i . ... .-v: imi Pripravljena a a odhod Srečanje dveh (lob: Potniki modernega oceanskega parnika pozdravljajo mimo plovečo jadrnioo,- plačana ▼ gatovtaf iŽJnczin ski 4p dtllli IlUSTROVANI UST ZA MESTO IN DEŽELO J*ll»% Izhaja ob Četrtkih. (Jrednifitvo In uprava v Tjrrseva (Dunajska) cesta 29/1. PoStnl predal ftev. 345i Račun poStne hranilnice v Ljubljani Štev. 15.393 V.eS Ljubljana, 1. februarja 1934 Naročnina za četrt leta 20 Din, za pol leta 40 Din, za vse leto 80 Din. V Italiji za vae leto 40 lir, v Franci)! 50 frankov, v Ameriki In povsod drugod £ dolarja Ste«. 5. Lato VI Romantika ja In mornarji sami: saj to sploh niso mornarji, pravi ljudska govorica. Toda vse to se naenkrat izpreme-ni, ko se jadrnica pripravlja, da odpluje. Takrat so mornarji mahoma visoko gori na jamborih, med nebom in zemljo, da pričvrste še poslednja jadra. In jainborski gozd ladje takrat ni več filigransko ogrodje prekrasne gotske cerkve, temveč živ del mogočnega bitja. Jn na palubi! Vse vrvi in drvi, vse Krasna trijambornici! v lukir / . >V starih časih smo šli na ladjo, da smo na njej živeli — danes, da se čim hitreje nekam pripeljemo.« Tako je dejal neki kapitan stare šole; živ krst ga ne more pripraviti do tega, da bi stopil na parnik. Ce ju slučajno vidimo kje v luki skupaj, modernega oceanskega orjaka in takole staroversko jadrnico, dobimo prilično nazoren pojem o razliki dveh svetov in dveh dob. 0 lepoti in estetiki ne kaže razpravljati. In kdor bi primerjal lepoto v pristanišču, pač ne bi prišel v zadrego. Lepo sveže prepleskan in udobno urejen: takšen čaka parnik svojih gostov — in na drugi strani konci križem kražem. razmetanih vrvi, vsakovrstnih zabojev in drugega nereda: takšna je paluba jadrnico. kliče in vika. Im /.dajci se obrežje odmakne. Iznenada, nezaznavno. Brez ropota, brez puhanja in hropenja strojev, lagotno kakor lastavica je zdrknila jadrnica čez gladino morja. Da, če je vreme lepo in morje mirno. Kaj pa, če se nekaj ur nato vreme izprevrže in zaplešejo vrtinci v jadra?! Naj bo platno še tako močno, viharju ni kos. Paluba je mahoma prazna, žive duše ni nikjer, vse je na jamborih in popravlja škodo. nes vise le še cape z jamborov. Ja-drovina je močna in debela, s tri-oglatimi, skoraj kakor bodalo dolgimi šivankami krpajo rjave razpokane moške roke raztrgano platno. Sukanec je močan, napojen s katranom; sto kil teže prenese. Tako sede mornarji na palubi in počasi, z resnim obrazom zabadajo »šivanko« v trdo raševino. Kako dolgo bo trajalo, preden bo svojih dva tisoč kvadratnih metrov jader spet celih? Spet drugi čepe na jamborih in popravljajo drugo, nič manj nevarno škodo. Razbijajo s kladivi, tolčejo, ovijajo in pričvrščajo. Zdaj pa zdaj se hripavo zasliši na palubi njih glas: zastrto, kakor bi prišel od zelo daleč,, z drugega sveta. Čuta za nevarnost v višavah ti ljudje oči v id no ne poznajo. Sicer je pod njimi mreža razpeta in vrhu tega jim je strogo zapovedano, da morajo biti oprezni, toda — le vprašajte kapitana: ravno najsposobnejši in najboljši so po navadi tudi najbolj lahkomiselni. Zato ni nič čudnega, da se več nesreč pripeti v mirnejn jasnem vremenu kakor pa v viharju okoli Rtiča dobre nade ali pa v neprijaznih vodah okoli Aljaske. >Spet 'je nekdo padel z jambora«, se razlegne tedaj krik groze na palubi, sicer ostane vsakdo na svojem mestu, ker mora ostati, toda vsem izgine kri z obraza in oči jim trznejo od skeleče bolečine. — — Da, vse to se dogodi na jadrnici. A kdo bi mislil na take reči! Mornar že ne. Mornar mora biti zmerom na vse pripravljen. Njegov element je boj z vodami in vetrovi, njegovo .hrepenenje