SREDNJEVEŠKA CERKVENA ARHITEKTURA 
V SLOVENIJI DO LETA 1430
t Jože Gregorič 
z dopolnitvami Fr. Steleta
Dne 3. oktobra 1943 je padel kot žrtev terorističnega zračnega napada na 
Novo mesto knjižničar umetnostno zgodovinskega seminarja ljubljanske uni­
verze Jože Gregorič. ZU Z je njegovo žrtev ocenil v svojem XIX. letniku. Pri­
čujoča razprava, ki jo priobčujemo kot njegovo posmrtno, toda najzrelejše delo, 
je nastala 1 . 1930 in je bila L 1940 na univerzi nagrajena. Pokojnik jo je vse 
do smrti dopolnjeval, izdelal zadevne načrte in zbiral ilustrativni material. 
Usoda pa je hotela, da se je vse to po smrti zgubilo. Njegova razprava pomeni 
pa kljub temu doslej najboljšo sintezo o naši zgodnejši srednjeveški cerkveni 
arhitekturi in zasluži, da njene ugotovitve postanejo dostopne vsej naši umet­
nostno zgodovinski znanosti Tudi brez načrtov in slik bo služila svojemu 
prvemu namenu, da pomaga ustvariti osnovni red v problematiki zgodovine 
naše srednjeveške arhitekture. Dodatki se ne nanašajo na bistvo Gregoričevega 
dela, ampak samo na posameznosti, posebno na par danes ne več vzdržnih 
trditev glede zgodovinskega razvoja posameznih obdelanih spomenikov.
Urednik
Namen pričujoče študije nikakor ni, podati razvojne linije naše 
srednjeveške arhitekture. To zaenkrat ni niti mogoče, ker topografsko 
gradivo, ki je predpogoj takemu delu, še vedno ni zbrano. Cilj, kate­
rega sem zasledoval, je predvsem ta, da zberem vsaj najvažnejše spo­
menike, ter jih, kolikor je to mogoče, označim po stilu in tipih, v 
katerih nastopajo. Skušal sem tudi poiskati pri mnogih one vzore, ki 
so bili pri postanku naših spomenikov odločilni.
Časovno sem zajel gradivo od nastarejiših spomenikov do približno
1 . 1430, ko preide gotika v svojo zadnjo, dekorativno fazo. Pri tem 
sem se podrobno pomudil pri vseh treh redovih zgodnjega srednjega 
veka, ci8terijanih, kartuzijanih in beraških redovih in skušal označiti 
vpliv, ki ga je ta arhitektura imela na ostale spomenike dežele.
Od župnih in ostalih cerkva sem podrobneje opisal le tißte, ki so 
za posamezne tipe važne. Ob koncu pa sem skušal, razdeliti spomenike 
po časovni zaporednosti po tipih, v katerih nastopajo. Tako grupiranje 
omogoči lažji pregled gradiva in dovoljuje ustvariti trden sistem, ki 
je potreben pri nadaljnjem študiju spomenikov.
1 Zbornik 1
A. ROMANSKA DOBA
I . ARHITEKTURA CISTERCIJANOV
Leta 1098. ustanovljeni benediktinski red cistercijanov ima ime po 
samostanu Citeau v Burgundiji. Velikanski vpliv, ki ga je ta red imel 
v cerkvenetmTnpolitičnem življenju Evrope, je predvsem zasluga enega 
največjih duhov tedanje dobe, opata tega reda, sv. Bernarda (1090 do 
1153). Cistercijani so kot reformističen red proti vsenTnepravilnostim 
in napakam, ki so se pojavile v cerkvenem življenju in samostanski 
disciplini, postavili temu nasproti urejeno samostansko življenje, pro­
glasili redovno disciplino, odpoved svetu in vsem njegovim mamilom 
za qsnovno pravilo reda. Reformatorska težnja novega reda se je nujno 
morala dotakniti tudi samostanske arhitekture. Z ognjevito besedo 
skuša sv. Bernard vezati redovno arhitekturo v iste zakone prepro- 
stosti in odpovedi razkošju, ki so vezali menihe, ko pravi: »Naj ne 
govorim o velikanski višini cerkva, o njih neizmerni dolžini, o njih 
nepotrebni širini, o razsipnh rezbarijah, o čudnih slikarijah, ki prite­
gujejo oči molilcev, a motijo zbranost duha in ki me nekako spo­
minjajo na stare judovske običaje. Dobro, bodi vse tako v čast božjo! 
A prašam vas, menih menihe, kar je pogan očital poganom: Dejte, 
duhovni, mi, kaj zlato v templju počenja?«
Redovna pravila so za samostansko arhitekturo imela tale določila:
1. Samostani se morajo ustanavljati proč od naselij v samoti.
2. Strogo je prepovedano vsakršno razkošje.
3. Prepovedano je rabiti obok razen v prezbiteriju, stebre, bar­
vana okna in tlak, skulpturni in slikarski okras ter zidane stolpe.
Kljub tem razmeroma zelo strogim določbam pravila vendar niso 
predpisovala kakega enotnega talnega načrta. Šele okrog 1 . 1140.se 
pojavi talni načrt, katerega se cistercijani oprimejo, ga razširijo 
povsod, kjer so nastale redovne naselbine in katerega najstarejši pri­
mer je 1 . 1139 pričeta in 1147 posvečena cerkev v Fontenayu^
Na osnovi tega talnega načrta in pravil reda se je razvil poseben 
tip cistercijanske cerkve, katerega karakteristični znaki bi bili tile:
Za talni načrt ie značilna vzhodna partija s prečno ladjo, 
z ravno zaključenim prezbiterijem in dvema paroma kapel, ki sta od­
prta v prečno ladjo.
Zunanjščina je brez stolpov, zanjo je značilna nenavadna 
dolžina.
Za notranjščino je značilna zgodnja raba križnega oboka 
in šilastega loka, raba slopov mesto stebrov, služniki, ki ne segajo do 
tal in zmernost v skulpturnem okrasju. Kript cistercijanske cerkve 
nimajo.
Vendar ta strogi duh, ki veje iz apela sv. Bernarda, ni mogel 
redovne arhitekture obdržati v ozkih mejah njegovih zahtev. Dal ji 
je pač neke osnovne, le za cistercijane značilne poteze, ki sem jih 
nakazal, razvoj arhitekture pa je šel dalje z ostalim razvojem.
Ne samo razvojna nujnost, tudi drugi razlogi so vplivali na kasnejši 
značaj cistercijanskih cerkva. Red se je že v prvem polstoletju razvoja
razširil po vsej Evropi. Rasla je teritorijalna posest samostanov in, 
kot sem že omenil, njih vpliv v cerkvenem in političnem življenju. 
Naravno je, tla se je spremenilo tudi stališče menihov do umetnosti.
Cerkve niso več revne; čeprav so preproste, so vendar monumen­
talne in reprezentativne. Tehnično so na višku, grajene iz trpežnega 
materiala, kamna, ki daje na eni strani stavbi monumentalno resnobo, 
po drugi pa tudi varnost pred požarom Prav iz tega razloga so začeli 
sprva le v prezbiteriju dovoljeni obok porabljati v vseh delih stavbe.
Če povzamemo te osnovne poteze, dajo zelo masivno, strogo arhi­
tekturo, ki je dobila svoj stilni znak v Burgundiji, materni deželi reda. 
Za burgundsko kasno romaniko pa je značilna zgodnja poraba šila- 
stega loka in križnega oboka, s čimer je bil dan prvi predpogoj za- 
prehod k gotiki. S tem, da je prevzela cistercijanska arhitektura ta 
dva značilna elementa poznoromanske arhitekture in z njima ustvarila 
bazilikalno zasnovo v nevezanem sistemu, je izvršila prehod k zgodnji 
gotiki. Vse to se izvrši okoli 1 . 1150 in je cistercijanska cerkev v Pon- 
tignyjn prva, ki je porabila rebrasti križni obok.
To arhitekturo, ki je po svojem karakterju meniška variacija bur­
gundske zgodnje gotike, so menihi razširili povsod, kjer so se naselili 
in bili tako nositelji nove, gotske umetnosti. Dvorak jih naravnost 
imenuje misijonarje gotike.
Prvi cistercijanski samostan v najših krajih je bil 1 . 1136 ustanov­
ljen v Stični. Temu je sledil samostan v Vetrinju na Koroškem, kjer 
prvič pri nas nastopi za cistercijane značilni talni načrt, ki se ponovi 
nato tudi v Kostanjevici. Potrebno pa je, da v zvezi s terni prvimi veli­
kimi cerkvenimi ustanovami pri nas spoznamo tudi stiski sodobno 
cerkev v
benediktinskem 6amostanu v Gornjem Gradu.
Benediktinska opatija v Gornjem gradu je bila ustanovljena 1.1140 
v času, ko so v salzburški nadškofiji v velikem številu nastajale nove 
redovne naselbine. Odkod so menihi prišli v Gornji grad, ni znano, 
ker so benediktinski samostani živeli neodvisno drug od drugega. Ko 
so se ločili od matičnega samostana, se je vez kmalu pretrgala in iz­
gubila. To dejstvo ima za posledico toliko različnih tipov cerkvenih 
stavb tega reda.
Cistercijani pa so vedino vzdrževali zvezo z matičnim samostanom, 
ki je novo ustanovo oskrbel z vsem potrebnim. Konverzi, ki so sprem­
ljali menihe v nove naselbine, so bili vešči tudi stavbarstva. Ti so 
hodili iz kraja v kraj in zidali novoustanovljeni naselbini cerkev in 
samostan. Tu je iskati vzrok splošno razširjenemu tipu cistercijanskih 
stavb, ki je isti visoko na severu na Švedskem in na jugu v Španiji in 
Italiji.
Benediktinske cerkve pa so v vsaki deželi sprejele krajevne po­
sebnosti. Tako so v Franciji »francoske«, v Nemčiji pa razvijejo svoje 
lokalne posebnosti in jih delimo po šolah, to je po onih primerih, ki 
so rodili celo vrsto posnemovalcev. Cesto se benediktinske cerkve na­
slonijo na vzore stolnic, posebno na zapadu so močno vplivale nanje 
cesarske stolnice v Mainzu, Speyerju in Wormsu.
»
Gornjegrajska opatijska cerkev, ki sedaj ne obstaja več, je po 
rekonstrukciji A. Stegenška na podlagi vizitacijskih opisov in Vischer- 
jevega bakroreza iz 1 . 1680 imela tri podolžne ladje, ki so se na vzhodu 
končavale s tremi apsidami, postavljenimi druga ob drugo. Prečne ilad je 
ni imela.
Tloris predstavlja tip najenostavnejše romanske cerkve, kakršnega 
pozna južna Nemčija, predvsem Bavarska. Z Bavarske je ta tip prišel 
/ preko Koroške in Gornje Štajerske v Gornji grad. Na Koroškem pri­
padajo temu tipu skoro vse samostanske cerkve: Milstatt (1070—1088), 
stolnica na Krki, pričeta 1140, ki je šele med zidanjem dobila prečno 
ladjo, na Štajerskem pa cerkev v Sekavi, pričeta 1140. Izjema je samo­
stanska cerkev v Št. Pavlu, ki ima prečno ladjo, katere kraka imata 
proti vzhodu apsidi, in korni kvadrat z glavno apsido. Ta motiv je 
prvi izvedel samostan Hirsaü pri cerkvi sv. Avrelija. Pod vplivom 
cerkve v Št. Pavlu je tudi krška stolnica dobila prečno ladjo, ki sprva 
ni bila projektirana; vrinili so jo, ko je bila cerkev do višine stranskih 
ladij že dozidana in so tudi apside že stale.
Tako imamo na Koroškem dva vpliva, bavarski, ki je splošno velja­
ven, in hitrsauski.
Novi motivi prihajajo v Nemčijo iz Clunija, za katerega je zna­
čilen triapsidalni zaključek s prečno ladjo. Ta motiv je porabljen v 
Stični, ki je bila pričeta pred posvetitvijo cerkve v Fontenayu in zato 
pripada še starejšemu tipu, prevzetem od Cluniacenzov.
Bazilika v Stični
Samostan v Stični je prva cistercijanska naselbina v naših krajih. 
Ustanovili so jo 1 . 1136 trije višenjski plemiči. V listini iz časa med 
1 . 1164—1180 se omenja kot stavbar »Michael, homo latinus, arte vero 
cementarius tempore antecessorum nostrorum de longinquis provinciis 
advaniens«.
Važen je ta podatek iz dveh ozirov. Prvič nam potrjuje, da so 
imeli cistercijani med redovnimi brati vešče stavbarje, ki so spremljali 
menihe v novo naselbino. Drugič nam je v pridevku »homo latinus« 
dan migljaj, v kateri smeri moramo iskati vzorov za stiško baziliko. 
Tu pride »v poštev edino Francija, za kar govori tudi dostavek »de 
longinquis provinciis«.
Cerkev je v prvotnem stanju obsegala tri, 7 travej dolge podolžne 
ladje, ki jih na vzhodu križa prečna ladja. Onstran nje se prostori 
podolžnih ladij za približno širino križišča ponove in se nato zaklju­
čijo s tremi apsidami. Bazilika je bila v vseh prostorih ravno krita 
z izjemo apsid, ki so bile obokane. Tudi križišče je imelo raven strop. 
Ladje so delili slopi, ki so prehajali v loke brez kapitelov. Pred fasado 
je bila verjetno lopa. Na jugu je cerkvi prizidan križni hodnik, ki je 
bil tudi ravno krit. Stolpa cerkev ni imela.
Vse te posebnosti naravnost odlično odgovarjajo redovnim pra­
vilom, ki sem jih navedel spredaj. Cerkev je bila z izjemo apsid ravno 
krita, delilci ladij so zidani pravokotni slopi in ne stebri; tudi stolpa
ni bilo. V tem zgodnjem času, ko je bazilika nastala, so se torej še 
zvesto držali redovnih pravil.
Stiska cerkev pa tudi še nima onega značilnega cistercijanskega 
talnega načrta, ki ga bomo srečali v Vetrinju in Kostanjevici. Nastala 
je namreč pred Fontenayem, zato ima po starejšem cluniacenskem 
vzoru zasnovano korno partijo.
Trdno omejena kubična prostornina, vendar razčlenjena na posa­
mezne prostorno samostojne dele, ki jih predstavljajo glavna, stranski 
ter prečna ladja in apside, označuje notranjost stiske bazilike v njeni 
prvotni obliki.
Na zunaj pa je značilna zanjo njena zleknjenost po zemlji, ko se 
izredno dolgo stavbno telo negibno razpreda po tleh, brez najmanj­
šega vzpona v višino. To pa je glavna zunanja karakteristika cister­
cijanske cerkve.
Stiška bazilika je zidana iz pravilnih kvadrov lehnjaka. Na zu­
nanjščini je bila neometana, skladi kvadrov so bili fugirani. Prav 
zaradi tega pravilnega zidanja je mogoče vse kasnejše dozidave in 
popravila do zadnje malenkosti natančno ugotoviti.
Od arhitektonskih detajlov prvotne bazilike imamo ohranjeno naj­
prej svetlobno nadstropje srednje ladje, ki je danes vidno na pod­
strešju. Vseh oken je 12, 6 v severni, 6 v južni steni. Okna so poševno 
vrezana v steno, zgoraj polkrožno završena, injih zunanja odprtina je 
107 X 245 cm, svetlobna pa 52 X 202 cm velika. Nekdaj je imela glavna 
ladja 14 oken, a je danes za eno travejo skrajšana.
Tudi severna stranska ladja je imela 7 oken, ki so bila le 80 X 
160 cm velika. Južna je bila brez oken, ker je bil tu prizidan križni 
hodnik.
