga v nespravljivem sovrastvu prav serdito napadajo in v
svoji kudobiji vse zile napenjajo, da bi zadusili glas tega uceniStva, ki vedno spricevanje daje nepokvarjeni resnici, pravici in pravicnosti, da bi kermilo in sidro ladiji odsekali in §e celo, ko bi bilo mogoöe, odpravili skalo samo, na ktero je Kristus zidal svojo Cerkev.
V tolikem potopu vsakterih pregreh in nevamost se Ti cudimo, sveti Oie! in povzdigujemo svoje oci k Tebi, ki Ti je zares izroceno papestvo ,,k r iza od kriza,“ in ki od svojega nastopa neprenehoma delas in se boris, se boris in delas.
Ko bi pa tudi vemi kristijani po zeljah Tvoje poniLnosti molcali, bi vendar nasprotniki, ki imajo strah Pred Tvojo mocjo, sami s pricevanjem svoje neprostovoljne nepokojnosti razodevali, kolika je bila in je äe zmirej Tvoja cujecnost, da se vera ohrani, kolika Tvoja nepremagljiva terdnost v tem, da braniä Bozjo in clovesko pravico, kolika Tvoja previdna gorecnost, da odkrivas prekanljivost zapeljivcev, kolika Tvoja moc in stanovitnost, ko »Se borujes za Bozjo reö.“ Zakaj nikoli niso Tvoje oci pocivale, in nikoli niso Tvoja usta molcala. Tvoj glas,, ki presinuje v moci in oblasti Gospodovi, je „cedre polomil, puscavo pretresel, gozde iazkril. Cez vso zemljo je-donel Tvoj glas in do kraja sveta oznanovanje Tvoje besede.“ Ki si raji ubogim evangelij oznanoval in poterta ®erca zdravil, si se znal tudi mogocnim in oblastnikom, ako so namene Bozje besede ovirali, brez strahu ustaviti ln tudi najbolj zvite zmote napuhnjenih zatreti „z mecem duba, ki je Bozja beseda.“ Tvoj uk je duhovno zdravilo ijudstvu Bozjemu, prijeten duh Tvojega zivljenja, veselje Cerkve Kristusove! Fosebno pa slovi Tvoje papestvo, ker si cerkveno vlado v veliko deLelab zopet vpeljal, ker si postavil prav veliko skofovskili in nadskofovskih sede£ev todi v najdaljncjsih krajih, ker si brezmadezno spocetje Marije preciste Device za versko resnico dolocil, da si po Vec stoletjih zopet sklical vesoljni zbor in ker si v tem zboru doloöil uk o katoliski veri in o Cerkvi Kristusovi.
Ti cudoviti spominki Tvoje delavnosti, ki si se je poprijel Cerkvi v prid, se nastevajo v letnih bukvah ^v°jega slavnega vladanja in oskerbovanja. Njim so se pa tudi pridruzile brezätevilne rane Tvojega nepreneha-6ega apostoljskega darovanja.
Zares nie manjäe niso zasluge, ki si jih nabral s prenasanjem bridkost, kakor une, ki si si jih pridobil tako rekoc v veselji, in ravno „v te in v Tvoje verige terdno zaupamo, da imajo posebno moc ozdraviti in otetiA
11*
Gospod je pripustil, „(la se hudobne roke zdivjanih zoper Tebe vzdigujejo“; ko se pa pehajo s svojim lastnim hudodelstvom, morajo zoper svojo voljo sluziti Odveseniku.
Dasiravno tedaj s solznimi ocmi Tebe svojega Oüeta milujeroo, ki Te hudi napadi tarejo, ki Te najhudobnejäi naklepi brezboznikov in svetoblincev mucijo in izdajajo, ki so Te oropali in ranili; nas vendar silo toMi dar Tvoje nepremagljive poterpezljivosti in zgled neomajljive moci; — in ako mislimo na nove kröne, s kterimi Te hoee Gospod vencati, spremenimo pred Tvojim bliznjim preslavnim dnevom Lalovavno obleko, da se z vsem svetom v popolnem veselji razveselujemo.
Sprejmi, sveti Oce! voäcila naäih serc, ki le Mimo, (tTt bi bila vredna tako slavne slovesnosti Tvojega papeätva; — sprejmi odkritoserena voäcila otrocje ljubezni in hvaleSnosti, ki jili z duhovsöino in ljudstvoffl vred k Tvojemu prestoin prinesemo.
Ker si doLivel trojno obletnico svoje sluzbe v lüsi Gospodovi, „srecno hodi in kraljuj zavolj resnice in pravice!“ Srecno hodi, visji maänik! „ki Te bodo stoletja hvalila ko zvestega mo2a, ki si maral za svojega Gospoda,8 cuj ge dalje, klicemo polni zaupanja, z navadno svojo iivostjo, ki se ne stara, nad svetigöem Gospodovim, varuj dedgcine, pridobljene s kervijo Jagnjetovo, terdno derzi izrocene kljuce nebeikega kraljestva! Hrabri straznik! povelicuj Se dalje visjepastirsko straznico svetega Petra z obilnim sadom in zasMenjem Svojih pomocnih stra2 •' Veliki kermar! vodi ge dalje z izurjenimi rokami tudi v penecih valovih in pri nasprotnih vetrovih mocno kerinilo in	jadro,	in tolaLi	vse, ki Ti jih je Gospod izrocil, da jih v terdni ladiji prepeljes, ki jih sedaj vihar na morj
sein	ter	tje mece.	Dobri pastir! ki hoöes ge zivljenje dati za ovce, pasi ge dalje „svojo cedo z dobro pago svoje
molitve, svojega nka in svojega zgleda!“ In ker nam poslednjiö, ki Ti vogöimo vse dobro in kar je vogcenja vredno, besedi zmanjkuje, povzdignemo svoje oci proti nebesom in prosimo „Oceta usmiljenja in Boga vse toMbe,“ naj Tvoje v toliko letik prestane trude in terpljenja porosi s ciulovito roso svojega blagoslova in naj razlije nad Te svojo preobilno milost, da pod njegovim varstvom srecno koncag, kar Ti je Gospod govoril, dokler Ti ne poreöe: Pojdi v moj pokoj!