odkrivanje morskih čudes, njegovo življenje pobratimsko tovarištvo s tucatom ljudi, na življenje in smrt navezanih drug na drugega — vse to, kar moremo še imenovati pravo romantiko. Nu, tako kakor je dejal oni stari kapitan: Ladja nam ni prevozno sredstvo, ladja nam je živ- liania! Zgoraj: X ugodnim vetrom na jug — samo kako dolgo bo vreme držalo? Na levi: V viharju je paluba dostikrat pod vodo. Zgodi se, da morajo straže na palubi po 36 ur vztrajati na svojem mestu; zgodi se, da morajo štirje mornarji držati krmilo, da jim ga vihar ne iztrga iz rok in z njim jadrnice; zgodi se, da so mornarji premočeni do kože in da jim kri lije iz ran, toda s stisnjenimi zobmi morajo vztrajati do konca, da si rešijo vsaj golo življenje. ------- In potem, drugo jutro: sobice obseva utolaženo morsko gladino, mornarji pa hite popravljati, kar se še popraviti da. Lepa nova so bila jadrn še včeraj, ko so odpluli iz luke: da- ^ g— — —a; iz driiSinskega življenja £a ni ml VOSII Grenlandcev III N. Waldntann Nepregledna bela samota; zdi se v <«i neskončni tišini, da mraz nalahno pozvanja. Mehko valovit je bel prt, položen čez skale in led. Sredi bleščeče ledine stoji skoraj neopazno majhna snežna kočica. Samo dobro in bleščobe vajeno oko jo zazna. Za-, senčene stopinje kažejo pot do nje. —' Na obzorju se prikažejo štiri majhne temno rumene postave. Počasi, j neskončno počasi se bližajo; kajti v j teh krajih ni čas gospodar. Tempo je neznana beseda. Počasi, neverjetno' počasi... ko se približajo na dober seženj, jih šele spoznaš. Tri stare ženice so, ki vodijo, prav za prav ženejo mlado dekle. Upira se, hudo sel upira, toda njen upor se ponavlja v rednih presledkih. Videti je, da je to neka ceremonija. To dekle je nevesta mladega moža, ki kuka skozi okno ledene kočice. Za njegovo glavo se vidi še petorica drugih, ki vsi radovedno zro na prihajajoče žene. V majhnih hišicah je stisnjenih tu na severu časih neverjetno mnogo ljudi. Ženin je moral daleč v oglede; ves dan je hodil, da izprosi od staršev dekle. Obiskati je moral še vse hišne, •prijatelje nevestine družine, da se’ jim prikupi. Napotil se je s težko obloženimi sanmi, kajti obdarovati je moral poleg nevestinih staršev še vse hišne prijatelje, ki vsi cenijo velikodušnost in premoženje ženina zgolj po darilih. Čim več da in čim dragocenejša so njegova darila, tem večja je njegova ljubezen, tem večje njegovo spoštovanje do bodoče žene. Ko se je tako prikupil družini in prijateljem, je naprosil tri stare ženice iz sorodstva, da mu privedo nevesto. Dekle se mora običajem na ljubo z vso silo braniti »ugrablje-nja«, otepati se mora na vse kriplje nameravanega zakona, kajti ljudje bi jo sicer strahovito obrekovali in jo dolžili, da nori za moškimi in da ni prav nič sramežljiva. Nemo, negibno in obupano sedi zdaj v krogu družine v zadnjem kotičku tesne izbe. V znak skrajnega obupa si je zmršila lase, ki ji vise v zamaščenih pramenih v obraz. Ženin se trudi okoli nje, ji prigovarja zdaj burno, zdaj nežno, boža jo in ji na vse kriplje dokazuje, da bo najsreč- nejši človek na svetu, če mu bo postala žena in ostala v njegovi hiši. Tako prigovarjanje se utegne vleči cele ure, dokler se nevesta končno ne uda in privoli v zakon. //C Ženinova družina medtem pripravlja ženitovanjsko pojedino, ki mora biti dokaz njegovega blagostanja. Razen tega mora ženin darovati svatom in gostom kože, nože in kosti, skratka vse kar premore »dragocenega«. S pridnim delom in spretnostjo si bo vse to že znal nadomestiti, če bo dober gospodar. Grenlandei so skrajno natančni, kar se plemena tiče. Možje imajo tudi še