V prečni ladji sta popolnoma ohranjeni pod streho dve okni, 80 X 
220 cm veliki, 4 pa delno.
Kakšna je bila zapadna fasada, je odveč ugibati, ker je podrta. 
Gotovo pa je bila pred njo pritlična lopa. Srednja ladja je bila krita 
z dvokapno streho, stranski s pultno, ki je slonela pod okni na steni 
srednje ladje.
To so vsi arhitektonski detajli, ki so nam znani iz prve dobe ba­
zilike. Kje je bil porabljen romanski steber, čigar noga, obstoječa iz 
kvadratne plošče, dveh močnih svitkov z ogelnimi listi ter deli primi­
tivno z viticami okrašenega kockastega kapitela, ki so bili najdeni pri 
zadnji restavraciji, ni znanp.
V križnem hodniku sta bili odkriti dve romanski bifori, ob njima 
pa vhod v kapiteljsko dvorano. Bifori sta polkrožni, stopničasto vse­
kani v steno, delil ju je stebrič s kockastim kapitelom z naklado pra­
vokotnega profila, katere spodnja robova sta do kapitela polkrožno 
posneta.
V teku stoletij do danes pa je bazilika doživela več prezidav. V 
gotski dobi je bil najprej obokan križni hodnik, kar se je zgodilo 
sredi 13. stol. Rebra hodnika kažejo namreč v prerezu značilno hru­
škasto obliko, ki jo imajo rebra istočasnih stavb v Kostanjevici in pri 
minoritih in pri dominikancih v Ptuju.
Naslednja gotska prezidava je bila izvršena na prezbiteriju. Kdaj 
je bil prezidan prezbiterij, se ne da točno ugotoviti. Crnologar je 
mnenja, da kmalu po 1 . 1414. Dokumentarično pa je znano, da so Turki
1 . 1475 samostan požgali in da je opat Osvad izvršil popravila, pri 
katerih bi mogla nastati sprememba prezbiterija. Ta prezidava se je 
izvršila tako, da so podrli glavno apsido, odstranili ravni strop v kor- 
nem kvadratu, prizidali v gotiki običajen 5/8 zaključek in ves tako 
prezidani prezbiterij obokali s križnim obokom. Prerez rebeir pa go­
vori bolj za začetek kot za konec 15. st.
Najbrž istočasno z 'prezbiterijem so pozidali stolp nad križiščem. 
Nad polkrožnimi loki, ki so vezali slope na križišču, je gotski arhitekt 
zgradil najprej 4 razbremenilne loke, ki so sprejeli nase zvonikovo 
težo. Stolp je v osnovi kvadratičen in tak sega še nad streho. Njegovi 
ogli so ob prehodu v osmerokot prekriti s kamnitimi strešicami. Zno­
traj je bil ta prehod izvršen s trompami. V višini sedanjih 4 oken je 
•bilo 8 visokih šilastih oken, od katerih so 4 sedaj zazidana, 4 pa spre­
menjena v baročni obliki. Šele s tem stolpom je dobila cerkev na zunaj 
svojo dominainto, ki je leni gmoti dala nekaj višinskega vzpona.
Za tem je gotski arhitekt gradil v Stični, ko je nastala sedaj tudi 
spremenjena kapiteljska dvorana z lepimi kamenitimi sedeži, ki so 
bili na prednji strani okrašeni s frizom četverolistov v reliefu; sredi 
vsakega četverolista je križna roža. Tudi ta oprava kapiteljske dvo­
rane spada v 15. stoletje.
S tem je gotska umetnost končala s prezidavami na baziliki. V 
bistvu se stanje " n i mnogo spremenilo. Le prezbiterij je dobil novemu 
slogu ustrezno obliko poligonalnega zaključka z visokimi okni. Ostala 
cerkev je ostala nespremenjena.
Najusodnejša sprememba, ki jo je cerkev utrpela, je bila njena 
barokizacija, ki jo je pričel opat Jakob Reinprecht 1 . 1622. Baroki­
zacija je bila tako temeljita, da so mnogi avtorji, prvi I. V. Valvasor 
trdili, da je omenjeni opat pozidal novo cerkev.
Barokizacijo so izvirsili tako, da so najprej odstranili vse lesene 
strope, v prezbiteriju pa križni obok, nakar so vso cerkev enotno 
baročno obokali. V srednji ladji je obok bečva z vrezanimi sosvodni- 
cami, v vseh ostalih prostorih pa baročni križni obok. Na križišču je 
plitka kupola. Na zapadu so cerkev za eno travejo skrajšali in podrli 
lopo pred fasado. Na vzhodu pa so odstranili tudi stranski apsidi, ki 
sta pri gotizaciji prezbiterija še ostali. Ker je pri obokanju srednje 
ladje ostalo svetlobno nadstropje pod strelio, je cerkev izgubila tako 
značilno bazilikalno luč in s tem glavni znak romanskega porekla. 
Zato so povečali majhna romanska okna v severni stranski in v prečni 
ladji. Stene in slope so obdali s pilastri, ki nosijo močno profilirano 
ogredje, strope pa štukirali.
Tudi stolp je dobil baročno streho. Od oken so 4 zazidali, 4 pa spre­
menili. Nato so vse tri ladje pokrili z enotno dvokapno streho.
Pri restavraciji cerkve pred nekaj leti so bili ugotovljeni važni 
momenti za rekonstrukcijo prvotnega stanja. V prezbiteriju so bili 
odkopani temelji nekdanje apside. Stranski dve je odkopala še bivša
dunajska centralna komisija za ohranitev spomenikov. Na zapadu pa 
«o bili ugotovljeni temelji prvotne fasade. Stiska bazilika je po teh 
ugotovitvah gotovo najvažnejši spomenik romanske dobe na naših tleh.
Naslednja cistercijanska opatija na naših tleh je v Vetrinju na 
Koroškem, ki ima že tipičen cistercijanski talni načrt, povzet po Fon- 
tenayu, ki ga potem Kostainjevica izvede v mnogo naprednejši obliki. 
Da nam bo razvoj Fontenay-Vetrinj-Kostanjevica jasen, ei oglejmo vse 
tri stavbe.
F o n t e n a y
Cerkev cistercijanskega samostana v Fontenayu v Burgundiji, ki je 
bila pričeta 1 . 1139 in posvečena 1147, je najstairejši ohranjeni primer 
cistercijanskega talnega načrta, za katerega je značilna vzhodna 
partija.
Talni načrt fontenayške cerkve obsega triladijski podolžni prostor 
z 8 obočnimi polami, prečno ladjo, ravno zaključen kor in ob njem 
I 2 para med seboj ločenih kapel, odprtih v prečno ladjo. Enotnost talne 
' ploskve in predvsem enotnost gibanja proti vzhodu, je že v talnem 
načrtu močno razkosana. Talno ploskev sestavlja množica prostomin- 
skih delov, ki so ritmično razdeljeni okrog središčnega kvadrata.
Tudi podolžno gibanje proti vzhodu se vrši v ritmičnih presledkih, 
ki jih označujejo oproge na oboku glavne ladje. Ta glavna smer za­
dene na križišču na oviro, prečno ladjo, in se onkraj nje ne ponovi 
več, ampak konča v nižjem kornem kvadratu. Ta v talnem načrtu 
dobro vidna vzdolžna usmerjenost stavbe pa je v prostorni razdelitvi 
notranjščine močno zabrisana.
Notranjščino sestavlja namreč množica samostojnih delov. Način 
U prekrivanja jo razdrobi v sistem prostorno samostojnih enot. Obokani
1 so vsi prostori z <»troločno^ bečvo in sicer glavna ladja z vzdolžno 
f tekočo bečvo, katere oproge^ištvarjajo skupno z arkadami enakomerne 
presledke v smeri proti altarju. Stranski ladji pa stal v posameznih 
poljih prekriti z bečvo, ki je položena pravokotno na glavno smer. 
Na ta način se posamezna polja stranskih iladij osamosvojijo, stramski 
ladji razpadeta v 16 samostojnih kapel, ki jih navzgor omejuje vsaki 
kapeli lasten obok. Ta drobitev prostora gre /še dalje; tudi križišče in 
oba kraka prečne ladje predstavljajo nadaljnje samostojne enote, 
pravtako kapele ob prezbiteriju; pa tudi prezbiterij sam je nov pro­
storni individuum, ki je po višinski razliki iztrgan iz enotne glavne 
ladje, ker je nižji kot je ona.
Ta drobitev notranjščine v posamezne prostorne dele ima za posle­
dico zastoj v gibanju proti vzhodu. Vzdolžno položena bečva glavne 
ladje vztrajno, čeprav z enakomernimi intervali, ki jih zaznamujejo 
oproge, teži proti altarju. V stranskih ladjah pa je to gibanje popol­
noma ustavljeno. Vsaka prečna bečva prekriža glavno smer, je torej 
negacija te smeri.
Po talnem načrtu in oblikovanju prostora je fontenayška cerkev 
še čisto romanska. Vendar pa vsebuje element, ki je bil usoden za
nadaljni razvoj, to je šilasti lok, ki ga porablja v obokih in arkadah 
glavne ladje. S lem pa je bil podan zametek gotskega stila.
Zunanjščina je zopet brez stolpa, zanjo je značilna zleknjenost 
gmote po zemlji.
FontenaySko cerkev moramo imenovati romansko. Prostominska 
delitev notranjščine snae sili k temu. Nadaljni razvoj pa napoveduje 
šilasta forma, beeve in arkad; in v to smer je razvoj tudi krenil.
V e t r i n j
Samostan je 1.1142 ustanovil vojvoda Bernard Spanheimski. L. 1202 
je cerkev, sezidano po vzoru fontenayske, posvetil salzburški nadškof 
Eberhard. L. 1786 je bil samostan razpuščen. L. 1847 je bila cerkev na 
zapadu za 25 m skrajšana. Nekdaj ravno zaključeni kor je bil v za­
četku 14. stol. podaljšan za 5/8 zaključek in nato križno obokan. Iz 
konca 15. stol. datira stolp. Kljub vsem prezidavam je prvotna zasnova 
jasna.
Talni načrt je isti kot v Fontenayu. Tudi notranjščina se od fon- 
tenayške prav nič ne razlikuje. Ostroločno bečvo porablja ma isti 
način v vseh prostorih.
Za zunanjščino je zopet značilno pomanjkanje stolpa.
Cerkev je torej produkt istega stilnega hotenja, kar je razumljivo, 
ker je nastala skoro istočasno s Fontenayem. Med to prvo cisterci­
jansko ustanovo v Vetrinju in njeno sestro v Kostanjevici pa je po­
teklo eno stoletje. V tem času je cistercijanska arhitektura v Burgun­
diji izvršila popolni preobrat h gotskemu načinu gradnje. Izvedla je 
rebrasti križni obok in izdelala bazilikalno zasnovo v nevezanem si­
stemu. Iz Burgundije so menihi razširili snovi stil tudi drugam, odkoder 
je mogel zaiti tudi k nam, v Kostanjevico. Zveza Kostanjevice s Fran­
cijo ni treba, da je direktna, nanjo so mogle vplivati cerkve tega reda, 
ki so tedaj že nastale na Gornjem Štajerskem in v Avstriji.
Kostanjevica
Cistercijanski samostan S. Maria in fontis pri Kostanjevici je bil 
ustanovljen J . 1234. Menihi so prišli iz Vetrinja. Cerkev je bila do 
srede stoletja sezidana, a že v začetku 15. stol. na zapadu skrajšana. 
Prizidana ji je bila dvonadstropna gotska kapela in nad njo stolp. 
L. 1741 je bila cerkev barokizirana. Podaljšan je bil prezbiterij, glavna 
in prečna ladja novo obokani, v stranskih ladjah pa so bili stari oboki 
maskirani z novimi. Prezidane*so bile vse ostroločne arkade in na­
pravljena nova okna. L. 1786 je Jožef II. samostan razpustil. Odslej je 
cerkev stalno propadala. V letih 1932/53 pa je bila restavrirana v koli­
kor je bilo to mogoče v prvotno stanje. Dela pa 1 . 1941 še niso bila 
končana. L. 1943 je v zvezi z vojnimi operacijami s samostanom vred 
pogorela; 1 . 1945 pa so se podrli oboki razen svetišča in severne stran­
ske ladje.
Talni načrt je pred prezidavo obsegal najmanj, 4 obočne pole dolg 
triladijski glavni prostor, prečno ladjo, ravnozaključen prezbiterij in
2 para med seboj neločenih kapel. Vendar je pri istem talnem načrtu 
kostanjeviška cerkev pravo nasprotje fontenayske in vetrinjske. Prvo, 
kar opazimo je, da kvadrat na križišču ni več odločilen za mere talne 
ploskve kot je bil še deloma pfr obeh starejših stavbah. Največja, že 
v talnem načrtu vidna razlika pa je križni obok. Hitrost s katero se 
sedaj glavna ladja giblje proti vzhodu je zmanjšana. Križni obok po­
meni dejansko večjo oviro pri gibanju kot pa oproge pri bečvi. Križni 
obok pa nastopi tudi v stranskih ladjah. Te sedaj z isto hitrostjo in 
s prav takimi presledki hite proti vzhodu kot glavna ladja.
Notranjščina je pri istem talnem načrtu torej mnogo naprednejša. 
Vzporedno s križnim obokom je v Kostanjevici že jasno izdelan bazi- 
likalni sistem. V Fontenayu in Vetrinju je bila sicer glavna ladja 
vzvišena mad stranskima, imela pa ni svojega svetlobnega nadstropja, 
ker je to onemogočila konstrukcija obokov. V Kostanjevici pa je 
srednja ladja zrasla do dvojne višine stranskih in dobila svojo lastno 
bazilikalno osvetljavo.
Razkosanost prostora je kljub križnemu oboku manjša. Prezbiterij 
je dosegel v višini glavno ladjo in se tako z njo preko središčnega 
kvadrata strnil v enotno prostornino. Tudi stranski ladji sta sedaj 
kriti s križnimi oboki in tedaj enakovredni glavni. Arkade med glavno 
in stranskiriyi ladjama so se dvignile ih razširile, oba prostora sta na 
ta način tesneje povezana med seboj. Zato je tudi podolžno gibanje 
bolj prepričljivo.
Vse te spremembe v oblikovanju prostora pa je omogočila nova 
obočna konstrukcija. V Fontenayu in Vetrinju so pravokotno na po­
dolžno smer stavbe položene bečve v stranskih ladjah zadrževale pri­
tisk oboka glavne ladje, ki zaradi tega ni mogla imeti lastne osvet­
ljave. Križni obok pa ima svoje korenine v zemlji. Iz tal rasto močni 
služniki, na katerih slone rebra oboka in prenašajo obočni pritisk v 
temelje. S tem načinom prekrivanja pa je bilo mogoče obokati prostor, 
katerega tloris ni bil le kvadrat. Posamezna polja v glavni ladji so 
prečni pravokotniki v izmeri 6,80 X 5 m. V prečni ladji so obočne tra-
• veje še ožje in so pri isti širini le 3,50 m globoke. Polja v stranskih 
ladjah so podolžni pravokotniki. Središčni kvadrat je torej zgubil 
svoj nekdanji pomen kot odločujoča enota v merah talne ploskve.
Razvoj od Fontenaya in Vetrinja h Kostanjevici je šel v glavnem 
v treh smereh:
1. Jasno se je izoblikovala talna zasnova na podlagi nevezanega 
sistema, kar je posledica
2. nove obočne konstrukcije, križnega oboka, ki ima zopet za po­
sledico
3. manjšo razkosanost prostora.
Po vseh teh spremembah je kostanjeviška cerkev le še po talnem 
načrtu zvesta tradiciji romanske dobe. S tem pa, da uporablja nove 
arhitekturne elemente in z' njimi ustvarja novo občuteno prostornino, 
je že delo nove, gotske umetnosti.