Ko pa voscila svoje ljubezni iz enega serca in iz enih ust naznanjamo, moramo tudi ob enem nar slajgo dolLnost obcne livalefcnosti spolniti. Spoznamo namrec, da je vredno in pravicno, da z vsem katoligkim svetom vred nar prisercnejgo zahvalo izrecemo Tebi, ki Te po otrocje castimo ko preslavnega vodnika, ki si nam v tako nevarnem öasu od zgorej dan, in ko preljubega Oceta, ki Te vidimo svetiti se v brezmade2nem, cistem Livljenji in v lepoti vseh cednost, kakor tudi v nar vecji casti in visokosti apostoljskega pervagtva, ki se Ti öudimo, kako med tolikimi teäavami in v tako silnih viharjih z veselim obrazom, s terdno vero in z veliko sercnostjo dolinosti svoje svete sluzbe spolnujes in „delag do — verig ter se vdelezujes terpljenja Kristusovega,“ ki Te tedaj tudi z vso livaleznostjo hvalimo in povikgujemo.
Da Ti	to hvaleänost skaiemo, zopet ponovimo zvelicavno obcestvo s Teboj in cerkveno pokorg6ino.
Ker je	namrec vez edinosti taka, da se s svojimi gkofi izroöene cede, äkofje pa s papeLem ko s svetim
namestnikom Jezusa Kristusa samega k edinosti sklepajo, tako da po pravici s svetimi oceti eno samo in neraz-deljeno gkofovstvo spoznamo, ki ga ima vsak en del pod obcno odgovornostjo: naga serca ne Lelijo druzega poro-gtva prave vere in druzega poterjenja in druge moci nagega gkofovskega posvecenja, kakor ono, ki se z naäiö tesnim in neprenehanim zedinjenjem s svetim apostoljskim Sedeäem nedvomljivo poterjuje, zvikguje in doversuje. Pred vso duhovgcino in pred vsem ljudstvom, celo pred vsem svetom pricamo tedaj z vso slovesnostjo, da smo V pravi in katoligki veri, ker smo z nar tesnejo vezjo vere in zvestobe zvezani s Stolom svetega Petra, od kodar se cisti uk nezmotljivega Poglavarja na vse lcraje sveta razäirja. Tisto nepokvarjeno spoznanje Liste vere, ki j° Ti, sveti Oce! ko nar vigji varh in branitelj izroienega zaklada verujeg in uciä, tudi mi verujemo in spoznamo in branimo s stanovitno zvestobo svoje prisege. Nesrecne zmote, ki jih Ti obsojujeg in zametujeg, zmote, ki s° iznajdene, da vero in zvelicanje razodevajo, in ki zlasti v nagem veku brez strahu razsajajo, jih tudi mi za ostudn0 spoznavamo in zametujemo in obsojujemo.
Ker se pa derzimo zaklada ene vere in enega zvelicanja s Teboj vred, Ti damo ge drugi dokaz tacegä poboLnega tekmanja, — obljubo spoätovanja, pokorgßine in zveste sodelavnosti, ki smo Ti j° dolfcni ko nar vigjemu magniku, ko Ocetu in Pastirju vse Cerkve, ko svojemu poglavarju in vodniku. Ko bi slovesnosti Tvoje petdesetletnice nas ne vabile ponoviti te obljube, nas bi opominjale in priganjale k temu T voj6 verige, priöe nepokorgßine, ki se upira zoper Gospoda in njegovega Maziljenca, price brezverstva in prekucij6-Ko tedaj obkajamo obletnico Tvojega posvecenja, se hvaleLno spominjamo tudi nam dodeljene gkofovske milosti 10
sluLbe, da iz ponovljenja te milosti vecjo serenost dobivamo, in se Le tudi zato spominjamo prisege, s ktero se je priöelo razlivanje nebeskih darov nad nas.
Kakor od zacetka boino tedaj tudi sedaj in vselej zvesti in pokorni svetemu aposteljnu Petru in sveti rimski Cerkvi in naSemu Gospodu Piju IX. in njegovim pravim naslednikom. Pomoeniki bodemo svetemu Petru v papeStvu in gospostvu, ki ji hocemo braniti zoper slehernega cloveka. Prizadevali si bomo varovati, braniti in poviSevati pravice, öasti, predpravice in veljavo rimske Cerkve in papeäa. Z vso moejo bomo spolnovali veleve svetih ocetov, apostoljska dolocila, naredbe ali ukaze, izvzemke, podelitve in povelja, ter bomo zedinjeni gledali na to, da jih bodo tudi drugi spolnovali. Ker so poslednjic v teh nasih silo Lalostnib dneh otroci budol)ije tako daleö zaSli, da v besnosti in neprenehani äkodoZeljnosti tudi za easno sreßo in mir kcrSianske druZbe nie ne marajo, da vso zvelicavno veljavo zametujejo in s prederzno nesrainnostjo dalje in dal je gredo, da bi pravice in prednosti svetega SedeZa zaterli, svobodno opravljanje Tvoje sluZbe overli, s krivienim polascenjeni Petrove dedSöine in Tvojega svetnega gospostva tudi, ko bi bilo mogoce, Tvoji duhovni oblasti in veljavi konec storili: povzdignemo, ker tolike krivice tudi nas zadevajo, svoje glasove, da moSko oporekamo,	ter obsojujemo,	pogubljamo in zaklinjamo	bozjeropna Laljenja
pravice in svoboscine, napade Tvojega casnega gospostva,	Laljenja Tvoje nar vikSe veljave in od	zgorej	dane oblasti, kakor
tudi vsa druga hudobna Laljenja Cerkve in svetega Stola. Zlasti pa naj Se to uklinjanje zadeva uno nar novejse pocetje, ktero si omenil v ogovoru ravno pretecenega 12. SuSca, da namrec roparji Tvojega pozemeljskega kraljestva z videznim izgovorom „odverniti duhovsko zlorabo“ kocejo tudi Se svobodo Tvoje apostoljske besede zatreti. Zares * rimski papeL more le,“ kakor si sam rekel, „naj viSji gospodar, ali pa jetnik biti!“ Mi nocemo papeLa jetnika, torej ga hocemo imeti naj visjega gospodarja — tudi v casnem oziru. Zato si bomo tudi z vsakim piipuscenim pomockom prizadevali za povernitev tega gospostva. In ker ni mogoce, da bi apostoljska veljava papeLeva v nevarnost priSla, da bi tudi v nevarnosti ne bila veljava Skofov in njihovih sodelavcev in se celo tudi vsaka druga koristna delavnost in veljava, kakorSnega koli imena in kakorSne koli stopnje si bodi: zastopamo le svojo lastno ree, in Se celo ree, ki je lastna vsem ljudem, ki so Se praviene volje,	ce zopet Rimu in	svetu	naznanimo, da se
hocemo za Tvoj SedeL in Stol do smerti boriti.