dan današnji po več ženk, če jih le zmorejo preživljati, vendar se nikoli ne poroče s sorodnicami ali dekleti lastnega plemena. Se celo dekleta v tretjem kolenu sorodstva ne smejo vzeti. Mladeniči in dekleta, ki so odrasli v isti hiši, čeprav si niso v rodu, se nikoli ne ženijo, ker jih imajo za brate in sestre. Čim spretnejši in drznejši je moški v lovu na živali in ribe, tem več žena lahko prehrani, šele evropski misijonarji so zanesli v te kraje pojme o pomembnosti zakona v našem zmislu. In tudi ti prirodni ljudje so se oklenili naših navad. Spočetka je bil uspeh »poevrop-čenja« sicer nezaželen in osupljiv. Grenlandei so zlasti prav moško zahtevali sodnika za ločitve zakonov. Hoteli so se kar na debelo ločevati, da bi se znova poženili po krščanskih običajih. Tako dolgo so drezali in godrnjali, da so jim slednjič poslali sodnika, toda ta je bil revež. Jurišali so nanj, da je bilo joj. Saj sicer Grenlandcu ne gre za to, da se znebi žene, toda ugaja mu ceremonija ločitve, še bolj pa cerkvena ceremonija poroke. Zdajšnji zakoni niso bili sklenjeni za večno. Moški sicer ne sme dvigniti pesti na svojo služabnico, zato pa sme imenovati svojo ženo svojo last. Brez usmiljenja jo nažene od hiše, če mu njen značaj ne ugaja ali pa če mu ne rodi otrok. Če se pa zakoncema rode otroci, ostaneta mož in žena po navadi do smrti skupaj. Da si časih dokazujeta svoj prav s pestmi, je kaj preprosta in običajna stvar. Zaradi tepeža ni njuna sreča prav nič manjša. Vzgoja otrok je pač zelo čudna. Za malčke se prav nikdo ne zmeni, kadar jih mati več ne doji. Toda to je v teh ledenih severnih krajih zvečine šele po dovršenem četrtem letu, kajti prej bi nežne stvarce nikakor m prenesle težke hrane severnjakov. Sicer res ne najdemo nikjer v klasični literaturi opisov materinske ljubezni Grenlandk, toda tudj to je poglavje, o katerem bi lahko napisali cele romane. Čudno se sliši, toda res je, da sme mati svoje sinove pretepsti, dočim ji je strogo prepovedano udariti hčerko. Za vzgojo ne skrbi nihče. Vzgaja jih narava sama, kajti že v, uežni mladosti morajo prehoditi velike daljave v spremstvu svojih staršev in starejših bratov, ki hodijo lovit ribe in divjačino. Grehote in hudobnosti ni v sreih teh ljudi. V najmanjši koči Žive časih tri. do štiri družine v najlepšem soglasju in zadovoljstvu. * j Banka Baruch 15, Boe La!ayette, PARIŠ OdpremIja denar v Jugoslavijo najhitreje In po najboljšem dnevnem kurzu. — Vrši vse bančne posle najku-lantneje. — Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksenburgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune: Belgija: št. 3064-64, Bru-zelles; Holandija: št. 1458-66. Ded. Dlenst; Francija: št. 1117-94, Pariš; Luksemburg: št. 5967, Luxemburg. — Na zahtevo pošljemo brezplačno naše Čekovne nakaznice. Neverjetne zgodbe Zlato zobovje mu je izpulila Pred praškim sodiščem je stal .ie-davno mlad tožilec, ki je le z največjo muko dopovedal sodnikom svojo žalostno zgodbo. Vse zobovje mu je manjkalo... j Neka prav lepa in temperamentna mlada dama — obtoženka — mu je izpulila v 3 razneženosti« zobovje iz ust. Olajševalna okolnost je bila edino ta, da se je to zgodilo prvikrat...1 Moški raj V Južnem morju je majhen otok v Cookovem otočju, ki šteje komaj 24 moških, zato pa celih 164 Ženskih prebivalcev 1 Zenske so baje lepe ko angeli, moške jim pa po potrebi določa sam vsemogočni poglavar. Vsi moški soglasno priznavajo, da imajo zaradi svoje manjšine raj, pravi pravcati raj na zemlji. Na njihovo željo se pa rodi že dolgo vrsto let samo moška deca. Moški so v silnih skrbeh za svojo bodočnost, tako da je moral poglavar prepovedati doseljevanje moških. Vila ob morju Napisal Stamatov. — Is esperanta prevedel Albert Jenko Solnce je zahajalo, ko sta stopila na vrt »Dragi, povej mi, ali je še kaj močnejšega, lepšega ob ljubezni? (Vee drugo je malenkostno, brez vrednosti ...