Za notranjo arhitekturo kostanjeviške cerkve so značilni snopasio- - 
s e s ta v lj e n i s lo p i, ki ločijo glavno ladjo od stranskih. V prerezu kažejo 
kvadratno jed rokici ga obdajajo 4 polstebri, v diagonalah pa 4 manjši
% stebri. Prvi 4 nosijo oproge, ki delijo obočne traveje, oziroma tvo­
rijo arkade glavne ladje, % služniki pa diagonalna rebra. Služniki 
glavne, prečne ladje in križišča rastejo nepretrgoma od tal do začetka 
obočne konstrukcije. Obočna rebra stranskih ladij počivajo ob zuna­
njih stenah na konzolah. Rebra imajo v prerezu zgodnjo obliko hruške, 
kar bomo ponovno srečali v Ptuju. Vsi ti arhitekturni detajli, sestav­
ljeni slopi, služniki in konzole kot nosilci obočne konstrukcije so zna­
čilno cistercijanski. Na ta način so se izognili rabi prepovedanih ste­
brov. S služniki obdan slop pa je v bistvu še vedno le del stene in 
z njo nerazdružno povezan. Vse te elemente so prevzeli tudi beraški 
redovi.
Vsi ‘služniki imajo bogato okrašene kapitele, ki so važna opora 
pri datiranju stavbe. Osnovna oblika kapitela je čaša, kelih, torej že 
gotska forma mesto romanske kocke. Ta osnovni tip čaše je enoten in 
se menjuje samo okras ne pa forma sama. Kapiteli so bogato okrašeni 
z rastlinsko motiviko na izredno iznajdljiv in mnogovrsten način; dali 
bi se razdeliti na 5 tipov:
1. Čašasti kapitel s 4 gladkimi jezikastimi listi brez zavojev, ki 
nastopa na polstebrih arkad v kapelah prečne ladje.
2. Izraziti brstni kapitel. Kelih je obdari z dvojno vrsto listov tako, 
da je zgoraj viden velik del čaše. Spodaj široki listi se navzgor zožu­
jejo in se zvijajo v dvojni brstič. Močna zareza deli list v dve polovici, 
kar ustreza dvojnemu brstu. Zgornja dva lista, ki poganjata izmed 
spodnjih dveh, sta uvita pod ogel krilne plošče.
3. Palmetni kapitel. Spodnji del čaše pokrivajo med seboj preple­
tajoči se peclji v palmete razvitih listov, ki odgovarjajo prvi vrsti 
brstja v tipu 2. Nato se palmete še enkrat ponove, v oglih pa nastopi 
zopet nerazvit brst, ki se vpogiba pod ogel kriilne plošče.
4. Kombinacija tipa 2 in 3. Spodnja vrsta treh listov ostane, med 
zgornja brsta pa se vrineta dva lista palmete, ki pokrijeta v tipu 2 
vidni del čaše. V bogatejši obliki pri polstebrih arkad tvori spodnjo 
vrsto venec brstnih listov, ki čašo popolnoma pokrivajo. V gornji vrsti 
pa nastopijo palmete. Lista v oglih segata čez vidni rob čaše pod ogel 
krilne plošče.
5. Kapitel, na katerem nastopi mesto ogelnih zavojev na gladki 
čaši živalska in človeška glava; v sedanjem 6 tam ju cerkve ga opazimo 
na zadnjem paru služnikov v srednji ladji, pred prizidano gotsko 
kapeilo, ki je nadomestila porušeno travejo.
Konzole v stranskih ladjah so okrašene z rastlinskimi viticami.
Vsi kapiteli razen zadnjega para so varijacije zgodnjegotskega 
brst neg a kapitela in nastopajo pri nas od konca 12. stol. dalje (Kam­
nik — Mali grad, Špitalič). V kapelah prečne ladje je ohranjen primer 
razvojno mlajšega tipa, na zadnjem paru služnikov ladje pa se na 
kapitelih pojavita že človeška in živalska »glava, ki postaneta kmalu 
nato glavni motiv v gotski plastiki na konzolah in sklepnikih.
Zunanjščina je s kasnejšimi prezidavami največ trpela. Nje glavni 
del, fasada, se ni ohranil. Cerkev je bila kot v vseh prejšnjih primerih 
brez stolpa, prepoved, katere se cistercijani najdlje drže. Fasado si 
moremo rekonstruirati. V obrisu je jasno vidna bazilikalna zasnova:
visoka srednja ladja in nižji stranski z značilno pultno streho. V sred­
njo ladjo je vodil portal, gotovo ostroločen s stebriči z brstnimi kapi­
teli ob straneh. Nad portalom je bilo rozetno okno s krogovičjem.
Podolžne stene so bile predrte z okni. Vsaka ladja je imela svojo 
osvetljavo. Okna srednje ladje so nad sedanjim obokom še delno vidna. 
Stene je na vrhu zaključil venčni zidec, ki ga tvorita dve krožnici in 
žleb med njima.
Čeprav je po talnem načrtu kostanjeviška cerkev tipična cister­
cijanska stavba, katere tip je prišel iz Francije, so na njeno arhitek­
turo gotovo mogli vplivati tudi spomeniki sosednje Avstrije, od koder 
je istočasno s postankom te cerkve prišla k nam stilno sorodna ji arhi­
tektura v cerkvah beraških redov, minoritov in dominikancev v Ptuju. 
Pozornost zbuja, da notranja arhitektura kostanjeviške cerkve pre­
senetljivo soglaša z arhitekturo Michaeler Kirche na Dunaju, kakor 
je ugotovil Fr. Stele.
Na sedaj zazidanem snopu služnikov ob južnem stranskem por­
talu je vklesano kamnoseško znamenje nenavadno bogate oblike. Ne 
samo, da je to znamenje popolnoma osamljeno v našem spomeniškem 
gradivu, tudi način, kako je vrezano v kamen, je nenavaden. Vklesano 
je v zarezni tehniki. Dejstvo, da je to edin primer v našem gradivu, 
že samo govori za tujo delavnico, ne glede na odličnost spomenika 
samega.
II. ARHITEKTURA KARTUZIJANOV
Kartuzijanski red je 1 . 1084)ustanovil sv. Bruno, ko se je s 6 tova- 
v a riši umaknil v samotno in skrito sotesko pri Grenoblu imenovano 
Chartreuse. Po kraju, kjer je nastal prvi samostan Grande Chartreuse, 
je red dobil ime kartuzijam. Red se je kljub izredni strogosti hitro 
širil in sv. Bruno sam je 1 . 1097 ustanovil v Italiji kartuzijo La Torre. 
Sv. Bruno je umrl 1 . 1101.
V Sloveniji so v srednjem veku nastale 4 kartuzije. Žiče, prva med 
njimi, ustanovljena med 1 . 1160—64, je prva na ozemlju rimsko nem­
škega cesarstva. Jurklošter je sledil Žičam že 1 . 1170, Bistra 1 . 1255, 
Pleterje pa šele 1 . 1403. Vse 4 samostane je zatrl Jožef II. Samo Pleterje 
je 1 . 1904 vstalo iz razvalin in še daaes pripada svojemu redu.
Kartuzija pri Žičah (Žički samostan) /
Ustanovil jo je med 1 . 1160—64 štajerski mejni grof Otokar I. 
(1129—1164). Menihi so prišli iz Velike Kartuzije v Franciji pod vod­
stvom Beremunda iz rodbine vojvod Cornwelskih. Prišlo je 12 meni­
hov in 24 konverzov. Postavili so po pravilih reda dva samostana, ki 
sta imela vsak svojo cerkev. Gornji samostan, »domus superior«, je 
bil določen za menihe, spodnji, »domus inferior«, za konverze. Cerkev 
v gornjem samostanu se je imenovala »ecclesia maior«, v spodnjem 
»ecclesia minor«; ta je danes župna cerkev v Špitaliču. Obe cerkvi je 
1 . 1190 posvetil patrijarh Gotfried.
V gornji cerkvi je prior Peter (1314—1528) postavil lekcionarij. 
Okrog 1 . 1400 je bila cerkev posvečena. Sredi 18. stol. je bila baroki­
zirana. Na jugu sta bili prizidani dve kapeli, v katerih sta bila 1 . 1640 
posvečena altarja. Pred 1 . 1421 je bila cerkvi prizidana dvonadstropna 
kapela.
L. 1469 je bila sezidana kostnica.
Med 1 . 1564—1595 je redovno življenje začasno prenehalo. L. 1595 
je bil samostan obnovljen. L. 1782 ga je Jožef II. razpustil. Gornji 
samostan s cerkvijo je danes popolna razvalina.
Spodnja cerkev se je ohranila in je 1 . 1782 postala župna.
Ecclesia minor
__JEosvečena je bila 1 . 1190. Leta 1782 je postala župna cerkev vasi 
^Špitalič, i ki se je razvila okoli spodnjega samostana, »hospitala«, in 
pčmjem dobila tudi ime. Okoli 1 . 1839 je bil fasadi prizidan zvonik 
in v njegovo prednjo steno premeščen iz prvotne fasade glavni portal.
V istem času je bila na severu prezbiteriju prizidana zakristija, v 
notranjščini pa pevski kor.
Cerkev obsega v talnem načrtu od zapada proti vzhodu zvonik, 
ladjo in od nje nekoliko ožji, kvadratičen prezbiterij. Dolga je 16,90 m, 
široka v ladji 6,40, v prezbiteriju 5,50 m. Ladja ima dve skoro kvadra- 
tični obočni poli, prezbiterij pa je popolen kvadrat. Vsa cerkev je 
križno obokana.
Značilen je tloris, ki se bistveno razlikuje od tlorisa gornje cerkve. 
Tu sta med seboj strogo ločena ladja in prezbiterij, kajti cerkev je 
bila namenjena tudi gostom, ki so kartuzijo obiskali, ne izključno 
menihom Raven korni zaključek so kartuzijani v tej zgodnji dobi ne­
dvomno prevzeli od cistercijanov. ,
Na zunanjščini ima stavba na vseh točkah, kjer pritiska obočna 
konstrukcija na stene, opornike. Oporniki v prezbiteriju imajo dvo- 
kapno strešico, oni ob ladji enokapno. Stavbo opasuje podzidek, ki ima 
v profilu žleb med dvema svitkoma, od katerih je spodnji močnejši 
od gornjega. Od oken se je nespremenjeno ohranilo le ono za velikim 
oltarjem
Ohranjena pa sta glavni in južni portal. Glavni je bil pri presta­
vitvi vzidan takoj pri tleh, medtem ko je stal prej na podzidku 70 cm 
visoko od tal. Portal je stopnjičasto vsekan v steno. V pravokotne iz­
seke ostenja so na vsaki strani postavljeni po 3 stebriči. Baze stebrov 
imajo dva1 svitka z žlebom med njima, kapiteli pa so izraziti brstni 
kapiteli tipa Kostanjevica 2. Arhivolta je bogato profilirana z žlebi 
in svitki. Polkrožni timpanoin zapira relief Jagnjeta s križem.
Podoben mu. je stranski portal, ki je v svoji legi nespremenjen in 
zato višji od glavnega. Ima ob straneh le po en stebrič. Timpana ni.
Notranjščino deli slavolok v ladjo in prezbiterij. Slavolok je šilast 
s hruškovim prerezom s priostrenim hrbtom.
Obočna konstrukcija ladje je sestavljena iz dveh skoro kvadra- 
tičnih križnih obokov, ki delita ladjo v dva dela, ki se občutita kot dva 
samostojna baldahina, postavljena drug ob drugega. Rebra, ki imajo
tudi hruškov profil, so nekdaj slonela na stebričih, od katerih so ostali 
samo še kapiteli, stebla pa so izgubljena. Kapiteli ladijskih stebričev 
imajo enostavno geometrično obliko prizme z okroglo posnetimi gor­
njimi robovi.
Prezbiterij je v tlorieu kvadrat in obokan po istem principu kot 
ladja. Križni obok sloni na 4 stebričih, ki so ohranjeni in so enaki 
onim v portalih. Obočna rebra imajo primitiven pravokoten prerez.
Na listni strani v prezbiteriju je sedile z dvema dolbinama, ki se 
na romanski način stopničasto p o g l a b l j a t a v steno. V iasekih sten stoje 
stebriči, enaki onim v portalih in nosijo dva šilasta, bogato s svitki in 
žlebiči profilirana loka.
Stil cerkve je torej zelo izrazit. Tloris s pravokotno zaključenim 
prezbiterijem, predvsem pa arhitekturni detajli so tipični za dobo 
zgodnje gotike. Dvojnost stila, romansko občuteni portali z brstnimi 
kapiteli, sedile, kjer se pojavi gotski lok, profili reber in slavoloka je 
značilna za dobo prehodnega sloga, ki nastopi ob koncu 12. stol. in se 
vzdrži vso 1. pol. 13. stol. V tej zgodnji dobi postanka cerkve je pre­
hodni stil razložljiv iz pobud, ki so jih menihi prinesli iz Francije, 
kjer v tem času ta stil ni bil nobena novost več.
Ecclesia maior
a) Prva stavba
Cerkev gornjega samostana, ki se nam je ■ohranila žal le v razva­
linah, je že druga cerkvena stavba na tem mestu. Prvotno stavbo je na 
podlagi podrobnega ogleda razvaline lahko rekonstruirati. Pri ogledu 
razvaline se opazi neka neenotnost v zidavi, ki je vidna najbolj na 
južni steni. Nekaj nad sredino oken postane zid nenaidoma ožji. Na 
tem mestu ga opasuje zidec, ki pa manjka na treh zaključnih stranicah 
prezbiterija.
Če pogledamo talni načrt razvaline, opazimo zopet neko nelogič­
nost v zidavi. Oporniki namreč ne stoje na mestu obočnega pritiska 
ampak so iz te točke pomaknjeni proti vzhodu. Okna so sicer v sredi 
obočnih pol, ne pa v sredi med oporniki.
Te ugotovitve govore nedvomno za prezidavo prvotne cerkve. Re­
konstrukcija ni težka. Treba je le, da razdelimo notranjščino tako, kot 
to narekujejo oporniki. Tako dobimo stavbo s 4 obočnimi polami. Ker 
na sedanjem kornem zaključku ni omenjenih razlik v zidavi, je to 
dokaz, da je bil kasneje prizidan. Korni zaključek je bil nekdaj raven 
kot v cerkvi v Špitaliču. Da je domneva pravilna, pove zadnja obočna 
pola, ki je kvadrat in predstavlja prezbiterij.
Tako rekonstruiran tloris nam da cerkev, ki je bila 26 m dolga, 
8 m široka in okrog 10 m visoka. Da je bila obokana, povedo oporniki, 
ki so nedvomno iz prve stavbne dobe in so bili pri prezidavi povišani.
Opozorim naj takoj na važno razliko med obema cerkvama. Špi- 
tališka je ločena v prezbiterij in ladjo, pri žički pa ta delitev ne na­
stopi. Cerkev je enotna dvorana, pri kateri je zadnja obočna pola 
označena kot prezbiterij s tem, da je v tlorisu kvadrat. Ostale 3 oboč-
ne pole so tudi tu zelo široki prečni pravokotniki; uveljavljen je torej 
isti princip obokavanja z baldahini kot v spodnji cerkvi.
Po stilu se zgornja cerkev sklada s spodnjo in pripada prehodnemu 
stilu.
b) Druga stavba
Na občnem zboru kartuzijanskega reda v Žičah 1 . 1397 so odločili, 
naj po vseh hišah rimske obedience pobirajo za popravilo žičke cerkve, 
ki je bilo okrog 1 . 1400 res izvršeno. ,
Kako se je prezidava izvršila, nam najbolje pove tloris*. Cerkev 
so razdelili na 4 enako široke obočne pole in ji en a vzhodu dozidali
3 zaključne stranice osmerokotnika. Ker so polja ožja od starih, opor­
niki ne stoje na mestu obočnega pritiska. Nova okna so izbili v sredi 
polj. Cerkev so za 6 m povišali in jo zopet obokali s križnim obokom. 