Tebe pred sabo v sluzbi in v zgledu, z besedo in z dejanjem — hocemo ene misli in enega serca iti v imenu Gospodovem, da spolnujemo svojo sluzbo v sreci in nesreei; Tvojih zastav se hoöemo derLati in Tebi na strani stati ko zvesti straLniki in delavci v nogradu Gospodovem, ko goreci delezniki Tvojega terpljenja, ko hrabri voditelji naSe duhovScine in naSega ljudstva na bojiSeu, ko cujeci ravnatelji in opominjatelji, ko predniki svete sluzbe, — tako hoöemo na celu dobro zverstene vojske boriti se do poslednje kaplje kervi.
Opiraje se na upanje BoLje pomoci, v polnosti svojega serca in apostoljske moci si govoril: „Ne bom omahnil vekomej.“ Tako klicemo tudi mi, ki prieakujemo PoLje pomoci: Ne bomo omahnili vekomej! %e od nekdaj ocitno spoznavaS: „Gospod je moja lue in moja pomoö, koga se bom bal ? Ako bi se boj vzdignil zoper mene, bom pri tem zaupal". Tvojo vero posnemamo in odgovorimo: „Gospod je varh naSega Livljenja, pred kom se bomo tresli? — Ako bi se boj vzdignil zoper nas, bomo pri tem zaupali. Na visoko skalo Te je postavil in bo Tvojo glavo povzdignil nad Tvoje sovraLnike. Na ravno tej skali je tudi nas zbral, in tako verujemo, da bomo vidili Gospodove dobrote v deLeli Livih.“
Za to milost vere in stanovitnosti kliöemo v gore6ih molitvah k Bogu vsegamogoenemu pomoeniku in prosimo neprenehoma s katoliSkim svetom vred Boga Oceta vsegamogoenega, da „Te reSi iz roke tujih sinov, kterih usta govore neeimerno in kterih desnica je ki’iviöna desmca", in da z novega *dela stare cudeLe svoje nioöne roke, da tudi uporna serca k sebi spreobeme, in da bodo po zatertem strahu sovrainikov easi z njegovo pomoejo varni in mirni.
On, ki Ti je, sveti Oce! od Tvojega Skofovskega posvecenja dal toliko let, naj stori — tako prosimo — da tudi tista leta, ki jih lioce Se milostno dodati, bodo Tebi in nam leta obflnega odreSenja in pricakovanega zvelicanja.
PoniLno proseöi apostoljskega blagoslova smo podpisali mesca aprila leta Go-spodovega 1877.
n.
An die hochw. Seelsorgsgeistlichkeit.
Das in der Nummer 3 des Diözensanblattes vom Jahre 1876 abgedruckte Protokoll zur Aufnahme deS Jufonnativ-Exarnens mit den Brautleuten wurde bezüglich einiger Fragen abgeändert, bezüglich einiger aber mit Bezug auf die Instruktion für die geistlichen Gerichte in Ehesachen, auf das bürgerliche Gesetzbuch und auf die im Laibacher kirchlichen Verordnungs- und Diözcsanblatte enthaltenen Vorschriften erläutert. Die hochw. Herren Seelsorger wollen sich bei Vornahme des Brant^Examens von nun an der Protokollsbögen in nachstehender Fassung, welche beim hierortigen Buchdrucker Millitz zu bekommen sind, bedienen.
Vom fürstbischöflichcn Ordinariate Laibach am 27. Juni 1877.
Numerus currens	Anno	18
über das Tr aunngs-Informativ Cr amen mit Brautleuten.
jniormaib - Dramen mit den Sraulleuten
-----------------------  und...................—....
I.	Fragen an den Bröutigam.
1. Tauf- und Zuname, Amt, Charakter oder Gewerbe:
2. Geburtsort: Kronland, Pfarre, Ortschaft r Haus-Nr., Tag und Jahr der Geburt, Religion r
3. Tauf- und Zuname, Amt, Charakter oder Gewerbe der Eltern, deren Religion, Wohnort, ob noch lebend?
4. Ob der Bräutigam ledig oder verwitwet, — und auch sonst zur Eheschließung berechtiget sei ?
(Instructio §§. 20, 21, 23, 70, 194, 198, 199, 202,
203, 248, 249. — Laibacher Kirchliches Verordnungs-Blatt Nr. XXIII, 1869/d pag. 143. — Bürger!. Gesetzbuch §§. 53, 61, 112 )
5. Wohnsitz, eigentlicher oder uneigentlicher? oder
keiner von beiden? — seit wie lange? (instr.
§§, 39-49.)
Wenn eigentlicher: wenn noch nicht durch sechs Wochen, wo zuletzt ein sechswöchentlicher? (Instr. §§, 61,
62. - B.-G.-B. §. 72.)
Wenn uneigentlicher: ob nicht wenigstens schon durch ein ganzes Jahr? (Instr. 8. 63. — B.-G.-B.
§. 72.)
Wenn keiner von beiden: viele Instr. 88. 45,
63, 73. - B.-G.-B. §. 72.
Siotc: „nee ante benedictionem sacerdotalem in templo suscipiendara in eadem domo eohabitent“.
(Instr. §. 75.)
6.	Ob die nach feinem Staude vorgeschriebene oder in seinem Geburtslande erforderliche Ehe-bewilliguug (der politischen — Militär — . .
Behörde) ertheilt worden? (Ehemeldzettel resp. politische Ehecouscnse werden blos von den in den Kron-ländern K r a i n, Tirol, Vorarlberg u. Salzburg Gebor-nen gefordert. Laib. K.-B.-B. Nr. XXXII, 1874/a pg. 254.
—	Die Patentalinvaliden brauchen non der Militärbehörde keine Ehebewilligung. — Hinsichtlich der Ausländer :	Ins tr. §. 71 ; Laib. K.-V.B. Nr. XII,
1865/b pg. 65, Nr. XXXII, 1874/a pg. 252.)
7. Ob in der Religion genügend unterrichtet?
(Instr. §. 74.)
8. Wenn großjährig, ob die Einwilligung der Eltern? (Instr. §. 68.) — respective jene des ehelichen Vaters? (B.-G.-B. §. 49.)