« >Je, moja dragica, je.. .< 9 In kaj je to?« >Ti si, Linica... ti... ti si močnejša in lepša od ljubezni Batne ■. •« Srečna je skrila svojo glavico na njegovih prsih. >Je pa še nekaj močnejšega od ljubezni«, je tiho šepetal v njeno uho. ■— »Kaj?« — »Denar.« »Alekseji Ali •e ti ne zdi pregrešno tako govorjenje? Ti...« S poljubom je udušil njen Ogovor. »To zadeva ves svet, toda ne tebe, ne meno.« — »In kdaj, Aleksej, ne bova odpeljala v najino vilo?« — (»Kdaj? če hočeš, jutri.« — »Dobro, Jutri. Do zdaj še nisem videla morja. Pravijo, da je krasen pogled nanj. Nekaj velikega, zelo velikega?« — »Ničesar ni večjega od najine ljubezni.« Solnce se je skrilo za obzorjem. Naslonjena drug na drugega sta obmolknila. Morje. Daleč od obrežja se je širil park. V njem visoka vila s terasami, vsa obdana z drevesi. Okrog in okrog cvetlične gredice, obširni drevoredi posuti z drobnim raznobarvnim peskom. Iz vile prideta Lina in Aleksej. Ona se ob vsakem koraku ustavlja vzhičena in snečna. »O, Bog! Kako lepo je tu... Da, poglej to brezkončno gredo cvetic: belih... zelenih ... rdečih ... kakšen ogromen pas. Aleksej, to je vendar naša trobojnica...« Šla je dalje in čez hip se je spet ustavila. »Pridi... pridi gledat morje od tod ... kako lep pogled. In vee to je tvoje?... Naji- no? ... Glej tu ... to hišico, lično ko škatlica za bonbone... ali je tudi ta najina? In dalje... grič, gozdič... ali je tudi to najino?« »Da, vse to je najino.« »Ali veš, dragi, da sem omamljena od tolike sreče?« je rekla tiho in se pritisnila k njegovim prsim. »Bojim ee, da ni vse to le sen.« »Res, sreča je vedno le sen. A tudi to mine.« Ljubko ga K* prijela za roko in šla sta dalje. Prišla sta na gozdno jaso, pokrito s travo, mehko ko preproga, obdano z visokimi gostimi drevesi z vejami, vzpenjajočimi ee kakor obok nad zemljo. V kotu jase je bila umetna duplina, z ogledali na zidovih v notranjosti. Pred vhodom velika okrogla miza in stolice, nad njimi električne svetilke. Skozi veliko odprtino med drevjem je ljultko pogledovalo morje. I>ahno je valovalo, in zdelo se je, da vabi na potovanje kamorsibodi. Aleksej in Lina. pri mizi sedeča, sta se ozirala po njem, * Valovi so se drug za drugim zaganjali porti obrežju, se vračali, postajali močnejši in znova udarjali ob pečine. Lina ni odvrnila oči od morja. Šumenje valov ji je zbujalo neke nove, neznane in nedosegljive občutke. »Aleksej, ali je najino tudi morje?« »Ono ne pripada nikomur.« Obmolknila je užaljena, da morje ni njuno. Aleksej, naslanjajoč se na mizo, je sedel nepremično. Obraz mu je bil resen. Čez trenutek ga je Lina pogledala. »Dragi, kaj ti je? Kako da si se nenadoma užaloetil? V tem čudovitem parku, v tej pokrajini, ob morju samem... pri meni; zamišljen m. Kaj ti je?« — Nič.« — »Kako nič? Celo pogledati me nočeš. Kaj to pomeni? Aleksej, ali ti morje ali ta kraj zbujata spomine na kakšne neprijetne trenutke?« »Ne neprijetne, temveč strašne trenutke.« Lina je skočila s stolice in se mu Mode&ta pcavtfica *\i\ AVei^ V*11*«*.« *** »1 ^S*** » ?"