Tako prezidana cerkev je bila 28 m dolga, 8 m široka in okrog 16 m 
visoka.
Če primerjamo stanje po prezidavi e stanjem pred njo, vidimo, 
da je cerkev pridobila na višini in na dolžini. Če je prirastek na dol­
žini malenkosten, pa je na višini toliko bolj pomemben. Cerkev je 
sedaj dvakrat tako visoka kot široka.
Za novo stilno hotenje je zelo značilna tudi oboona razdelitev. Tudi 
v prezidani cerkvi so ostala 4 obočna polja, ta pa so napram starim 
ožja, torej naprednejša. Tudi so vsa polja med seboj enako široka, 
kar preje niso bila. Pole so sicer še zelo široki prečni pravokotniki, 
ker je bil arhitekt kolikor toliko vezan na prejšnje stanje. Da pa je 
težnja po zožitvi obočnih pol hotena, ne moremo dvomiti. Kaj bi bilo 
namreč bolj naravno kot držati se stare razdelitve, ki so jo narekovali 
oporniki, kot pa zagrešiti nedoslednost, da oporniki ne odgovarjajo 
širini obočnih pol. Vidna je torej nova težnja po novem razmerju med 
širino in dolžino in predvsem višino, v kateri se je lahko sprostila tež­
nja po organični rasti arhitekturnih delov.
Na zunanjščini je bila cerkev prosta le z zapadne in z južne strani. 
Na severu sta bila prizidana samostan in križni hodnik. Južno steno 
so opirali 4 trikrat stopnjevani oporniki z enokapno streho. Na fasadi 
je bil glavni vhod v cerkev, ki ga pa vse stare slike kažejo že v spre­
menjeni baročni obliki. Prvotna oblika portala je bila pač šilastoločna 
s poševno vrezanimi stranicami. Nad portalom je šilasto tridelno okno 
s krogovičjem srčaste oblike. V trikotnem slemenu je še eno pravo­
kotno okno, nad njim pa 2 okrogli lini.
V južni steni so bila 4 dvodelna okna z enostavnim krožnim kro­
govičjem Najbogatejše krogovičje je imelo okno v kornem zaključku. 
Bilo je dvodelno z dvema trilistoma in enim četverolistom, katerih listi 
so bili deljeni z običajnimi nosovi.
Notranjščina predstavlja zopet enoten prostor brez delitve na pre­
zbiterij in ladjo. Obočne pole so še vedno zelo široke, čeprav ne več 
kvadratične. Rebra so izhajala neposredno iz služnikov, ki so segali 
ob zidu zelo nizko navzdol in niso imeli kapitelov. Tudi konzol ni bilo, 
služniki so bili spodaj enostavno priostreni. Rebra niso imela več zgod-
njega prereza v obliki hruške. Prerez ima sedaj obliko trapeča z dvema 
žlebičema. Razvoj tega rebra se začne pri enostavnem pravokotnem 
prerezu tako, da so najprej posneli prednja ogla. Posnemali so vedno 
več, prerez je postajal ostrejši, dokler ni dobil značilne oblike^ ko «o 
ga še žlebasto izpodrezali. Ta oblika rebra se vzdrži poslej v gotski 
arhitekturi do konca gotske dobe.
Služniki so v prerezu sestavljeni v bistvu iz treh reber, kar je 
praktično razložljivo, ker izhajajo rebra neposredno iz služnikov.
Petero sklepnikov, ki so spajali rebra, je bilo plastično okrašenih. 
Prvi sklepnik nad oltarjem je imel podobo Jagnjeta, ostali štirje pa 
simbole štirih evangelistov.
Nova druga Žička cerkev kaže torej vse značilnosti razvite gotike. 1
V tlorisu se javlja nov stil predvsem v 5/8 kornem zaključku, ki je 
zamenjal zgodnjegotski ravni kor, ki je bil prevzet od cistercijanov.
V stavbi sami se novo pojmovanje arhitekture pojavi predvsem v me­
rah, kjer je najbolj značilen velik prirastek na višini, kar je v skladu 
s težnjami gotske arhitekture. Tudi arhitekturni detajli so dobili na­
prednejše forme in so se oprostili prehodnega značaja obeh prvih 
žičkih cerkva.
Kartuzija Jurklošter
Kartuzijo Jurklošter je ustanovil Henrik I.,.škof krški (1167—1174), 
okoli 1 . 1170. Vsled slabe dotacije je samostan 1 . 1199 prenehal, a je bil 
že 1 . 1200 obnovljen. L. 1596 je bil zatrt in dodeljen jezuitskemu kole­
giju v Gradcu. Po razpustu jezuitskega reda 1 . 1773 je prišel v državno 
upravo. L. 1856 pa je bila tu ustanovljena kuracija.
Cerkev je bila večkrat prezidana a je v bistvu še ohranjena. Tlo­
ris je enotna pravokotna dvorana, ki obsega 4 obočne pole, od katerih 
so prve tri enaki, nekoliko vzdolžni pravokotniki (7,35 X 7,70 m), zad­
nja, pa rahlo prečen pravokotnik (7,35 X 6,85 m). Prezbiterij je ravno 
zaključen.
• Zanjo veljajo torej vse tiste značilnosti, ki smo jih videli na prvi 
žički cerkvi. Notranjščina je zopet razdeljena na 4 baldahine, ki so 
na oko popolni kvadrati, ker je razlika v merah neznatna. Za svojo 
dolžino pa je cerkev silno ozka, tako da znaša razmerje širine proti 
dolžini 1 :4. V prvi žički cerkvi je to razmerje le 1 :3,25.
Obočne pole so prekrite s križnimi oboki z rebri pravokotnega 
prereza in slone danes na konzolah tam, kjer rebra zadenejo na steno. 
Vendar so te konzole le kapitel in odsekan služnik in v tej obliki niso 
prvotne. Zadnja obočna pola je danes od cerkve oddeljena in porab­
ljena za zakristijo.
Cerkev je torej izrazito prehodna stavba, ki se v vseh podrobno­
stih krije s prvo žičko cerkvijo.
Pevski kor je bil cerkvi šele kasneje prizidan in sloni na trojni 
šilasti arkadi. Obokan je s tremi polami križnega oboka s sklepniki. 
Profil arkade je hruška, profil reber pa obojestransko globoko zarezan 
žleb. Balustrada kora je masivna, trikrat predrta s krogovičjem, vde-
lanim v pravokotne okvire, stranska dva imata vrtince ribjih mehur­
jev, srednji pa v krog komponiran križ.
Zvonik tudi ni nastal v prvi gradbeni dobi. Sloni na dveh močnih 
lokih nad vzhodnima dvema polama. Na teh lokih sloni pravokoten pod­
stavek, ki potom stopnjevanja s porezanjem oglov preide v osmerokot. 
Nad streho ga dvakrat opaše zidec; nad drugim zidcem so ozke, visoke 
line s trilistnim krogovičjem. Nad linami so trikotna čela s križnimi 
rožami. Nad tem je osmerokotna kamenita piramida s popčastimi grba­
mi in križno rožo. Ves stolp je iz rezanega kamna in neometan. Po 
obiliki zgodnjih popčastih brstov sodeč je na vsak način vsaj še iz 
srede 14. stol.
Kartuzija Bistra
Ustanovil jo je 1 . 1255 koroški vojvoda Bernhard. L. 1782 je Jo­
žef II. samostan zatrl. Cerkev so 1 . 1808 porušili in o njej nič ne vemo. 
Marolt piše v topografiji Vrhnike, da je bila menda triladijska, kar 
pa ni verjetno, ker so vse kartuzijanske cerkve enoladijske dvorane. 
Ce je njegova domneva, točna, je bila kasneje prezidana v triladijsko 
cerkev.
Ohrajen pa je križni hodnik s križnimi oboki. Rebra s poznim pre­
rezom počivajo na konzolah. Nedvomno ni starejši od 15. stol.
Kartuzija Pleterje
V pleterski cerkvi se nam je ohranil eden najvažnejših gotskih 
arhitekturnih spomenikov v Sloveniji. Pletersko kartuzijo je ustanovil 
1 . 1403 Herman II. Celjski. Še istega leta so pričeli zidati samostan in 
ga 1 . 1406 dovršili. Cerkev so pričeli zidati 1. 1407 in je bila 1 . 1420 
posvečena. Za časa reformacije je redovno življenje popolnoma pro­
padlo in so 1 . 1595 dobili kartuzijo ljubljanski jezuiti. Ti so 1 . 1687 
napravili edino, a k sreči neznatno prezidavo. Ko je bil 1 . 1773 jezuitski 
red razpuščen, je samostan pripadel državi. L. 1839 je prišel v privatne 
roke. L. 1899 so ga zopet kupili kartuzijam. Skoro po 500 letih je bila 
1 . 1904 posvečena nova cerkev v novem samostanu. Od starega samo­
stana sta se ohranili samo cerkev in zakristija.
Cerkev se je, razen omenjene malenkostne prezidave na fasadi, 
I nespremenjena ohranila do danes. Talni načrt cerkve obsega 6 obocnih
pol v ladji, eno v prezbiteriju in 5/8 zaključek. Mere cerkve so do 
potankosti premišljene, tako da pride prostornina do preprečljivega 
izraza. Ce opazujemo eno obočno polo v ladji, vidimo, da je 4,10 m 
globoka, 8,20 m široka in 12,30 m visoka. Vlada torej razmerje 1:2:3. 
Polja v ladji se 6-krat ponove. V prezbiteriju je polje nekoliko širše. 
Isto premišljeno razmerje vlada med širino in višino cerkve, ki znaša 
pri 8,20 m širine in 12,30 m višine točno 1 :1,5. V cerkvi vlada torej 
strog matematični red, kar da prostoru izredno lepo obliko, ker so 
mere v idealnem medsebojnem razmerju.
• Zunaj je bil na severni strani prizidan cerkvi križni hodnik. Danes 
je podrt, sled strehe se na cerkveni steni še dobro pozna. Na steni se 
vidijo tudi sledovi oboka, konzol in služnikov.
Južno in vzhodno stran cerkve opira 11, trikrat stopnjevanih opor­
nikov. Med njimi se odlikujeta dva. Prvi na fasadi je postavljen dia­
gonalno na ogel in ima enokapno streho, pred .njo pa trikotno čelo 
z grbami in križno rožo. Opornik ob slavoloku je močnejši od ostalih, 
ker je na tem mestu pritisk oboka jačji.
Fasado delita dva zidca; prvič približno tam, kjer opornik drugič 
vskoči, drugi pa odreže od fasade trikotno sleme. Spodnji del stene 
do prvega zidca je višji od gornjega. Portali je poševno vrezan v steno 
z bogato profiliranimi ostenji. Odprtina vrat je pravokotna, profili­
rani loki pa obkrožajo ostroločni timpanon, v katerem je baročna freska 
sv. Trojice. Zunanji rob timpana nosi grče in križno rožo. Ob straneh 
sta fiali z grbami in križno rožo.
Takoj na zidcu je sredi fasade dvodelno okno s krogovičjem z zna­
čilnim motivom ribjega mehurja.
V trikotnem slemenu je danes na štirih konzolah nek prizidek, o 
katerem pa ni jasno, čemu je služil. Na konzolah je letnica 1687. Na 
tem mestu je bila prvotno rozeta, ki je na podstrešju vidna. Ob stra­
neh je dvoje šilastih oken, za njima pa na podstrešju kamenit sedež. 
Pod rozeto so sedaj zazidana vrata, ki so gotovo vodila na hodnik na 
fasadi. Vse to ima edini pomen kot opazovalnica za kretanje napadalca, 
kar je bilo aktualno v dobi turških napadov.
Razen okna na fasadi ima cerkev še 5 oken in sicer v prvem, četr­
tem, šestem polju v ladji in v dveh zaključnih stranicah prezbiterija. 
Ob tretji stranici so polžaste stopnice, ki vodijo na podstrešje. Vsa 
okna so tridelna-z bogatim krogovičjem, katerega najznačilnejši motiv 
je ribji mehur. Zunanja stran oken je brez profilov, notranja pa pro­
filirana.
V severni steni sta visoko pod obokom dve rozeti s krogovičjem 
v obliki vrtincev ribjega mehurja. Na tej strani ni bilo prostora za 
velika okna, ker je bil tu prizidan križni hodnik.
Notranjščina je enoten, 35 m dolg, 8,20 m širok in 12,30 m visok 
prostor. Vse proporcije in stavbni detajli služijo le izrazu prostornine. 
Tudi navidezna ločitev med ladjo in prezbiterijem, ki se javlja v sla­
voloku in okrepljeni obočni oprogi, ne moti enotnosti prostornine, ki 
se prosto preliva po vsem prostoru. Ker pa je med globino in širino 
obočnih pol razmerje 1:2, si polja v ladji šestkrat hitro slede eno za 
drugim, pri slavoloku preskočijo rahlo oviro in se zilijejo v korni za­
ključek. Enotnosti prostornine ne moti niti obočna konstrukcija. Ce­
zure med posameznimi polji so neznatne, ker so prečni pasovi v pre­
rezu enaki rebrom. Edina močnejša cezura v oboku je slavolok. Onkraj 
njega je tudi gibanje počasnejše, se le enkrat ponovi in zlije v apsi- 
dalni zaključek.
Cezure med posameznimi polami označujejo služniki, ki segajo v 
prezbiteriju do tal, v ladji pa slone v višini okenskih polic na pla­
stično okrašenih konzolah. Tudi tu vlada aritmetična pravilnost, ki je 
značilna za vso stavbo. Služniki razdelijo steno na tri tretjine. V prvi 
tretjini so konzole, v drugih kapiteli, od njih do temena obočne kape 
je zopet tretjina.
2 Z bornik
17
Na zapadu je bil v cerkvi postavljen pevski kor že med zidavo. 
Sprva ni bil v načrtu, to pove okno v južni steni, katerega so morali 
spodaj zazidati. Empora počiva na treh križnih obokih, ki se spredaj 
opirajo na dva osmerokotna stebra, na steni pa na priostrene konzole.
Detajli: Rebra imajo profil, kakršnega smo srečali v drugi žički 
cerkvi. Kamnoseški okras se bogato razvije na sklepnikih, konzolah 
in kapitelih. Na oboku je 8 plastičnih oklepnikov; prvi nad svetiščem 
je nerazločen; proti zapadu slede enakoramen križ, celjski grb, 4 trtni 
listi in 4 grozdi, 4 listi v obliki križa, jagnje z bandercem, Kristusova 
glava s križnim nimbom, pelikan. Na kapitelih služnikov je stilizirano 
trtno listje, prav tako na večini konzol, kjer se razvija iz enotnega 
debla. Le tri konzole imajo drug okras. To sta konzoli ob korni empori, 
katerih ena predstavlja spako, ki ji iz ust poganja trta, druga pošastno 
figuro, predstavljeno čepe in držečo se za noge. Zadnja konzola pred 
slavolokom v južni steni predstavlja ščit s celjskim grbom. Lepo kam­
noseško delo je dolbina v zidu pred slavolokom s trikotniškimi čeli 
in fialami.
V stenah cerkve je vzidanih na raznih mestih 57 lončenih posod, 
ki so služile za ojačitev akustike. O teh je zadnji izčrpno poročal Pir­
kovič v Slov. domu 24. XII. 1938.
Pleterska cerkev je torej v resnici eden najpomembnejših spome­
nikov naše gotike. Tako po strogih proporcijah, ki so v njej uveljav­
ljene, kot po odlični izdelavi plastičnega okrasa govori o odličnem, 
domačo produkcijo visoko nadkriljujočem mojstru.