9. Wenn minderjährig, ob die Einwilligung des lebenden Vaters, oder der Vormundschafts-Behörde? (Instr. §. 68. — B.-G.-B. §§. 49—51.)
10. Wenn vom Militär, ob — im Falle der Noth-weudigkeit — die zustimmende Erklärung des Mi-litär-Seelsorgers zur Trauung durch den Civil-pfarrer? (Laibacher K.-B-B. Nr. XXIV, 1870/a pg. 151 & 157, — Nr. XXV, 1870/b pg. 167 & 169, — Nr. XXIX, 1871/c pg. 209. — Laibacher Diöeesanblatt Nr. XI, 1876 pg. 134.)
11. Wenn die Braut, obwohl Christin, sich nicht zur katholische» Kirche bekennt, ob die Vorschriften der kath. Kirche beobachtet werden?
(Instr. §. 66. — B.-G.B. §. 77. — Jnterconfessio-nelles Gesetz vom 25. Mai 1868. Vide: Laibacher K.-B.-B. Nr. XVIII, 1868/b pg. 96; Art. 1, besonoers Alinea 2; und Art. 2, besonders Alinea 2.)
12. Dli nicht mit einer ändern Person als mit der Braut ein Ehevcrlöbuiß geschlossen worden? mit wem? wie? (Instr. §§. 2—10, 57. — B.-G.-B. §§■ 45, 46 )
Welche Gründe bewogen ihn zum Rücktritte voni früheren Verlöbnisse? (Instr. §§. 107—112.)
13. Ob zur Schließung der Ehe mit der gegenwärtigen Braut kein Hindern iß bestehe? — Namentlich:
a) Einfache oder feierliche Gelübde.
(Instr. §§. 24, 33, 58. — B.-G.-B. §. 63.)
b) Bluts Verwandschaft des Brautpaares in gerader Linie oder bis zum 4. resp. 2. kanonischen Grade der Seitenlinie inclusive ohne Unterschied ehelicher oder unehelicher Abkunft. (Instr. §. 26. — B.-G -B. §. 65.)
c) Schwägerschaft, entstanden:
») eigentliche: aa) aus erlaubtem Umgänge nach vollzogener Ehe ohne Unterschied ehelicher oder unehelicher Abkunft mit Blutsverwandten des ändern Branttheils in gerader Linie oder bis zum 4. resp. 2. kanonischen Grade der Seitenlinie inclusive. (Instr. §. 30. — B.-G.-B. §. 66.) ßß) Aus unerlaubtem Umgange mit den Blutsverwandten des ändern Theiles im 1. oder 2. kanonischen Grade. (Instr. §. 31.) ß) Uneigentliche mit Blutsverwandten des ändern Branttheils bis zum 4. canoni-schen Grade inclusive, a«) aus einer gültigen nicht vollzogenen Ehe. (Instr. §. 83.)
[iß) aus einer ungültigen nicht vollzogenen Ehe. (Instr. §. 34.)
d) Die zwischen den Taufenden oder den Tauf- und Firniungspathen mit dem Täuflinge und Firmlinge oder deren Eltern bestehende geistliche Verwandtschaft. (Instr. 8- 27.)
e) Die bürgerliche Verwandtschaft durch Annahme an Kindesstatt zwischen dein Adoptirendcn, Adop-tirten, deren Gatten und Kindern. (Instr. 88- 28, 29.)
f) Ein früheres Eheversprechen mit einem Blutsverwandten des ändern Brauttheils in gerader ober Seitenlinie bis zum 1. Grade. (Instr. §. 35.)
g) Wesentlicher Jrrthum in der Wahl des Ehegatten. (Instr. §§. 14-16. — B.-G.-B. §§. 57, 58.)
h) Bestehendes Eheband. (Instr. §§. 20 - 23.
—	B.-G.-B. 8- 62.)
i) Religionsverschiedenheit zwischen Getauften und Ungetansten; (Instr. 8. 25.) — zwischen Christen und Personen, welche sich nicht zur christlichen Religion bekennen. (B.-G.-B. 8- 64.)
k) Ehebruch verbunden mit dem Eheversprecheii oder der thatsächlichen Eheschließung bei Lebzeiten des ändern Gatten, oder mit Erfolg gegen das Leben desselben, wenn auch nur von Einem Brauttheile gelegte Nachstellungen. (Instr. 8- 36.) — Eine Ehe zwischen zwei Personen, die mit einander einen Ehebruch begangen haben, ist ungültig. Der Ehebruch muß aber vor der geschlossene» Ehe bewiesen sein. (B.-G.B-8- 67.)
1) Gattenmord— zwischen dem Gatten und einer ändern Person, wenn auch nur Ein Theil durch Ausübung dieses Verbrechens die Verehelichung ermöglichen wollte. (Instr. §. 37. — B.-G.-B. 8- 68.)
14. Ob die Ehe mit der gegenwärtigen Braut mit Uebcrlegnng, frei, ohne Zwang und ohne gestellte Bedingungen geschloffen werde? (Instr. 88. 3, 13, 18, 19, 51—55, 93. — B.-G'-B. 88. 48, 55, 56.)
15. Ob das dreimalige Aufgebot stattfiudell werde? An welchen Tagen und in welchen Pfarrkirchen?
(Instr. 88. 59-65. — B.-G.B. 88. 69-74.)
16. Ob er diese Aussagen auch eidlich bestätigen könne?
17. Wo und wann die Trauung stattfinden werde?
(Instr. 88. 38, 39, 46, 50, 67, 73, 77. — B.-G.-B.
88- 75, 76, 81, 82.)
Anmerkung:	Allc	entdeckte»	Anstände	müssen	vor	der	Trauung	b	eh	oben	werden.	(Instr.	W.	70,	79—87.	—	B.-G.-B-
88- 78, 83— 86.)
II.	F ragen a ir die Brau t.
Vorbemerkung r Beim Examen mit der Braut sind die früher sub 1. eitirteu hier nicht wiederholt angeführten Paragraphc aus der Justriictio und aus dem bürgerlichen Gesetzlmche, sowie die Gesetze ans dem Laibacher kirchlichen Verorduungsblatte und dem Laibacher Diözesanblatte, insoweit dieselben auch die Braut berühren, genau vor Augen zu halten.