•"* ,0.0»° ^g(|ft| j.uJ f^»S BudimpeSta, v januarju. V Stolnem Belem gradu so zadnje dni vsi ljudje pokoncu. Saj se pa stvar tudi res sliši kakor prava pravcata pravljica. V neznatni predmestni ulici se je ondan ustavil prekrasen voz. V pravljicah, kakršne so nam pred vojno pripovedovali v šolah, je to bila kočija iz suhega zlata in vanjo so bili vpreženi štirje brezmadežni belci. Ker je pa tole modema pravljica, je bil seveda avto, Rolls-Royce ali Mercedes, ali pa katera druga žlahtna avtomobilska znamka. Iz avtomobila je torej stopil mladi Lebovicz in pomagal na tla čudovito lepi dami, tako elegantno oblečeni, kakor sploh še nihče poprej ni videl nikogar v Stolnem Belem gradu. In oba sta nato stopila v hišo Leboviczovih staršev, in tam je mlada dama poljubila staremu Leboviczu roko, še preden jo je utegnil skriti za svoj višnjevi rokodelski predpasnik, in padla Lebovi-czovi mami okoli vratu. >Jaz sem vajina nova sinaha!« Zdaj je pa čas, da ljudem, ki niso doma v predmestju Stolnega Belega gradu, povemo, kdo je prav za prav mladi Nikolaj Lebovicz. Stolni BelgrajČani njegovo istorijo prav dobro poznajo. Nikolaj je vrli sin vrlega očeta. V šoli in na gimnaziji je bil zmerom prvi v razredu in zmerom je prinašal domov najboljša izpričevala. Smrten greh bi bil, če ga ne daste študirati, so rekli ljudje. In do tega spoznanja je prišel naposled tudi stari Lebovicz in čeprav mu je trda šla, je vendarle zbral denar in poslal sina na univerzo. Kar je manjkalo, so pa štipendije pomagale in podporna društva. In marljivi gimnazijec je postal še marljivejši študent, in stara dva sta že ganjeno štela mesece in dni, ko se bo Nikolaj vrnil kot novo pečen doktor domov. Toda človek obrača, Bog pa obrne. Pokazala se je zapreka, čez katero ni mogel ne mladi ne stara dva. Pri-šele je zakon o Židih in Leboviczu so se zaprla vrata na univerzo. Doktorska diploma — tuč! Toda mladi Lebovicz ni obupal. Ni vrgel pufke v koruzo ne knjig, in tudi starinarju jih ni nesel. Šel je v inozemstvo in približala. »Ne dotikaj se me,« ji je rekel strogo. Prebledela je. »Aleksej, strašiš me, kaj se je zgodilo?« »Nekaj strašnega. Ce ti to povem, ti bo ta čudovite pokrajina zadišala po pokopališču.« »Moj Bog! Ničesar ne razumem. Povej mi, kaj jo? Nekaj skrivaš pred mano, toda hočem... moram vedeti ...« Pokleknila je predenj in ga liotela prijeti z roko. »Ne dotikaj se zločinca.« Vstala je kakor bi jo pičilo. »Zločinca?« — »Da, morilca.« — >Kako govoriš? Bolan si.« »Bolj sem zdrav kakor kdai. Sedi in poslušaj. Vem, da te bom danes izgubil... vse bom izgubil... toda ne morem molčati. V mestu sem mogel hraniti tajnost, hi... nimam moči. Kadar pridem v te kraje, me začne zasledovati strašna prikazen. V vsakem cvetu vidim njegove zamišljene oči, vsako drevo se dviga pred menoj kakor njegova mračna postava, med tam nadaljeval študije. Dokler ni na neki italijanski univerzi promoviral za doktorja. In starša sta vsa srečna in otožna hkratu prebirala njegova dolga pisma, na katerih so se košatile tuje zuamke. Od doktorske diplome se še ne živi... Tedaj se je pa mladi doktor Nikolaj ogledal za službo — tu se šele začne moderna pravljica — in jo tudi našel. Kakor znano, se to vsakomur ne posreči. Stopil je v službo na francoski potniški urad, in tam se je nekega dne pojavila mlada dama in zahtevala vozni listek za inozemstvo. Ta dama je bila hči angleškega admirala in zraven še milijonarka. Bogata Angležinja in mladi Madžar sta tako dolgo in tako globoko gledala drug drugemu v oči, da si je lady premislila in izpreme-nila svoj potovalni načrt. In kot eno izmed prvih naslednjih postaj si je izbrala oltar. Potem sta novoporočen-ca odpotovala v Stolni Beli grad, ker ie mlada žena hotela spoznati starša svojega izvoljenca. In tam je vse siromašne sorodnike bogato obdarila, in tako se moderna pravljica konča v občno srečo in veselje. Toda pravljica mora imeti tudi svojo