Na kamnoseško obdelanih detajlih je mnogo kamnoseških znakov. 
Ti znaki obetajo, ko bodo enkrat zbrani, podati nove zanimive poglede 
na razširjenost posameznih delavinic v Sloveniji in na kulturni krog, 
iz katerega je naša arhitektura prejemala pobude.
III. ŽUPNE IN PODRUŽNIŠKE CERKVE
Najstarejši ohranjeni arhitekturni spomeniki Slovenije ne segajo 
preko romanske dobe, to je do XI. stol. nazaj. Pa tudi od teh ni no­
beden prišel do nas v taki obliki, kakor je nastal, ampak so bili vsi 
v kasnejših dobah večkrat prezidani.
Po tipu so te najstarejše cerkve eno- ali triladijske stavbe. Red­
kejši so spomeniki centralnega tipa. Najbolj enostavna in najbolj po­
gosta je enoladijska, ravno krita dvorana z apsido. In gotovo je, da je 
ohranjenih mnogo več takih stavb v jedru novejših, le da so pod 
kasnejšimi prezidavami nespoznavne, ker so mogle bolj spremeniti 
svojo obliko kot pa triladijske bazilike.
a) Enoladijske stavbe
Župna cerkev v Št. Vidu pri Stični
je gotovo ena najstarejših. Omenja.se že 1 . 1136 in je nastala pred 
stiškim samostanom. Tega leta jo je namreč patrijarh Peregrin po­
daril samostanu.
Cerkev prav dobro označuje enoladijsko romansko stavbo. Roman­
sko jedro stavbe sega od sedanjega pevskega kora do obeh vhodov v 
zakristiji. Stanje na podstrešju dovoljuje to ugotovitev. Bila je ravno 
krita in je imela po tri okna v stenah ladje, od katerih so ona v severni 
steni nad baročnim obokom še vidna. Na vzhodu je bila nedvomno 
polkrožna, obokana apsida.
Ladja cerkve je 20,50 m dolga in okrog 8,50 m široka. V razmerju 
širine do dolžine se z 1 :2,5 približuje tipu, ki so ga v Ptuju uvedli 
beraški redovi sredi 13. stol. Važna je ta ugotovitev že zato, ker doka­
zuje, da je bila ta oblika prostora pri nas že znama, preden so jo uvedli 
beraški redovi. Novo, kar so ti vpeljali, je bil kor z vsemi značilnostmi 
njihove arhitekture. Treba je bilo ie, da se je ta spojil s 'pri nas že 
znano ladjo in tako je bila tudi za gotsko dobo dana oblika najeno­
stavnejšega talnega načrta.
Od prvotne arhitekture cerkve je ohranjen 2,85 m visok romanski 
steber, ki opira sedaj lopo pred vhodom, prizidano v kotu med nekdaj 
prosto stoječim stolpom in 1 . 1625 do njega podaljšano ladjo. Kapitel 
stebra je 0,55 m visok in zgoraj 0,45 m širok. Ima obliko kocke, od 
debla ga loči svitek, pokrit je s stilizirano rastlinsko ornamentiko. V 
štirih oglih so akantovi listi, med njimi po ploskvi kapitela palmete. 
Ni pa izključeno, da je sem prenesen iz Stične. V južni steni ladje, je 
zazidan romanski portal.
Tip tlorisa, kakor ga, predstavlja cerkev v Št. Vidu, je bil v rabi 
tako pri večjih župnih cerkvah kot pri podružnicah.
Zgornja Draiga pri Stični,
katere talni načrt je v manjših merah točna ponovitev šentviške, je 
osamljen primer popolnoma obokane romanske cerkve pri nas. Ladja 
ima dve obočni poli, ki ju deli močna oproga pravokotnega prereza, 
sloneča na konzolah. Obokana je z zelo značilnim romanskim križnim 
obokom brez reber, pri katerem se greben oboka počasi zgubi, tako 
da imamo vtis plitve kupole. Sredi vzdolžnih sten je bilo po eno okno, 
ki je sedaj zazidano.
Na vzhodu je polkrožna s polkupolo obokana apsida z zazidanim 
romanskim oknom za oltarjem.
Na zunanjščini polkrožne apside se je ohranil zobčasti podstrešni 
venec, ki zaključuje steno. Lopa pred vhodom in zvonik nad njo sta
iz baročne dobe.
/
Župna cerkev v Kostanjevici
spada med najvažnejše ohranjene romanske spomenike. Danes je tako 
prezidana, da je le težko določiti prvotni tloris. Ta je obsegal eno- 
ladijski ravno prekrit prostor in komo partijo, ki jo je od ladje ločil 
slavolok.
V ladijskih zidovih sta se . nespremenjena ohranila dva portala, 
najlepša iz te dobe v Sloveniji. Glavni portal je stopničasto vrezan 
v steno, ima ob straneh po 3 stebriče, ki nosijo poligonalne loke pol­
krožnega timpana. Stebri imajo baze z dvojnim svitkom in žlebom, ki 
oklene tudi steno med stebri. Krasni kapiteli z akantovimi listi pokri­
vajo podobno okrasnemu pasu kapitele in steno med njimi.
Stranski portal je v dekoraciji glavnemu popolnoma enak, le da 
je enostavnejši in ima ob straneh samo po en stebrič. Portala sta ohra­
nila prvotno polihromacijo, kar ju napravi tem bolj dragocena. Oba 
timpana sta bila figuralno poslikana; glavni ima ostanke iz sredine 
XIII. stol., stranski slikarijo iz okrog 1400. Kamnoseški okras je ne­
dvomno v stilni zvezi z okrasjem sosednje samostanske cerkve, torej 
nekako iz sredine 13. stol.
Tudi slavolok sta nosila podobno dekorirana stebra z rastlinskim 
kapitelom. Steber na evangeljski strani je bil odkrit 1 . 1952, desni pa 
je uničen zaradi prižnice.
Kakšna je bila korna partija, je težko določiti. Nagibam se k mne­
nju, da je bil kor ravno zaključen pod vplivom sosednje samostanske 
cerkve.
Tudi arhitektonsko poudarjeni slavolok, katerega lok sta nosila 
dva stebra, govori za to, da cerkev ni nastala iz domače tradicije, pri 
kateri je prehod v apsido, kot so pokazali prejšnji primeri, izpeljan 
brez arhitektonskega poudarka na slavoloku. Cerkev je nedvomno 
nastala pod vplivom sosednje samostanske cerkve.
Cerkev je bila dvakrat prezidana. V gotiki je dobila dolgi, od 
ladje višji prezbiterij s 5/8 zaključkom in križne oboke. V baroku je 
bila znova baročno prezidana, prezbiterij ravno zaključen in ves pro­
stor baročno obokan. Na podstrešju so vse te prezidave dobro vidne.
Stolp je iz gotske dobe in je nastal pač istočasno z gotiziranjem 
cerkve.
N a Š t a j e r s k e m ‘imamo skupino izredno zanimivih poznoro­
manskih enoladijskih stavb, ki jih predstavljajo župne cerkve v La­
škem, v Vuzenici, v Loki pri Zidanem mostu, v Šmartinu na Pohorju, 
dalje cela vrsta podružnic, n. pr. Sv. Janž pri št. Vidu pri Ptuju, Sv. 
Miklavž nad Čadramom.Vse to so enoladijske stavbe z ravno krito 
ladjo in ožjim, v tlorisu kvadratnim, ravno zaključenim, križno obo­
kanim prezbiterijem. Nekatere, kakor n. pr. v Vuzenici, v Laškem in 
pri Sv. Mohorju pri Doliču so imele nad. prezbiterijem zvonik in pred­
stavljajo zopet posebno skupino cerkva ki imajo svoj vzor že v pred­
romanski cerkveni arhitekturi na Koroškem in drugod v srednji in 
zahodni Evropi.
Pri kasnejših prezidavah je bil ta prezbiterij porabljen ali za lopo 
pred vhodom ali pa vrinjen med ladjo in novi prezbiterij kot v Laškem 
in Vuzenici.
Ta oblika kora je nastala vsekakor pod vplivom prvih kartuzi­
janskih cerkva v Špitaliču, Žičah in Jurkloštru. Na ta ravnozaključeni, 
z rebrastim križnim obokom pokriti kor je navezal prehod v gotiko.
S Štajerske se je ta oblika kora prenesla tudi preko Save na jug 
in jo sledimo na vzhodnem robu Dolenjske. Kot primer navajam po-
družnioo sv. Jurija v fari Sv. Trojice. Seveda pa je zopet vprašanje, 
koliko je mogel na Dolenjskem v teh primerih vplivati ravnozaključeni 
kor samostanske cerkve v Kostanjevici.
Nobenega dvoma pa ni, da je na Štajerskem ta oblika nastala pod 
vplivom kartuzijanov, točneje pod. vplivom cerkve v Špitaliču.
b) Triladijske bazilike
Poleg enoladijskih stavb so v romanski dobi zelo pogoste triladij­
ske bazilike z ravnimi stropi, kornim kvadratom, apsido in brez prečne 
ladje. Vse so kasneje prezidane a je prvotno stanje dovolj jasno.
Šmarje pri Ljubljani
L. 1228 se imenuje Wlvingus župnik v Šmarju (Schumi II. 45). 
L. 1477 je fara inkorporirana Stični. Po razpustu samostana zopet 
samostojna.
Sedanje stanje kaže triladijsko gotsko cerkev z nekoliko dvig­
njeno srednjo ladjo, poligonalno zaključen prezbiterij in dve kapeli 
ob straneh stranskih ladij. Zvonik je vzidan v fasado. Ladje so križno 
obokane, prezbiterij baročno.
Preiskava pod streho da tale rezultat: prvotna cerkev je romanska 
triladijska bazilika s svetlobnim nadstropjem, ravnimi stropi v ladjah, 
s kornim kvadratom in apsido. V stenah srednje ladje in kornega kva­
drata so na podstrešju ohranjena okna svetlobnega nadstropja. Na 
notranji strani so stene pobeljene. Belež na stenah stranskih ladij, 
sega le do dolžine srednje ladje, torej so bile te podaljšane takrat, ko 
so bile obokane. Tudi stolp je bil prizidan malo pred obokanjem ladij, 
ker se vidi, da je. bila fasadna .stena podrta. Cerkev je zidana iz pra­
vilnih kvadrov lehnjaka, ki je značilen material romanske dobe na 
Dolenjskem.
Po prizidavi stolpa in podaljšanju stranskih ladij je bila vsa 
cerkev križno obokana, kar se je zgodilo v začetku 15. stol. Prezbi­
terij je bil v baroku ponovno obokan. Na podstrešju je v belež vtis­
njena letnica 1776. Glavini portal ima letnico 1884.
Stari trg pri Ložu
L. 1221 ima patronat nad župnijo grof Viljem iz Loža, O prezi­
davah pričajo letnice: na desnih vratih v fasadi 1647, napis v prezbi­
teriju pove, da je bil ta 1 . 1648 prezidan, pri zakristiji je letnica 1690. 
L. 1761 pa je škof Karel M. grof Attems cerkev znova posvetil. Takrat 
je bila obokana glavna ladja.
Sedanje stanje kaže triladijsko stavbo z malo višjo srednjo ladjo, 
obokano z banjo s sosvoilnicami, stranski ladji in prezbiterij pa s križ­
nimi oboki. *
Stanje pod streho pa nam pokaže triladijsko romansko baziliko 
z ravnimi stropi in kornim kvadratom z apsido. V severni steni ladje
so ohranjena tri, v južni i okna. Pri stranskih ladjah so bile stene 
povišane.
Cerkev je torej zopet triladijska bazilika z vsemi tistimi značil­
nostmi kot v Šmarju.
Tej so podobne bazilike v Slavini, Hrenovicah in Vremah.
Na Gorenjskem pripada temu tipu cerkev v Mošnjah, katere ladja 
je romanska s kvadratnimi slopi, ki so bili kasneje posneti do osmero- 
kotnika.
Na Štajerskem pripada temu tipu stolnica v Mariboru. Enaka je 
bila prvotna ljubljanska cerkev sv. Nikolaja.
Stolnica v Mariboru
je v sedanjem stanju plod večkratnih prezidav. L. 1185 se imenuje 
župnik Konrad. Pri restavraciji se je po odstranitvi ometa jasno po­
kazalo romansko jedro. Predvsem so bile odkrite arkade v srednji 
ladji, določena je višina stranskih ladij, po kateri se da sklepati na 
dvojno višino srednje. Cerkev je bila prezidana najprej v prvi polo­
vici 15. stol., ko je bil prizidan prezbiterij, ladje pa so bile obokane 
v več presledkih v 15. stol. V srednji ladji je napis: 1520 Hanne Weiss. 
Prvotno jedro je iz srede 13. stol.
V prvotni obliki je bila cerkev romainska 6lopna bazilika z rav­
nimi stropi brez prečne ladje, verjetno pa s tremi apsidami. Močno 
•podpira to naziranje romansko jedro. 1 . 1700 podrte stare ljubljanske 
stolnice.
Proštijska cerkev v Ptuju
Jedro njene ladje je romansko. Nastala je cerkev za časa salc- 
burškega nadškofa Konrada I. (1120—1147). Kvadratni slopi in pol­
krožne arkade v srednji ladji so ohranjene. Na zapadu je bil nad­
stropen podaljšek v širini srednje ladje (Westwerk).
Pri vseh teh stavbah je dispozicija vedno ista. Ladje delijo kva- 
dratični slopi, krite so z ravnimi stropi, na vzhodu večkrat komi kva­
drat in apsida. Razmerje ladij je bolj ali manj vedno enako in sta 
stranski približno polovico ožji in nižji od srednje. Za vse pa je zna­
čilno, da nimajo prečne ladje in da sta stranski ladji največkrat ravno 
zaključeni.
c) Centralne stavbe
Od romanskih kultnih stavb moram omeniti še centralne stavbe, 
tip, ki je bil porabljen za kostnice ali karnerje. Tip teh stavb se je 
razširil iz Italije, kjer je služil kot krstilnica. Proti severu se število 
manjša.
Iz romanske dobe sta ohranjeni pri nas kostnici pri Sv. Petru pri 
Trebelnem na Dolenjskem in v Jarenini na Štajerskem. Obe imata v 
tlorisu okrogel glavni prostor, pod katerim je kostnica in polkrožno 
apsido za oltar. Obe sta iz 12./13. stol.
Take kostnice sta imeli tudi cerkev sv. Petra v Ljubljani, ki je na 
starih slikah še vidna, in farna cerkev v Kranju vsaj ob koncu 15. stol.
Sprva okrogli tloris preide na prehodu v gotiko v poligon. Iz 
1 . 1469 imamo ohranjen kanner v žički kartuziji. Ta je že gotski, v 
tlorisu oktogon z zvezdastim obokom.
Zelo zanimiv spomenik je dvonadstropna kapela na Malem gradu 
v Kamniku. Kapela je dvonadstropna grajska kapela, kakršnih po­
znamo več iz srednjega veka. Kamniška kapela ima dvoje nadstropij 
in kripto pod prezbiterijem spodnje kapele. Tloris je kvadratičen s 
polkrožno apsido za oltaT. Vsi oboki so baročni. Stilistično je važen 
portal, ki vodi v spodnjo kapelo. Stopničasto se poglablja v eteno, 
ob straneh ima po dva stebriča, ki nosita polkrožne loke. Timpanon 
zapira primitivno okrašena plošča z dvema angeloma, ki častita križ. 
Kapela je iz konca 12. ali začetka 13. stol.
Zanimiv a osamljen primer je poznoromanska rotunda ma Selu v 
Prekmurju, ki je razložljiva iz zvez s sosednjim panonskim ozemljem.