1.	Tauf- und Zuname, Charakter oder Gewerbe:
2.	Geburtsort: Kronland, Pfarre, Ortschaft, Haus-Nr., Tag und Jahr der Geburt, Religion:
3. Tauf- und Zuname, Amt, Charakter oder Gewerbe der Eltern, deren Religion, Wohnort, ob noch lebend?
4. Ob die Braut ledig, oder verwitwet, — und auch sonst zur Eheschließung berechtiget sei?
Wenn die gesetzliche Witwenfrist noch nicht verflossen, ob die erforderliche Dispens ertheilt worden sei? (B.-G.-B. §§. 120, 121. — Laib. Diöz.-B. Nr. 12, 1876, pag. 142.)
Befände sie sich im offenbaren Zustande der Schwangerschaft, ob der Bräutigam das Kind als das seinige anerkenne oder nicht?
In diesem Falle wäre dann auch der Bräutigam darüber zu befragen.
Träfe dieser Umstand bei einer Braut, die Witwe ist, nach dem 10. Monate vom Tode ihres Mannes ein, so wäre die gleiche Frage zu stellen.
Wäre aus einer öffentlich bekannten Verbindung der Brautpersonen ein Kind vorhanden, der Vater aber im Tausbuche ungenannt,	so hätte	der Seelsorger zuerst
die Braut, dann den Bräutigam über die Vaterschaft zu befragen, in der Absicht, daß durch die vorschriftsmäßige Erklärung des Bräutigams und sodannige Anmerkung im Tausbuche die Legitimirung nach vollzogener Traunng vorgenommen werden könne.
5.	Wohnsitz, eigentlicher oder	uneigentlichcr,	seit
wie lange?
Wenn noch nicht durch sechs Wochen, wo zuletzt ein sechswöchcntlicher Wohnsitz?
6. Ob die nach ihrem Stande oder in ihrem Geburtslande erforderliche vorgcschricbene Ehebewilligung (der politischen — Militär — . . Behörde . . ) ertheilt worden?
7.	Ob in der Religion	genügend unterrichtet?
8.	Wenn großjährig,	ob die	Einwilligung	der
Eltern?
9.	Wenn minderjährig, ob die Einwilligung des lebenden Vaters oder der Vormundschafts-Behörde ?
10.	Wenn vom Militär, ob — im Falle der Roth-wendigkeil — die zustimmende Erklärung des Militär-Seelsorgers zur Trauung durch den Civil-Psarrer ?
Wenn der Bräutigam, obwohl Christ, sich nicht zur katholischen Kirche bekennt, ob die Vorschriften der kath. Kirche beobachtet werden?
*2- Ob nicht mit einer anderen Person, als mit dem Bräutigam, ein Eheverlöbniß geschlossen worden? mit wem? wie?
Welche Gründe bewogen sie zum Rücktritte vom frühem Verlöbnisse?
13. Ob zur Schließung der Ehe mit dem gegenwärtigen Bräutigam kein Hinderniß bestehe ?
14. Ob die Ehe mit dem gegenwärtigen Bräutigam mit Ueberlegung, frei, ohne Zwang und ohne gestellteBedingungen geschlossen werde?
15. Ob das dreimalige Aufgebot stattfinden werde?
An welchen Tagen und in welchen Pfarrkirchen?
16. Ob sie diese Aussagen auch eidlich bestätigen könne?
17. Wo und wann die Trauung stattfinden werde?
Anmerkung: Alle entdeckten Anstände müssen vor der Training behoben werden.
.....................Pfarre__________________________________________________
Pfarrer.
am
Bräutigam.
Braut.
Zaporedna stevilka	Leto	±8
Z apisntk
pri izprascvailji zeninov in nevost pred olilioi.
Izprasevanje poroöencev:
in
I.	Frasanja za zenina.
1. Krstno ime, priimek, sMba, znamek ali roko-delstvo:
2. Rojstni kraj: Deäela, Jupnija (fara), mesto (trg, vas), hisna ätev., dan in leto rojstva katere vere?
3. Krstno ime, priimek, sMba, znamek ali rokodelstvo stariäev, katere vere so, kje bivajo, ce äe Live?
4. Öe je Lenin neoSenjen, ali vdovec, — in 5e je sicer vpraviöen v zakon stopiti ? (lnstructio §§. 20, 21, 23, 70, 194, 198, 199, 202, 203, 248 249. — Ljubljanski cerkveno-ukazni list ät. XXIII., 1869/d, stran 143.—DrZavni zakonik §§.53, 61, 112.,
5. Stanovanje, pravo ali nepravo ? ali nobeno ? od kedaj ? (Instr. §§. 39—49.)
Ako je stanovanje pravo: ali ne stanuje ondi äe äest tednov? kje je poprej äest tednov stanoval ? (Instr. §§. 61, 62. — Vit. zak. §. 72.)
Ako je stanovanje nepravo: ako ni ondi vsaj ie eno leto. (Instr. §. 63. — Dr2. zak. §. 72.)
Ako ni stanovanje niti pravo niti nepravo: glej: (Instr. §§. 45, 63, 73. — Dr2. zak. §. 72.)
Opazka: „nee ante benedictionem sacerdotalem in templo suscipiendam in eadem domo conhabitent“, (Instr. §. 75.)
6. Ali je k Zenitvi dobil privoljenje, ki ga po njegovem stanu ali domovini zahteva politicna (vojaäka . . .) gosposka ? (Oglasnice oziroma politicna privoljenja k Lenitvi se zahtevajo samo od takih zeninov, ki so rojeni na Kranjskem, Tirol-skem, Predarlskem in Solnograäkem. (Ljublj. c. uk. 1. Stev. XXXII., 1874/a str. 254. — Patentalni invalid! k üenitvi ne potrebujejo privoljenja vojaSkega urada.
—	Glede na inostrance, primeri: (Instr. §. 71. — Ljublj. c. uk. 1. ät. XII., 1865/b str. 65, St. XXXII, 1874/a str. 252.)
7. Ali je v krscanskem nauku zadostno poducen ? (Instr. §. 74.)
8. Öe je polnoleten, ali ima privoljenje starisev ? (Instr. §. 68. — oziroma dovoljenje zakonskega oceta ? (vrL. zak. §. 49.)
9.	Öe je mladoleten, ali je privolil äe Livi oöe ali varstveni urad? (Instr. §. 68. — Drl. zak. §§. 49-51.)