B . GOTSKA DOBA
ARHITEKTURA BERAŠKIH REDOV
Med beraške redove štejemo najprej frančiškane (prva pravila 
1 . 1220) in dominikance (potrditev 1216, preosnova in naslon na fran­
čiškane 1 . 1220). Njim slede karmeličani 1 . 1245 in avguštinci 1 . 1303. 
Kasnejši redovi so za razvoj arhitekture manj pomembni.
Postanek beraških redov je posledica posebnih oblik religioznega 
življenja in kritike cerkvenih in socialnih razmer v 13. stol. Nastali so 
najprej v Italiji in njihova delavnost je obsegala pridigovanje, spo­
vedovanje, dušno pastirstvo in skrb za uboge in bolne.
V nasprotju z benediktinci, cistercijani in kartuzijani, kateri so 
iskali samoto in jim je bil glavni namen odpoved svetu in molitev, so 
se beraški redovi naseljevali v takrat cvetočih mestih. Najprej so se 
naseljevali zunaj mestnega obzidja, najraje ob reki. V vsakem mestu 
je bil v srednjem veku naseljen vsaj eden od obeh prvih redov. Ideal 
uboštva in skrb za bolnike jih je povezal z vsemi sloji prebivalstva.
Cerkve so pričeli zidati okrog sredine 13. stol. Oba redova kažeta 
v arhitekturi iste poteze, po eni strani strogost in enostavnost v obli­
kovanju stavbne lupine, po drugi strani pa velik smisel za oblikovanje 
prostora, kar je posledica glavne naloge beraških redov — pridigar- 
stva. Nastale so takozvane pridigarske cerkve. Tu je glavna razlika 
med cistercijani in beraškimi redovi. Pri prvih razkosan, nepregleden 
prostor, pri drugih enotna, kubična prostornina.
Za značaj, arhitekture so važna nekatera mesta iz oporoke sv. Fran­
čiška 1 . 1226, kjer svari brate pred vsem, kar bi nasprotovalo strogosti 
reda in idealu uboštva.
Predpisi, ki se tičejo zidanja cerkva, slični onim cistercijanov, so 
bili sprejeti 1 . 1260 na generalnem kapitlju v Narboime. Najvažnejši so 
naslednji paragrafi:
§ 8. Cerkve naj se ne obokavajo razen nad velikim oltarjem in 
samo z dovoljenjem generalnega ministra.
§ 15. Ker prebogata in ogleda vredna oprava cerkva nasprotuje 
uboštvu, odreja kapitelj, naj po običaju kraja ne zidajo prevelikih 
cerkva, opremljenih s slikami, umetnimi deli v kovini, barvanimi okni 
in stebri.
§ 16. Tudi naj ne zidajo stolpov posebej.
To so glaAT n e določbe' o arhitekturi, Jcatere pa so omiljene z do­
stavkom »po navadi kraja«, ki pušča vendar nekaj svobode. Mnogo 
teh predpisov se ni vzdržalo, predvsem predpis obokavanja, ki je po­
stalo kmalu splošno v rabi predvsem zaradi varnosti. Vsem ostalim 
predpisom pa so se skušali nekako izogniti, kar je rodilo gotove forme, 
ki so razložljive iz teh pravil. Ker pa so tudi cistercijani iskali izhoda 
na sličen način, je težko določiti, katere forme so iznajdba cisterci­
janov, katere beraških redov.
Glavna razlika med njimi je v oblikovanju prostora. Zahteva po 
enotnem, pridigovanju ustrezajočem prostoru, je ustvarila popolnoma 
drug talni načrt kot ga poznajo cistercijani.
Iz Italije, *ki je materna dežela beraških redov, so ti prevzeli idejo 
enoladijske, ravnokrite dvorane, ki ji je na vzhodu prizidan kvadratni • 
prezbiterij. To idejo ravno krite dvorane so beraški redovi razširili 
tudi na sever. Tu se iz takozvanega kratkega kora v duhu krajevnih 
razpoloženj razvije dolgi kor, ki je ožji od ladje in obokan. To je 
poslej osnovna oblika beraških cerkva. V tej obliki srno tudi v Slo­
veniji dobili prve beraške stavbe v Ptuju, minoritsko in dominikansko 
cerkev.
Dominikanska cerkev v Ptuju
Samostan je bil ustanovljen 1 . 1230. Konvent je bil sezidan takoj 
po tem letu. Iz tega časa je ohranjena v vzhodnem križnem hodniku 
fasadna stena kapele z dvema biforoma. Okrog 1255 je nastala cerkev, 
od katere se nam je ohranil samo slavolok in odlomki reber, ki so 
sedaj vzidani na raznih mestih. Istočasno je bila povečana kapela v 
glavnem traktu hodnika. V zač. 15. stol. je doslej ravno prekriti križni 
hodnik dobil gotske križaste oboke. Koncem 17. stol. je bil samostan 
barokiziran. Cerkev so prezidali 1 . 1692. Podrli so prezbiterij, ki je 
segal na trg pred sedanjo fasado in ga prestavili na zapadno stran. 
Podrli so tudi poligonalno svetišče kapele ob hodniku. V nekdanjem 
zelo širokem slavoloku so uredili kor. L. 1786 je bil samostan raz­
puščen. L. 1928 so bili njegovi umetnostno zgodovinsko pomembni deli 
preurejeni v muzej.
V prvi stavbni dobi takoj po 1 . 1230 je nastal konvent, od katerega 
je ohranjena vzhodna stena v križnem hodniku. Pri restavraciji za
muzej sta bili odkriti dve bifori in portal med njima. Ugotovljeno je 
bilo, da je ta prostor služil za kapelo. Kapela je bila 8,75 m dolga in 
7,16 m široka. V vzhodni steni je bil odkrit rahlo šilasti slavolok, ki 
pa pripada verjetno že drugi stavbni dobi.
Stilistično važni sta okni in portal. Portal je v sedanji obliki že 
iz druge dobe, vidi pa se prav dobro baza prvotnega p o r t a l a , ki kaže, 
da je bil ta stopničasto, torej na romanski način vrezan v steno. Bifori 
sta zelo značilni. Obe sta dvodelni in sta gotovo nastali istočasno. De­
sna je polkrožna, njen rob kaže pozitivni profil v obliki okrogle palice, 
ki obkroža tudi loka nad kapitelom. Leva ima šilasta vrha, rob pa je 
negativno profiliran v obliki žleba, ki prehaja pri tleh in nad kapi­
telom v jeziček, maskiran s palmeto. Tudi stebriča, ki okni delita, 
kažeta različne oblike. Desni ima izredno visoko bazo, zato se zdi 
deblo krajše in debelejše od levega, ki ima nizko, a široko bazo, od 
katere tvorijo na oglih prehod k podnožni plošči ogelni listi. Tudi pri 
kapitelih, ki sta oba brstna kapitela, so manjše razlike.
Vse te, sicer malenkostne razlike označujejo zgodnjo dobo, v kateri 
sta okni nastali. Nastopajoči gotski elementi se mešajo z romanskimi 
in jih pri levem oknu izpodrinejo. To je tudi dokaz, da je nastal ta 
del poslopja v prvi dobi samostana takoj po 1 . 1230.
V drugi stavbni dobi je nastala cerkev, ki je bila dozidana okrog
1 . 1255. O njej ne vemo nič gotovega. Edini ostanek so obočna rebra, 
vzidana v stenah in pa izredno široki, s šilasto banjo obokani slavolok. 
Prerez reber je enak prerezu reber v ptujski minoritski in kostanje- 
viški cerkvi. To dejstvo nam omogoča datiran je vseh treh spomenikov. 
Dominikanska cerkev v Ptuju je bila dozidana 1 . 1252 in 1 . 1255 po­
svečena. Kostanjeviška je bila začeta po ustanovitvi 1 . 1234 in torej 
tudi okrog 1 . 1250 dogotovljena, za minoritsko cerkev v Ptuju pa je 
verjeten postanek okrog 1 . 1260.
Na podlagi ugotovitve, da se minoritska in dominikanska cerkev 
skladata po stilu, nam je možna tudi rekonstrukcija dominikanske. 
Nedvomno je imela pravokotno, ravno krito ladjo in na vzhodu obo­
kan prezbiterij z dvema obočnima polama in 5/8 zaključkom. Ohra­
njena sta samo baročno prezidana ladja in slavolok.
Minoritska cerkev v Ptuju
Po kritičnem pregledu literature o postanku minoritske cerkve in 
po stilni opredelitvi slik za stranskima oltarjema, je Fr. Stele dokazal, 
da je cerkev nastala v sredi 13. stol. in bila poslikana okoli 1 . 1260. 
Cerkev in samostan sta bila ob koncu 17. stol. barokizirana. Cerkev 
je dobila razkošno baročno fasado, obok v ladji, 5/8 korni zaključek 
pa je bil od cerkve oddeljen in njegovo pritličje porabljeno za zakri­
stijo, ki je na stropu odlično štukirana, v nadstropju pa je bil urejen 
oratorij. Štukatura v zakristiji je datirana z letom 1685. L. 1931 je 
bila cerkev restavrirana. Pri tej priliki so bile odkrite za stranskima 
oltarjema važne freske stila zapadne empöre v Krki na Koroškem, ki 
jih dr. Stele datira okrog 1 . 1260. Dalje so bili najdeni ostanki gotskih 
baldahinskih oltarjev in več detajlov v prezbiteriju in v križnem hod­
niku, tako da je stilno stanje jasno. L. 1945 dne 4. jan. je cerkev zadela 
zavezniška bomba in jo popolnoma porušila. Danes stoje samo še 
stranski zidovi prezbiterija.
Talni načrt cerkve obsega pravokotno, nekdaj ravno krito ladjo 
in ožji, obokan prezbiterij z dvema obočnima polama in 5/8 zaključ­
kom.
Pravokotnik ladje je 12 m širok in 33 m dolg. Razmerje širine in 
dolžine znaša 1 : 2,75. V merah se zelo približuje italijanskemu vzoru 
beraških ravno kritih dvoran, pri katerih zraste dolžina ladje na tri­
kratno širino. Zanimiva je primerjava s cerkvami minoritskega reda 
v sosednji Avstriji. Po talnem načrtu ji popolnoma odgovarja cerkev 
v Brucku na Muri, katere ladja je 11,95 m široka in 30 m dolga. Raz­
merje širine : dolžini je 1 :2,50. Cerkev v Brucku je bila zidana med
1 . 1272—1273, torej za ptujsko. Pri cerkvi v Welsu, ki je nastala okrog 
1277, je to razmerje 1 :2,25. Opazna je torej vidna tendenca po raz­
širitvi ladje, ki pridobiva ina širini in zgublja na dolžini. V tem pa se 
javlja tendenca po zaokrožitvi prostornine.
Prezbiterij v Ptuju obsega dve obočni poli in 5/8 zaključek. Polja 
so zelo široki prečni pravokotniki, ki se približujejo kvadratu. Ta kor 
z dvema polama in 5/8 zaključkom je za beraške redove zelo značilen. 
Od njih ga prevzamejo tudi župne cerkve predvsem tam, kjer je bil 
vpliv beraških cerkva direkten. Oblika tega kora je razvojno pre­
hodna. Iz njega se kasneje razvije takozvani »dolgi kor«, ki obsega 
tri obočne pole in % zaključek. Zelo poučen je ta vpliv na župne cerkve 
prav v Ptuju, kjer je romanska župna cerkev pod vplivom obeh be­
raških cerkva dobila nov, dve poli dolg prezbiterij.
Prezbiterij deli od ladje šilast slavolok. Na visokem podstavku 
je polsteber z visokim podnožjem in izrazitim brstnim kapitelom tipa 
Kostanjevica 2. Kapitel ima visoko profilirano naklado, nad njo je 
slavolok porezan do treh stranic osmerokotnega profila. Rebra slone 
na služnikih v obliki polstebrov s kapiteli in imajo že znani prerez 
reber v Kostanjevici in pri dominikancih v Ptuju. Služniki prve pole 
slone na konzolah približno v V3 višine stene. V % zaključku segajo 
služniki do tal. Sklepniki so bili reliefno figuralni (Jagnje božje nad 
zaključnim delom).
Posebnost sta bila baldahina nad stranskima oltarjema pred slavo­
lokom. Za sedanjima oltarjema so bili namreč 1 . 1931 odkriti sledovi 
baldahinov v obliki šilaste banje, ki je rasla iz stranske stene ladje, 
se naslanjala na steno slavoloka, spredaj pa slonela na prostostoječem 
stebriču. Na ostalih treh oglih so bili ob straneh % stebriči, od katerih 
sta se dva ohranila. Kapitela teh stebričev imata obliko čaše s štirimi 
gladkimi jezikastimi listi brez zavojev, značilnih za prehod k brstnemu 
kapitelu, ki nastop« v slavoloku. Tudi kapiteli služnikov v prezbiteriju 
so imeli čašaste kapitele z jezikastimi listi.
Zunanjščino prezbiterija opirajo enostavni, nizki oporniki, ki niso 
stopnjevani, pokrivajo jih čopaste strešice z bunkicami namesto križ­
nih rož. Zanimiva je primerjava z oporniki v Brucku na Muri, ki imajo 
prav take strešice, le da so tam stopnjevani. Tudi v tem motivu je 
opazna starostna razlika med obema cerkvama. Nad oporniki so vzi-
v
•dane v ogle zaključka v polovični razdalji do strehe primitivno stili­
zirane živalske glave, kakor jih srečujemo v italijanski zgodnjegotski 
arhitekturi.
Okna prezbiterija eo posev vrezana v steno. Okviri niso profili­
rani, kar je za beraške redove značilno, ker odgovarja strogosti reda. 
Pri sedanjem oknu v severni steni prezbiterija je zazidan šilasti vrh. 
Drugo okno je bilo pri restavraciji odkrito. Je dvodelno in ima lepo 
krogovičje sestavljeno iz treh trilistov. Okna v % zaključku so bila 
tudi dvodelna, danes so v spodnjem delu zazidana. Odprt je le šilasti 
vrh. Krogovičje manjka.
Ptujska minoritska cerkev je bil najstarejši ohranjeni primer 
beraške cerkve v Sloveniji in je prav zato tudi kot razvalina za našo 
umetnostno zgodovino izredno važen, posebno še, ker je njena sovrst- 
mica, dominikanska cerkev, popolnama prezidana, njeni najvažnejši 
deli pa so podrti.
O ARHITEKTURI GOTSKE DOBE SPLOŠNO
Po tipajočih poskusih, ki smo jih zasledovali predvsem na cerkvah 
vseh naštetih redov, je sredi 13. stol. gotika končno zmagala. Pod vpli­
vom teh stavb so se posamezne gotske forme prenesle tudi na ostalo 
stavbarstvo, kjer je ta prehod najbolj opazen v enoladijskih cerkvah 
s kvadratnim prezbiterijem.
Prehod v gotiko je bil toliko lažji, ker je tlorisni tip, ki smo ga 
sledili v romanski dobi, ostal isti. Pri enoladijskih stavbah so pol­
krožno apsido nadomestili s poligonalnim prezbiterijem in tip eno- 
ladijske, ravno krite cerkve je živel naprej skozi vso gotsko dobo glo­
boko v 16. stol.
Enotno zidanih gotskih stavb iz dobe do približno 1 . 1430 nimamo. 
Vse so plod večkratnih prezidav in predstavljajo tako zanimiv kon­
glomerat raznih dob in slogov.
Razvoj enoladijskih ravnokritih dvoran se je pričel s takozvanim 
»kratkim korom«, ki je predstavljal kvadratno osnovo s tremi stra­
nicami osmerokota. Mnogo takih kratkih korov je ohranjenih pri 
manjših podružnicah. Za primer navajam Visoko pri Kureščku na 
Dolenjskem. Drugod, posebno pa v mestih, je bil »kratki kor« nado­
meščen z »dolgim korom« takoj, ko je to narekovala potreba.
Prehodna stopnja med »kratkim« in »dolgim« korom je kor z 
dvema obočnima polama in % zaključkom, ki smo ga prvič srečali pri 
obeh beraških cerkvah v Ptuju. Takih korov je pri nas še dosti ohra­
njenih. Nastali so zgodaj, ob koncu 14 in v prvih desetletjih 15. stol. 
Omenim najprej kor župne cerkve v Ptuju, ki je nastal pod nepo­
srednim vplivom minoritskega in dornimnikanskega. Dalje omenjam 
prezbiterije v Celju, v Kranju in v frančiškanski cerkvi v Novem 
mestu. Vsi so iz prvih desetletij 15. stol.
Ta kor preide kmalu v »dolgi kor«, ki nastopa pri nas s tremi 
obočnimi polami in % zaključkom. Med arhitektonsko najvažnejše 
spada prezbiterij kapiteljske cerkve v Novem mestu.
Tri obočne pole dolgi kor mariborske stolnice je nekoliko mlajši, 
kar dokazuje mreža reber, ki se je pričela gostiti in prepletati.
Poleg mnogih, neenotno nastalih cerkva imamo nekaj izjemnih pri­
merov, ki so v našem gradivu osamljeni. To je najprej enoladijska 
kapela Ž . M . B. pri celjski opatijski cerkvi, tip, ki ga poznamo iz 
sosednje Av-strije in ki izhaja nedvomno iz francoskih vzorov..
Za naše razmere izreden spomenik je cerkev na Ptujski gori, pri 
kateri je prvič (nastopil tip gotske triladijske dvorane in je brez zveze 
s sosednjo Avstrijo nerazložljiva.
Zanimiv spomenik je tudi triladijski prostor v Crngrobu, ki je 
tudi plod prezidav, z močnimi kvadratnimi slopi, ki so nosili ravne 
strope v isti višini in je nastal nedvomno pod vplivom romanskih 
bazilik.
Za prehod k uresničenju poznogotske dvorane je zanimiva tri­
delna dvorana v Trebnjem, ki jo delijo vitki osmerokotni slopi, zve­
zani z oprogami, ki so nosili raven strop. Ta tip se sredi 16. stol. še 
enkrat skoro nespremenjen ponovi v cerkvi v Dvoru pri Polhovem 
gradcu.
To so v pregledu glavni tipi gotskih stavb v času, ki nas zanima. 
Okrog 1 . 1430 pa prične prehod v pozno gotiko, ki jo označujeta mre­
žasti in zvezdasti obok m pa nova proporcija ladijskega glavnega pro­
stora, ki postane zelo širok, torej močno osredotočen. Najvišjo popol­
nost v tej smeri so dosegle poznogotske dvorane škofjeloške delavnice.
Kapiteljska cerkev v Novem mestu
Za začetno stanje je zelo poučna kapiteljska cerkev v Novem 
mestu. Po odkritju gotskih oken v ladji je nesporno, da je ta starejši 
del cerkve. Nastala je sredi 14. stol. in je ob ustanovitvi mesta 1 . 1365 
že staja.
Pravokotna ladja je bila ravno krita, tako pričajo pobeljene stene 
na podstrešju. Ladja je 22.50 m dolga in 15 m široka. Razmerje širine 
proti dolžini je 1 :1,73. Napram ptujski minoritski cerkvi z razmerjem
1 : 2,75 je kapiteljska ladja mnogo širša, prostor je bolj osredotočen, 
kakor je bil v Ptuju.
Ladji je bil prizidan na vzhodu obokan prezbiterij, ki si ga mo­
ramo predstavljati v obliki kratkega kora z dvema, mogoče celo z eno 
samo obočno polo.
Ta je bil v začetku 15. stoj. nadomeščen z dolgini korom, ki obsega 
tri obočne pole in % zaključek. Po svojih merah je eden največjih v 
Sloveniji, 20 m dolg in čez 10 m širok. Obočne traveje so zelo ozke 
in torej naprednejše od pleterskih. Razmerje globine in širine traveje 
znaša 1 :2,5. Višina znaša malo več kot trikratna globina traveje, 
12,10 m.
Prerez reber je običajen trapeč, žlebasto izpodrezan s posnetimi 
ogli. Rebra izhajajo neposredno iz služnikov, ki slone na '/3 stene na 
enostavno prirezanih konzolah. V zaključku segajo rebra do tal. Obok 
je zelo rahlo šilast, skoro polkrožen, kar pa nikakor ni znak poznega 
postanka, kakor hočejo nekateri razlagati (Avsec). Prav tak obok na­
stopi že 1 . 1323 v cerkvi klarisinj v Št. Vidu na Glini na Koroškem. 
Tudi obočna rebra izhajajo prosto iz služnikov že 1 . 1285 v Imbachu, 
torej ni to karakteristična poznogotska oblika.
Izredno zanimiv in zelo redek primer v naši gotiki je kripta 
pod prezbiterijem. Štirje pari osmeroogelnih stebrov jo dele v tri 
enako visoke ladje, od katerih sta krajni le malo ožji od srednje. 
Tako nastane enotna dvorana in je to prvi primer dvoranskega pro­
stora pri nas, ki pa seveda ni nastal po zavestnem hotenju ustvariti 
tako prostornino ampak le slučajno, ker pač ne moreta biti krajni 
ladji nižji od srednje radi tal gornje cerkve.
Ves prostor prekriva grebenast križni obok brez reber. Stebri 
so osmerokotni z visoko bazo, kapiteli pa enostavno profilirani in sicer 
imajo kapiteli desne strani pozitiven profil v obliki okrogle palice, 
kapiteli leve obratno negativni v obliki žleba.
To kripto razlagajo nekateri predvsem iz terenskih razlik stav- 
bišča (Avsec). Te pa nikakor niso take, da bi nujno zahtevale zidanje 
kripte. Če pogledamo prezbiterij v Crngrobu, za katerim teren tako 
občutno pada, da bi že ta sam po sebi zahteval kripto, pa vidimo, 
da so se je tam izognili enostavno na ta način, da so ves prezbiterij 
podzidali. Poznogotski arhitekt po svojem občutku nikakor ni bil 
razpoložen za zidanje kripte, ki je po svojem izvoru čisto romanski 
motiv. Kripta v Novem mestu je nastala gotovo kmalu po 1 . 1400., torej 
v času, ko so še možni daljni spomini na romansko umetnost. Odkod 
pa je ideja kripte prišla v Novo mesto je seveda važno vprašanje. 
Nam sosednja Koroška ima tudi v 15. st. celo vrsto kript in je ver­
jetno, da je od lam po kaki poti prišla ta ideja v Novo mesto. Da 
terenskih razlik ne moremo popolnoma izključiti je jasno, a te so 
igrale šele drugotno vlogo. Zelo zgovorno pa priča za terensko po­
gojeni nastanek troladijska kripta zgornje cerkve (sv. Volbenka) v 
Lešah pri Prevaljah iz ca. 1500.
Še nekaj bi opozoril v tej zvezi — na portal v kripto v cerkvi 
pod prižnico, ki je rahlo zavihan v takozvamem »oslovskem hrbtu*. 
Tudi za ta motiv trdijo, da v tem času pri nas še ni možen. Poznam 
pa v bližini Novega mesta cerkev na Javorovici nad Pileterjem, ki ima 
tak glavni portal. Zanjo pa vemo, da je nastala istočasno s pletersko 
okr. 1 . 1420. Ta argument torej pravtako ne drži. Tudi krogovičje v 
oknih ni poznogotsko, kajti prav iste oblike poznam v Pleterjih. Mi­
slim, da je izven diskusije, da je kapiteljski prezbiterij nastal takoj 
po 1 . 1400. in bil končan vsaj do 1 . 1429., ko je bil posvečen.
Za zunanjo podobo prezbiterija je značilna pristnost materiala, 
neometan kamen in poudarjanje konstruktivno važnih delov s skrbno 
kamnoseško obdelavo. Vsi konstruktivni deli so iz rezanega peščenca, 
ostala stena iz lomljenca.
Zunanjščino opirajo trikrat stopnjevani oporniki, med katerimi je 
dvojna vrsta oken. Spodnja so nizka, šilastoločna, sedaj brez krogo- 
vičja, a so ga nekdaj imela. Ta dovajajo svetlobo kripti.
Zgornja vrsta visokih trodelnih oken ima v krogovičju različno 
porabljen motiv ribjega mehurja. Krogovičje dveh oken je enako 
krogovičju v Pleterjih.
Nobena velikih triladijskih bazilikalnih stavb ni enotno nastala 
v tej dobi. Vse so plod večkratnih prezidav in nosijo tako sledove več 
dob in stilnih posebnosti. Med najzanimivejše in estetsko gotovo naj­
bolje učinkujoče prezidave spada cerkev v Ptuju. V svojem jedru je, 
kot smo videli, romanska slopna bazilika, katere stene in polkrožne 
arkade srednje ladje so ohranjene.
Kdaj 6o se vse prezidave izvršile, ne vemo. Trdna je samo letnica 
1415 na konzoli v podaljšku južne ladje. Iz te sklepam po stanju pre­
zidav na postanek ostalih delov.
Nedvomno je bil prvi na vrsti prezbiterij, ki je, kot sem že po­
udaril, nastal pod neposrednim vplivom minoritskega in dominikan­
skega najbrž še pred letom 1400. Za to govori njegova arhitektura, ki 
obstaja iz dveh, skoro kvadratičnih obočnih pol (8 X 7 m), in 5/8 za­
ključka. Vsa zasnova je torej popolnoma enaka minoritskemu prez­
biteriju le da so detajli stilno naprednejši. Nastal je vsekakor pred
1 . 1415., ker je edino verjetno, da so najprej prezidali prezbiterij in 
šele potem pričeli z obokan jem ladij. Križni obok prezbiterija nosijo 
rebra s trapecnim prerezom in izhajajo neposredno iz služnikov. Služ- 
niki segajo v apsidalnem zaključku do tal, ob vzgolžnih stenah pa 
slone na konzolah.
Sledilo je obokan je ladij. Zid srednje ladje so dvignili, kar se v 
cerkvi dobro vidi. Malo pod kapiteli sedanjih služnikov stena uskoči, 
od tu dalje je zid povišan. Okrogla okna v povišku so imela krogo- 
vičje v obliki štirilistov, ki je ohranjeno le v enem oknu severne 
stene. Na zapadu je srednji ladji prizidana velikopotezno zasnovana 
korna empora.
Dela so verjetno takole sledila: najprej je bil sezidan prezbi­
terij, za tem je sledilo obokan je stranskih ladij; še preje pa je bila 
gotsko prezidana zapadna empora; I. 1415 je bila podaljšana in obo­
kana po delavnici dominikanskega hodnika južna stranska ladja; 
končno so obokali poprej gotsko povišano glavno ladjo.
Iz romanske osnove prezidana zapadna empora obsega tri obočne 
pole v dolžino z močno vzdolžnimi križnimi oboki in je deljena v 
pritličje in nadstropje. Vsako od teh pa v tri enako široke ladje.
Nosilci obokov v pritličju so v jedru osmerokotni, obdani od 3U ste­
bričev, ki opirajo rebra. Prečni pasovi so močnejši in segajo ob stebrih 
dlo tal. Rebra spajajo plastično obdelani sklepniki. Proti ladji je 
empora odprta s tremi arkadami. Pred nosilca arkad sta prislonjena 
osmerokotna stebra z listnima kapiteloma, kot podstavka za kipe. Nad 
njima so lepi baldahini in enaki v obeh kotih, kjer sta stala kipa na 
konzolah. Na enem izmed sklepnikov je brez dvoma napačno pre­
slikana letnica 1312.
Tudi nadstropje je deljeno v tri ladje. Nosilci so osmerokotni 
stebri brez kapitelov. Empora je nastala pred podaljšanjem južne ladje, 
t. j. pred 1 . 1415. Dokaz za to so okna v južni steni empöre, eno v pri­
tličju sedaj v krstni kapeli, dve pa sta v nadstropju in sicer v prvem 
in tretjem polju.
Vse prve gotske prezidave so se izvršile, kakor se zdi, brez večjega 
presledka pred 1 . 1415. Tega leta, pa je nek neznan dobrotnik dal 
podaljšati južno stransko ladjo, kot to pove napis na konzoli v po­
daljšku. Da to podaljšanje ni biilo v načrtu, nam povedo zazidana 
šilasta okna v južni steni empöre in severna ladja, ki je ostala nepo- 
daljšana.
Podaljšek obsega tri obočne pole in sega do fasade. Delavnica, ki 
je ta podaljšek izvršila, ni istovetna z ono, ki je cerkev obokala in 
postavila za pa dno emporo. To pove stil podaljška. Tu sloni obočna 
konstrukcija na zunanjih stenah na osmerokotnih polstebrih, ki imajo 
figuralno okrašene kapitele, na notranji steni pa na figuralno okra­
šenih konzolah. V starejšem delu pa slone rebra oboka na enostavnih, 
priostrenih konzolah.
Že Fr. Stele je dokazal, da je ista delavnica izvršila križni hodnik 
pri dominikancih, ki po arhitekturi in kamnoseškem okrasju odgovarja 
podaljšku južne ladje.
S tem je bila gotska prezidava na romanski baziliki končana. 
Kasnejše baročne kapele za značaj prostora niso merodajne. Cerkev 
je po teh prezidavah docela izgubila značaj nekdanje romanske ba­
zilike. Edino polkrožne arkade in kvadratni slopi pričajo o nekdanjem 
stanju. Vsa ostala dispozicija je dokaj enotna. Prvi vtis, ki ga cerkev 
napravi na obiskovalca, je, da je cerkev enotno nastala godska bazilika 
in šele počasi se orijentira po prostoru in razbere potek nastajanja. Ta 
navidez enotna slika sedanjega stanja je pač posledica zaporedno iz­
vršenih del, med katerimi ni bilo večjih časovnih razlik. To dokazuje 
tudi dosledno v vseh prostorih porabljeni križni obok.
Stolnica v Mariboru
V osnovi prav taka romanska bazilika kot ptujska proštijska cer­
kev je dobila sedanji kor mekako v tretjem desetletju XV. st., obokana
• pa je bila v več presledkih v 2. pol. XV. stol. in v prvih desetletjih
XVI. stol. in pada po tem že izven časovnega okvira, ki eem si ga 
zastavil.
Omenim naj le prezbiterij, ki je dolgi kor s tremi obočnimi po­
lami in % zaključkom, oblika, ki je od ptujske mnogo naprednejša, 
kar pričajo tudi obočne pole, ki so sedaj ozki prečni pravokotniki v 
razmerju 1 : 2. Obok je križast, a obogačen s kito, ki se prepleta po 
temenu oboka. Za postanek v 1. pol. XV. stol. priča kiparski okras 
sklepni kov.
Pri ptujskem kakor pri mariborskem primeru gre za izraz enako 
uveljavljajoče se likovne volje pod enakimi gospodarsko družbenimi 
pogoji konec srednjega veka. Na presenetljivo podoben način je iste 
stopnje preoblikovanja in razvijanja romanskega jedra v kasno gotsko 
zaokroženo obliko predstavljala tudi 1 . 1700 podrta stara ljubljanska 
stolnica. '
V sedanji obliki je triladijska. Najstarejša je srednja ladja, ne­
kdaj ravno krita, s kvadratnim prezbiterijem, ki je bil križno obokan. 
Nad njim je stolp. Najprej so bile prizidane stranske ladje, ki so 
križno obokane, desna se končuje z lastno apsido v obliki % zaključka. 