10. Öe je vojak, ali je — v nujnosti ali potrebi
— vojaSki duhovnik privolil v poroko po ci-vilnem zupniku ? (Ljublj. c. uk. 1. St. XXIV., 1870/a str. 151 in 157, — St. XXV., 1870/b str. 167 in 169, St. XXIX., 1871/v str. 209. — Ljublj. Skof. list St. XI., 1876 str. 134.)
11. Öe nevesta, dasi kristijana, ni katolicanka, ali se bode spolnovalo, kar katoliska cerkev predpisuje ? (Instr. §. 66. — IM. zak. §§. 77. — Medverska postava od 25. maja 1868. — Glej: (Ljublj. c. uk. 1. St. XVIIL, 1868/b str. 96; clen 1., zlasti tocka 2.; in 61. 2., zl. t. 2.)
12. Öe se ni s kako drugo osebo razun z nevesto zaroöil V s katero V kako ? (Instr. §§. 2—10, 57
— Drl zak. §§. 45, 46.)
Kaj ga je nagnilo, da je od poprejsnje zaroke ali obljube odstopilV (Instr. §§. 107 do 112.)
13. Öe ni ziiabiti kakega z a d r z k a, vsled ka-terega s sedanjo nevesto ne sme v zakon stopiti ? — Posebno:
a) Neslovesne ali slovesne obljube.
(Instr. §§. 24, 33, 58. — Dri. zak. §. 63.)
b) Krvno sorodstvo ienina in neveste v ravni vrsti, ali do cetrtega oziroma drugega kano-niSkega kolena stranske vrste vstcvSi, brez razlocka zakonskega ali nezakonskega rodu. (Instr. §. 26. — Drz. zak. §. 65.)
c) SvaStvo, ki je nastopilo :
a) pravo: a«) iz sklenjenega in izvrSe-nega zakona brez razlocka zakonskega ali nezakonskega rodu s krvnimi soro-dovinci nevestnimi v ravni vrsti ali do öetrtega oziroma drugega kanoniSkega kolena stranske vrste vStevSi. (Instr. §. 30. — Drz. zak. §. 66.)
ßß) iz nedopuSöenega iivljenja s krvnimi sorodovnici nevestnimi v 1. in 2. kanoniSkem kolenu. (Instr. §. 31.) ß) Nepravo s krvnimi sorodovincinevestnimi do 4. kanoniSkega kolena vSteväi, aa) iz veljavnega, ne izvräenega zakona. (Instr. §. 33.)
ßß) iz neveljavnega, ne izvrSenega zakona. (Instr. §. 34.)
d) Duhovno sorodstvo med krstiteljem ali krstnimi in birminskimi botri s krScencem in birman-cem ali njili stariäi. (Instr. §. 27.)
e) DrSavljansko sorodstvo vsled posi-novljenja med posinovljavcem, posinovljencem, njih zakonsklmi druieti in otroci. (Instr. §§. 28, 29.)
f) Poprejsnja obljuba zakona s krvnim sorodovincem nevestinim v ravni ali stranski vrsti do 1. kolena. (Instr. §. 35.)
g) Bistvena zmota v osebi zakonskega dru-Leta. (Instr. §§. 14—16. — Drz. zak. §§. 57, 58.)
h) Obstojeöa zakonska vez. (Instr. §§. 20 do 23. — Drz. zak. §. 62.)
i) Yerska razlicnost med krSöenimi in ne-krScenimi; (Instr. §. 25.) — med kristijani in ose-bami, ki se h krScanski veri ne Stejejo. (Dri. zak. §. 64.)
k) PreSeätvo, ako je sklenjeno z obljubo v zakon stopiti, ali ako se zakon djansko sklene, ko drugi zakonski Se üivi, ali ako se vspeSno streze po üivljenji njegovem, ce se tudi to godi le po enem zaroöencu. (Instr. §. 36.) — Zakon med oseboma, ki sta preSeStovala med saboj, je neveljaven. Pre-SeStvo sc mora pa pred sklenitevjo zakona dokazati. (DrS. zak. §. 67.)
1) Umor zakonskega druieta — med za-konskim in drugo osebo, öe je tudi le en del umor dovrSil z namcnom, zakon skleniti z drugo osebo. (Instr. §. 37. — Dri. zak. §. 68.)
14. Öe se bode zakon sklenil s sedanjo nevesto premiSljeno, prosto, brez nasilstva in stavlj enih pokoj? (Instr. §§. 3, 13, 18 19, 51—55. — Dri. zak. §§. 48, 55, 56.)
15. öe bosta trikrat oklicana? katere dneve in v katerih Lupnijskib cerkvah ? (Instr. §§. 59—65.
—	Dri. zak. §§. 69—74.)
in. (’e zamore to, kar je dozdaj govoril, s pri-sego potrditi?
17. Kdaj in kje bosta porocena? (Instr. §§. 38,
39, 46, 50, 67, 73, 77. — Drl zak. §§. 75, 76, 81, 82.)
o P A z K A : Vsi razodeti zadrzki SS morajo odstraniti pred poroko. (Instr. §§. 70, 79—87, — Drfc. zak.
§§. 78, 83-86.)
II.	Pralanja za nevesto.
o p o M B A : Pri izprasevanji neveste se ima paziti na vse pod I. navedene §§. iz instrukcije in drzav-ljanskega zakonika, kot tudi na ukaze iz ljubljanskega cerkveno-ukaznega lista in ljubljanskega
skofijskega lista, kolikor nevesto zadevajo.
1. Krstno inie, priimek, znamek ali rokodelstvo ?
2. Rojstni kraj: Dezela, znpnija, mesto (trg, vas), liisna Stev., dan in leto rojstva, katere vere ?
3. Krstno inie in priimek, sluzba, znamek ali rokodelstvo starisev, katere vere so, kje bi-vajo, ce so se zivi ?
4. Ali je nevesta neomozena, ali vdova, — in ("e je sicer vpraviöena v zakon stopiti ?
Ako vdovski obrok se ni pretekel, ee je potrehna dispensa podeljena? (Drz. zak. §§. 120, 121. — Ljub. äkof. list. St. 12. 1876, str. 142.)
Ako je gotovo, da je noseöa, ali Lenin spozna otroka za svojega ali ne?
V takeni primerljeju se naj tudi Lenin o tem praSa.
Enako je praäati, ako je nevesta, ki je vdova, noseöa in sicer to po desetem inescu, odkar je njen moje umerl.