Nastali sta, kot povedo oboki, v prvi pol. 15. stol. Nato je bil v osi sta­
rega pozidan nov prezbiterij. Stari je vrinjen med ladjo in novi prez­
biterij. Masiven kvadratni stolp je iz prve gradbene dobe. Istočasno 
s prezbiterijem je bila obokana srednja ladja. Prezbiterij in ladja 
imata pozen, v obliki kite se razvijajoč obok, ki je nastal ob koncu 
15. ali v začetku 16. stoletja.
Opatijska cerkev v Celju
Prvotno enoladijska stavba, ki so jo v zač. 14. st. dvignili in ji 
prizidali stranski ladji. Vse ladje so imele ravne strope. Namesto ap- 
fiide so postavili prezbiterij, ki je ožji od srednje ladje. Za časa Her­
mana II. Celjskega (1392—1455) so obokali vse tri ladje in sezidali 
sedanji prezbiterij. Vse tri ladje so križno obokane. Oboone pole so 
zelo nepravilne, kar je pač posledica prezidav.
Prezbiterij ima dve o bočni poli s % zaključkom. Poli sta prečna 
pravokotnika z rebri, ki izhajajo neposredno iz služnikov. Ti segajo 
v apsidalnem zaključku do tal, na vzdolžnih stenah pa slone na kon­
zolah. Nastal je okr. 1 . 1400.
Kapela Ž . M . B. je nastala po mojem vsekakor preden je bil 
sezidan sedanji prezbiterij. V svoji zasnovi pa je kapela naprednejša 
od prezbiterija, čeprav je nastala pred njim. Vzor za to kapelo so 
dale mnoge hišne kapele v Franciji, med katerimi je kot nedosežen 
vzor Sveta kapela v Parizu. Ta tip se je prenesel v Nemčijo in nam 
sosednjo Avstrijo, kjer je med najlepšimi tovrstnimi kapelami kapela 
sv. Katarine v Imbachu, nam najbližja pa Leechkirche v Gradcu. Ne­
dvomno je oblika teh enoladijskih kapel vezana na razvoj »dolgega 
kora«.
Celjska kapela obsega tri obočne pole in % zaključek. Dolga je 
okr. 12.90 m in široka 5.75 m. Torej je dobro dvakrat tako dolga kot 
široka. Odlična je njena arhitektura. Na stenah okoli kapele so ne­
kako 5 m nad tlemi vzidane kamenite konzole s plastičnim okrasjem, 
na njih stoje kasnejši leseni kipi, nad kipi so kameniti baldahini. Vseh 
konzol in baldahinov je 15.
Levo in desno od oltarja so vzidane v stenah sedile, uokvirjene v 
pravokoten okvir, deljene na 5 delov z bogatim krogovičjem s čeli, 
grbami in fialami. Za temi so slepe arkade. Okvir je žlebasto izpodre- 
zan, v žlebu se prepleta vinska trta. Okna so tri v zaključmih stra­
nicah in eno v levi vzdolžni steni.
Kapela je izjemen spomenik posebno po elegantnih proporcijali 
in bogatem kamnoseškem okrasju.
Edina dosledno zgrajena, kot iz enega liva vlita gotska stavba prve 
pol. 15. st. je romarska cerkev na Ptujski gori. Nje fundatorji so 
ptujskovurberški in celjski plemiči, ki so poskrbeli za prvovrstne moj­
stre. Z dveh strani je cerkev na Ptujski gori izredne važnosti za našo 
spomeniško posest, prvič že radi «svoje odlične arhitekture, drugič radi 
svojega plastičnega okrasja, saj hrani največ in najkvalitetnejše pla­
stike med vsemi cerkvami Slovenije.
Cerkev obsega v talnem načrtu tri ladje, v razmerju širin skoro 
1:2:1, ki se druga ob drugi razvijejo v dolžino in nato zaključijo 
s tremi apsidami. od katerih je sprednja, glavna, pomaknjena nekoliko 
naprej. Ladje so približno enako visoke, le srednja za spoznanje pre­
sega stranski po načinu takozv. Stafelkirche, katere višina je v pro­
storu stopnjevana. Cerkev predstavlja torej enotno dvorano. Vrsta 
visokih, vitkih snopastih nosilcev deli ladje med seboj, vendar tako, 
da prostor nemoteno valovi med nosilci obokov, ki so za to višino 
izredno tanki in tako daleč vsaksebi, da prostornine nikakor ne ovirajo.
Vsi arhitektonski detajli so na delu, da prostornino oživljajo, jo 
napravijo bogato, tako že sami nosilci, ki se zde kakor drevesa, ki se 
pod obokom razraščajo v vejevje, ki se prepleta po njem. Stranski 
ladji imata križne, srednja kitasto prepleteno rebrovje, ki izhaja iz 
enostavnih čašastih kapitelov nosilcev.
Stene, ki oklepajo prostornino, so predrte z visokimi in širokimi 
okni, ki izpolnjujejo vso širino obočne pole. Prostor, ki je vanje vkle­
njen, je izredno plastičen, razširja se na vse strani enakomerno, na 
dolžino, širino in višimo, kjer prav navpično stopnjevanje prostornin 
ladij podpira izraz plastičnosti prostora. Če se postavimo v srednjo 
ladjo, imamo ves prostor jasno pred seboj, nad nami se dvigne do 
najvišje temenske višine oboka in se izoblikuje na strani ravno po 
posredovanju višinskih razlik obokov. Takoj se zavemo izrazite pro- 
storninske funkcije te arhitekture, kateri rafinirano služi vsak arhi­
tektonski del zase.
Tudi na zunaj se to dobro opazi. Cerkev je vklenjena v trdno 
ostenje, njena lupina je neznatno razgibana le v vzhodnem motivu treh 
apsid, povsod drugje pa negibna, poživljena pa z do strehe segajočimi 
oporniki in ogromnimi okni med njimi.
Ideja dvoranske cerkve je doživela tu svoje prvo uresničenje na 
naših tleh. Ni pa dozorela ta ideja pri nas. To se zgodi mnogo kasneje 
neodvisno od te prve dvorane, na Gorenjskem, v škofjeloško-kranjski 
skupini. Ideja te dvorane je prišla k nam iz sosednje Avstrije, kjer je 
monumentalno izpeljana pri dunajskem sv. Štefanu, ki je postal vzor 
celi vrsti stavb z navpično prostorninsko »stopnjevano dvorano«. Z Du­
naja se preko Dunajskega Novega mesta širi ta tip v Gradec, kjer; 
ima stolnica stopnjevano dvorano in se v obliki, ki jo poznamo na 
Ptujski gori prvič pojavi v Strassenglu, ki je neposredni vzor ptujsko- 
gorske cerkve. Obe cerkvi sta si na las podobni v vsej svoji zasnovi: 
tri ladje v razmerju širin 1:2:1 se zaključujejo s tremi apsidami, 
od katerih je srednja poudarjena s tem, da se izvija iz objema stran-
! ! Zbornik
skih, piri obeh cerkvah nastopajo visoki, vitki nosilci in predvsem ono 
neovirano, lahko vibriranje prostora, ki napolnjuje to stavbo.
Ptujska gora je naša najodličnejša gotska cerkev. Arhitekturna 
volja po obvladanju enotne prostornine je našla tu svojega mojstra, 
ki je svojo nalogo odlično rešil.
Za našo umetnostno zgodovino pa odpira ta cerkev zanimive per­
spektive v širjenje arhitekturnih idej iz stilno naprednejših pokrajin 
v provincijalni milje.
Zaključek
Sledili emo v grobih obrisih razvoju naše srednjeveške arhitek­
ture do tiste stopnje, ko prehaja gotika v svojo pozno fazo. Gradivo 
s teni nikakor ni izčrpano, pa tudi kar ga navajam, ni izčrpno ob­
delano. Še mnogo manjka, da bo podoba naše srednjeveške arhitekture 
jasna stala pred nami. Vendar pa upam, da sem se cilju, katerega 
sem si zastavil, le nekoliko približal. Nanizal sem vrsto spomenikov 
in njih tipov, jih skušal stilno označiti in tako poiskal neko osnovo, 
, katera bo lahko služila pri nadaljnjem študiju. Obenem pa sem 
skušal najti zvezo s spomeniki, ki so vplivali na postanek naših. Toda 
tudi to je še veliko neobdelano področje. Politična in predvsem kul­
turna zgodovina morata sodelovati pri tem delu. Le na ta način se 
bodo našla pota, po katerih je umetnost iz naprednejših dežel pri­
hajala v našo odmaknjeno provinco. V Avstrijo, Nemčijo in čelo v 
daljno Francijo vodijo sledi. Poiskati te, se pravi razložiti našo arhi­
tekturo v njenem nastanku.
Če. kratko povzamemo rezultat tega kratkega pregleda, dobimo 
naslednjo sliko:
Romanski spomeniki segajo nekako do 11. stol. Cerkve te prve 
dobe so bile enostavne, preprosto zidane, ravnokrite enoladijske stavbe. 
Vzporedno tem se pojavijo tudi triladijske bazilike, za katere so zna­
čilni slopi kot nosilci arkad in ravni stropi.
Ločeno skupino spomenikov predstavljajo samostanske cerkve. 
Tako stiška kakor kostanjeviška cerkev nista imeli na razvoj naše 
arhitekture kot celote nobenega vpliva. Domače razpoloženje je od­
klanjalo prečno ladjo in sestavljen korni zaključek.
Tem večji pomen pa imajo cerkve beraških redov, ki uvedejo 
novo obliko prezbiterija, ki se zveže s pri nas že znano ravnokrito 
ladjo in ostane osnovna oblika srednjeveške cerkve. Od teh redov 
prevzamejo župne cerkve tudi vse ostale značilnosti, med katerimi 
naj omenim le služnike kot nosilce obočne konstrukcije in njih raz­
lično formo v prezbiterijalnem zaključku in izven njega.
Gotika nastopi sredi 13. stol. Njena zrela doba traja do 30 tih let
15. stol., ko začne počasi prehajati v pozni slog. Znak tega je na zunaj 
vedno bolj se zapletujoča mreža reber, ki v 16. stol. postane popol­
noma nekonstruktivna. V oblikovanju prostora pa nastane težnja po 
čim večji enotnosti, ki jo doseže končno škofjeloška arhitektura v 
idealni, na talni kvadrat oprti zasnovi dvoranske ladje.
L’auteur commence son article par une analyse de l’ architecture monastique 
inedievale en Slovenie, celle des cisterciens ä Stična (milieu du XIIe siecle) 
et ä Kostanjevica (milieu du XIII6 siecle) et des chartreux ä Ziča (dont les 
eglises furent consacrees en 1190), ä Jurklošter (2e moitie du XII® siecle), 
ä Bistra (2» m oitie du XIII® siecle), et ä P leterje (eglise consacree en 1420). 
Par la suite, il donne un bref aper<;u des eglises paroissiales et succursales 
romanes: eglises ä une nef de Št. Vid pres de Stična (lre moitie du XII® siecle), 
de Zgornja Draga pres de Stična (milieu du XII® siecle) et de Kostanjevica 
(lre moitie du XIII6 siecle); ä trois nefs, celles de Šmarje pres de Ljubljana 
(l^e moitie du XIII« siecle), de Stari trg pres de Lož (lr ® moitie du XII le siecle), 
de Maribor (milieu du XIII® siecle) et de Ptuj (lre moitie du XIIe siecle); ä plan 
central, les ossuaires de Jarenina et de Št. Peter pres de Trebelno (XII6 siecle), 
la double chapelle du chateau ä Kamnik (fin du XII® ou commencement du 
XIII0 siecle) et la rotonde de Selo ä Prekm urje (XIIe—XIIIe siecle). Dans le 
chapitre sur l’architecture gothique, il expose les principes de l’architecture 
des ordres mendiants et donne une description des deux eglises des domini- 
cains et des freres mineurs ä Ptuj (milieu du XIII6 siecle) et leur influence 
sur l’architecture ä Ptuj. Apres des conclusions d’ordre general relatives ä la 
premiere phase de l’architecture gothique en Slovenie, l’auteur eite parmi les 
monuments les plus caracteristiques les eglises de Novo Mesto (milieu du 
XIV0 siecle), de Ptuj (XIV® et XVe siecles), de Maribor (XVe siecle), de Celje 
(XIV® et XVe siecles) et de Ptujska gora (commencement du XV« siecle).
LITERATURA
Avsec Fran, Staru kartuzijanska cerkev v Pleterjih. Četrto izvestje društva 
za . krščansko umetnost. Ljubljana 1907. Str. 48.
Begule Lucien, L’Abbaye de Fontenay. Parist
Cankar, dr. Izidor, Zgodovina likovne umetnosti v zapadni Evropi. 
Ljubljana.
Črnologar K., Cerkev in samostan v Stični. IMK 1894. Str. 129.
— Kloster Sittich. Mitteilungen der Zentralkommission 1891.
— Über ältere Kirchenbauten in Krain. MZK 1891. Str. 193.
Donin Richard, D ie Bettelordenskirchen in Österreich. Wien 1937.
Flis Janez, Stavbinski slogi. Ljubljana 1885.
Ginhart Karl, D ie bildende Kunst in Oesterreich. Wien 1937.
— D ie Kunstdenkmäler Kärntens. Celovec.
Graus, Mariabrunn bei Landstrass. Kirchenschmuck 1902. Str. 187.
— Der Dom zu Marburg. Kirchenschmuck 1883. Str. 81.
— D ie Pfarrkirche zu Pettau. Kirchenschmuck 1884. Str. 125.
Gregorič Jože, K stavbni zgodovini kapiteljske cerkve v Novem mestu.
— Najnovejša umetnostno zgodovinska odkritja v Novem mestu. Kronika 
slovenskih mest. IV. Str. 22, 217.
II e 1 f e r t , Kunst-Topographie des Herzogtums Kärnten. Wien. 1889. 
Holtmeyer, Cistercienserkirchen Thüringens. Jena 1906.
Kovačič Fran, Zgodovina lavantinske škofije. Maribor 1928.
Marolt Marjan, Dekanija Vrhnika. Ljubljana 1929,
— Dekanija Celje. I. Maribor 1931.
— Celje. Novo mesto. Progres 1932.
Mettler Adolf, Mittelalterliche Klosterkirchen der Hirsauer und Cister- 
cienser in Württemberg. Stuttgart 1927.
Mušič Marijan, Arhitekturno zgodovinske ugotovitve ob restavraciji mari­
borske stolnice, objavljene v ČZN XXXIV (1939), str. 197—201; XXXV 
(1940), str. 61—66; ZUZ XVI (1959-40), str. 107—110; XVIII (1942), str. 
117—118.
Rose Hans, D ie Baukunst der Cistercienser. München 1916.
Stegenšek A., Dekanija Gornjegrajska. Maribor 1905.
— Konjiška dekanija. Maribor 1909.
Stele dr. France., Oris zgodovine umetnosti pri Slovencih. Ljubljana 1924.
— Sodni okraj Kamnik. Ljubljana 1929.
— Stenske slike v minoritski cerkvi v Ptuju. ČZN 1951.
— K stavbni zgodovini dominikanskega samostana v Ptuju. ČZN 1935.
— Srednjeveška umetnost v Kranju. V Žontarjevi zgodovini mesta Kranja. 
Ljubljana 1959.
— Gotske dvoranske stavbe v Sloveniji. ZUZ 1958.
— Ptujska gora. Celje 1940.
— Mariborska stolnica. ZUZ XIX (1945), str. 1—57.
Steska Viktor, Župna cerkev v Starem trgu pri Ložu. IMK. 1905. Str. 53.
V e i d e r Janez, Stara ljubljanska stolnica. Njen stavbni razvoj in oprema. 
Ljubljana 1947.