Ce je iz oböe znanega üivljenja zaroceneev kak o rok ziv, pa oce ni v krstnih knjigah zapisan, naj duhovnik nar poprej nevesto, potem tudi üenina po ocetu otrokovem vpraäa, iz liamena, da se po po-stavnem izreku zeninovem in dotieni opazki v krstnih knjigah pozakonitev otroka po dovräeni poroki vpi§e.
5. Stanovanje, pravo ali nepravo, — od kedaj ?
Ako ne stanuje ondi Sest tednov, kje je sta-novala poprej sest tednov ?
6. Ali je dobila k mozitvi privoljenje, ki ga po njenem stanu ali domovini zahteva politiöna (vojaska . . .) gosposka V
7. Ali je v krsöanskem nauku zadostno pod-uöena?
8. Öe je polnoletna, ali ima privoljenje starisev ?
9- öe je mladoletna, ali ima privoljenje äe Ü-vega oöeta ali varstvenega urada?
10. Öe je vojaskih starisev, ali je — v nujnosti ali potrebi — vojaski duhovnik privolil v po-roko po civilnem zupniku ?
11. Öe je Lenin, dasi kristijan, pa ne katoliskega veroizpovedanja, privolil, da se Kode spolno-valo, kar katoliäka cerkev predpisuje ?
12. Öe in 8 katero drugo osebo, razun z zeninoni se zarocila V s kom in kako ?
Kaj jo je nagnilo, da je od poprejänje za-roke odstopilaV
13. Ce ni kakega zadrZka, vsled kterega bi 8 sedanjim Leninom ne smela v zakon stopiti ?
14. Öe stopi v zakon s sedanjim Leninom pre-miäljeno, prosto, brez nasilstva in stavlj enih pogoj ?
15. Öe bosta trikrat oklicanaV katere dneve in v katerili zupnijskih ceikvah ?
16. Öe zamore to, kar je do zdaj govorila, s prisego potvditi ?
17. Kdaj in kje bosta poroCenaV
O 1‘ A z K A : Vsi razodeti zadrzki se mora jo pred poroko odstraniti.
zupnija______________________________________dm
tupnik.
±enin.
nevesta.
III.
Kaj je bitstveno pri cerkvenem pogrebu? — Komu in kako se mora odreci cerkveni pogreb?
A.
Zaumek in bistvo cerkvenega pogreba.
1. Naravni notranji cut zabteva, da se tudi umerlemu truplu cloveskemu Le zarad tega, ker je clovesko, skazuje spostovanje; ravno tako tudi uljudnost ali clovekoljubje Le samo po sebi veleva, umerlemu skazati poslednje delo ljubezni, da se pokoplje pristojno biväemu udu druLbe cloveske. Iz tega zgoli naravnega staliäca je pogreb umerlega poslednja cast, ktera se mu skaLe kot cloveku in bivsemu derLavljanu.
Bistveno razliöen od tega zgoli naravnega pokopa je pokop	verski, vpirajoc se na vero, da duh ölo-
veSki	s	smertjo telesa ne mine. Kolikor Liveje je ta vera narodu v	serca vtisnjena, toliko odloßneje se kaLe v
obredih, ki so pri pogrebu umerlih v navadi.
In res, tudi pri poganskih narodih nahajamo pri pogrebu mnogoverstne obiöaje. Egipcani, Gerki, Rim-ljani in drugi so imeli posebno skerb in spoStovanje do umerlih. Posebno pri Rimljanih nahajamo bogate, sicer le bolj deriavljanske obrede, kterim so bili vec ali manj primeSani tudi verski; n. pr. da se je opravljala daritev deveti dan in o obletnici; da je bil pricujoö duhovnik, ki je poskropil pricujoce z vejico pomoceno v sveto vodo. Toda le motni in megleni so bili pri poganskih narodih zaumki o neumerlivosti cloveSke duise, toraj tudi verski obiöaji malo pomenljivi in le v rahli zvezi z derLavljanskimi.
Pri Judih, pri kterih je bil zaumek o neumerljivosti cloveSke duSe jasneji in tudi nauk o vrednosti fcloveSkega telesa bolj znan, je bil vasten pogreb znamenje milosercnosti in Ijubezni, nasprotno pa je bila velika kazen in sramota, öe so komu pogreb odrekli. „Za smertnimi boleznimi bodo umerli, ne bodo ne objokani ne pokopani, in gnoj bodo po verhu zemlje, z mecem in lakoto bodo koncani, in njih trupla bodo jed ticam spod neba in zverinam na zemlji. — To namrec pravi Gospod: ne hodi v nobeno hiSo k pogrebSSini, tudi ne hodi jokat in jih tolafcit, ker sein svoj mir, milost in usmiljenje odtegnil temu ljudstvu, pravi Gospod.“ Jerem. 16, 4—6. — Tudi molitve so opravljali za mertve in prav pomenljivo so imenovali pokopaliSee „biso Livih.“
Veliöastno pa se odlikuje kerSöanst.vo pri skerbi za mertve	in za njihov pokop, ker ono vrednosti Cloveäke	ne	prevdarja le iz naravnega ali derzavljanskega, ampak iz jako	vzvisenega staliSca. Odlocna in Live vera,
da je cloveSka dusa neumerljiva, da po smerti pride vecno zivljenje; vera, da so vice, in da bo truplo, ravno to truplo, ki bo zdaj polozeno v grob, zopet vstalo od smerti, ta vera je storila, da so kristijani precej zacetkoma tudi truplom v Gospodu zaspalih skazovali posebno spoStovanje in so imeli za nje posebno skerb; pokazalo je kersöanstvo nevernikom in svojim nasprotnikom, da ono resnicno goji vljudnost in clovekoljubje.
Imeli pa so pervi kristjani v izgled pravega kerSöanskega pogreba britko velicastni pogreb, oni pogreb, ki je bil z gore Kalvarije doli v vert Josefa Arimatejea proti vecem tistega velikega petka, ko je „Sin clovekov“ izdihnil svojo duso na kriLu v roke svojemu Ocetu. Kako neizrekljivo ginljivi sprevod! Vzeli sa truplo Odrese-nikovo iz narocja v neizmerni britkosti vtopljene Matere, povili ga v drage tancice in ga nesli k pogrebu. Za Dierlicem je Sei ljubljenec njegov sv. Janez, ki je bil poprejsnji vecer posvecen v masnika; spremljevala ga je 2alostna mati Marija; spremljevali so ga zvesti prijatelji in pobozne Lene; poMili so ga v grob na vertu, kteri sicer ni bil njegova lastnina, pa vanj Se nihce ni bil polozen.
To je pravi vzor kerScanskega pogreba. Kriü vsajen na gori v tla, poroSene z nedotiino kervjo; duhovnik, ti je spremljal merlica, sorodniki in prijatelji, kteri se niso mogli lociti od svojega najljubSega Gospoda; giob na vertu, ki ni bil lastnina umerlega.
Ni dvomiti, da so imeli pervi kristjani ta nepopisljivo ginljivi pogreb v zgled pri pogrebu svojih ranj-kih sobratov.
Iz apostoljskih zakonil in drugih verljivih virov se spozna, kake Sege so imeli pervi kristjani pri
Pogrebu.
Kadar je verni kristjan umerl, so se zbrali duhovni in	ljudstvo v hiSi ranjkega, kjer	so molili psalme
111	opravljali druge molitve. Freden je bilo truplo pokopano, je	bilo izpostavljeno in vpriöo	merliGa (praesente
fimere) so opravljali svete skrivnosti. %e ob casu sv. Ciprijana, sv. AvguStina in drugih je bila navada, da se je Pri pogrebu brala sv. maSa za ranjcega. Pri bolj odlicnih osebah so imeli tudi mertvaSke govore. Potem so opra-ydi nektere drage obrede, n. pr. poljubili so mrliöa duhovnik in ljudstvo. Polozili so mu pod glavo lavorove peresa ln pristavili so mu svetilnico. Pred mertvaSkim nosilom so zaLgali kadilo. Duhovnik in ljudstvo so imeli goreöe Sve6e v rokah. Ko so nesli merlica, so med potjo peli psalme; za pogrebom so Sli sorodniki, znanci, prijatelji, sosedje, ki so za ranjcega molili. Med petjem	psalmov in	drugimi molitvami je	bilo truplo pokopano	v	grob;
^ßlili so ubogim miloSöino; napravljali bratovske	mize za uboge; grob je bil veckrat	s cvetlicami okincan.
Akoravno so pervi kristjani obderLali	tudi nektere	poganske obrede, ce niso duhu kerSöanstva nasprotni
^üi) vendar je imel njih pogreb odloöno verski	znacaj.
Iz teh raznoverstnih Seg so nastali obredi, dandanes v	katoliSki cerkvi pri pogrebu	navadni, ki so v
bistvu	in	po duhu ravno tisti, kakor so se bili v pervih cerkvenih	casih opravljali.
Vso skerb za bolj ali manj slovesen pogreb sv. Cerkev prepusti sorodnikom in prijateljem ranjcega; pri-deiiala si je pa, da ona po svojem sluzabniku sprejme merlica in opravi nad njim svete molitve in pomenljive obrede. Vsi ti obredi, vse molitve, kakor so v cerkvenem obredniku velevane in v obredniskih knjigah razlagane,
—	vse opravila do onega slovesnega poslednjega dejanja, ko maänik z lopatico triki'at po nekoliko persti verLs na mertvaSko trugo in govori pretresljive besede: „Iz persti si ga naredil; s kostrni in kitami si ga sklenil; obudi ga, o Gospod, poslednji dan,“ — vse to po nmsniku opravljeno je pervi bistveni del pri cerkvenem pokopu.
Drugi bistveni del cerkvenega pogieba pa je, da se tmplo pokoplje na pokopaliSeu, ki je po cerkvenem obredniku blagoslovljeno; in sicer je ta drugi del s pervim v tako tesni zvezi, da se eno od druzega lociti ne more.
(Dalje prihodnjiß.)
IV.
Uerordnnng des k. k. Ministeriums für Cultus und Unterricht vom 5. Oktober 1860, Ur. 14784,
betreffend den zwischen der kaiserlich österreichischen und königlich baierischen Regierung vereinbarten Borgang bei Mittheilung von (Sebnrts- und Todtenscheinen der beiderseitigen Staatsangehörigen.
Im Jahre 1860 hat die kaiserlich österreichische Regierung mit der königlich baierischen das Uebereiukommen getroffen, daß die in jedem der beiden StaatSgebiethe vorkommenden ehelichen und außerehelichen Geburten, dann die Sterbfälle der Unterthanen des anderen Staates der Heimatsbehörde des betreffenden Individuums durch die Mittheilnng eines unentgeltlich auszufertigenden Geburts- uud beziehungsweise Todteuscheines bekannt gegeben werden.
Hievon wurden zufolge obcitirteu Ministerial-Erlafseö die mit der Matrikeusührung betrauten Seelsorger mit hierortigem Erlasse vom 30. Oktober 1860 Nr. 2055 mit der Weisung, bei Geburten von Kindern und bei Todfällen baierifcher Unterthanen in ihrem Bezirke einen stempelfreien Gedurts-, beziehungsweise Todtenschein von Amtswegen auszufertigen, und mit dem Beisatze, daß die Zusendung dieser Geburts- uud Todteuschcine so viel möglich im Wege des direkten Schristeuwechsels der beiderseitigen Behörden, und nur wo dieses aus besonderen Gründen nicht thunlich erscheint, durch Vermittlung der Zentralbehörden zu geschehen habe, in Kenntniß gesetzt.
Ans Anlaß einer Beschwerdeführung der königlich baierischen Regierung darüber, daß die in Oesterreich mit der Führung der Geburts- uud Sterbemarriken betrauten Organe es häufig unterlassen, die baierischen Behörden von den Gebnrts-und Sterbefällen baierifcher Staatsangehöriger in Oesterreich zu verständigen, werden die Herren Matrikensührer zu Folge Erlasses des hohen k. k. Ministeriums des Innern vom 5. Juni 1877 Nr. 3849, eröffnet mit H. k. k. Landesregierungs-Zuschrift vom 11. Juni d. I. Nr. 3958 hiemit angewiesen den Bestimmungen des obigen Cultus-Miuisterial-Erlasses vom ö. Oktober 186o genaue Rechnung zu tragen.
V.
Chronik der Diözese.
Der hochw. pensionirte Pfarrer von Poljanica, Herr Mihael Skubic ist am 25. Jimi d. I. zu Toplice gestorben, und wird derselbe dem Gebete des Diözesanklerus empfohlen.
Vom fürstbischöflichen Ordinariate Laibach am 27. Juni 1877.
Herausgeber und für die Redaktion verantwortlich: Martin Pegaear. — Druck der „Närodna tiskarna“ in Laibach.