moralo. V tem primeru je ni tako težko izluščiti. Vsaka reč ima pač dve strani, slabo in dobro. Da niso Madžari prepovedali židoin univerze, bi rokodelčev sin iz Stolnega Belega grada pač nikoli ne peljal hčerke angleškega admirala pred oltar... asa fittn Dunaj, v januarju. Napravite iz pričujočih vrstic opereto, napravite film, če hočete. Za zdaj je samo preprosta dunajska istorija. Neki avstrijski učenjak, znamenit zbiralec starega denarja, je že več mesecev prežal na star zlatnik, ki ga je bil slučajno odkril pri nekem starinarju. Naposled je zbral toliko denarja, da ga je lahko kupil. Ves srečen je hitel domov, da ga spravi v zbirko. Srce mu je prekipevalo; najrajši bi bil ves svet objel. Takrat iztegne star, pohabljen berač proseče proti njemu roko. Pro- momskimi valovi ise prikazuje njegova glava z neprijaznim čelom ... Ne preklinjaj me... Kadar bom končal, lahko odideš. Veš, da mi je oče umrl in da sem podedo.al njegovo premoženje. Vse je zdaj moje: vila s parkom, hiša v mestu in tovarna. Vse je moje. Nikdar ti nisem povedal, da sem imel starejšega brata. On bi bil dedoval po očetu, ker sem ja* zapravil svoj del v denarju že za živega. Toda zgodilo se je tako, da je moj brat umrl pred očetom.« »Taka je božja volja.« »Božja volja ... Zakaj ne vprašaš, za čim je umrl?« »Za čim?« — »Vprašaš? Ne uganeš?.., Jaz sem ga ubil. Zastrupil sem ga .., glej tu ... pri tej duplini, pri tej mizi... Glej, tu ... na tvoji stolici je sedel, ko sva večerjala; veselo je govoril, a kmalu je rekel, da mu je slabo. Legel je, a ni več vstal. Ali zdaj razumeš, kako je vse to najino? Nihče ni doslej tega vedel... in danes veš razen mene le ti. Končal sein. fesor ne pomišlja niti trenutek: radodarno mu vrže velik novec v klobuk. Zdaj je doma. Drhteč od sreče seže v žep, da bo pobožno spravil dragoceni zlatnik k drugim denarjem. Gotovo ste ugenili: zlatnika ni nikjer več — raztreseni profesor ga je bil podaril beraču... Tod bi imeli tehten razlog, da vpletete v film vrsto slikovitih posnetkov. Ubogi profesor je namreč preteknil ves staromestni Dunaj, obhodil vse parke, se ustavil ob sleherni cerkvi, kjer postajajo berači. Zaman: njegovega obdarovanca ni bilo nikjer. Ves nesrečen in utrujen od jalovega iskanja je stopil v predmestno krčmo in si naročil vrček piva, da poplakne svoj obup. Za isto mizo je sedel mlad, nezaposlen delavec. Beseda dS besedo, in profesor mu zaupa svojo nesrečo. Delavec je bil dober človek in mu svetuje, naj se obrne na predsednika beraške organizacije; naslov je ta in ta. Profesor se zahvali in je že pri vratih. Pol ure nato stoji pred dič-nim predsednikom, trebušatim, lepo oblečenim gospodom — ne mislite morda, kje v začaranem gradu, temveč v prijetnem, moderno opremljenem in toplo zakurjenem stanovanju. »Oglasite se jutri«, reče kratko svojemu gostu. Drugi dan dobi profesor iz rok »predsednika dunajskih beračev« dragoceni zlatnik nazaj. Toda zanj je moral plačati staremu beraču trideset šilingov. Pa kaj to — glavno je, da je novec spet pri njem. Takšen je konec. Ali ne bi bil lep film, napet, zanimiv in slikovit? Da ni ljubezni, oporekate, in ženske? G, prijatelj moj, to je pa stvar filmskega pisatelja, saj bo dobil honorar za film, če ga bo kaj prida — naj si pa ljubezen in žensko izmislit BL~' .liTT-Ti----- ii' 'a ijfiNnae Nemci in Poljaki so sklenili pakt O medsebojnem nenapadanju za dobo 10 let. Prejšnji ponedeljek je v brzem vlaku Berlin—Dunaj—Sušak eksplodiral v vagonu I. razreda peklenski stroj. Vagon je popolnoma zgorel. Atentat je zahteval tri smrtne žrtve: Mirka Barakinija, uradnika iz Hrastnika, Avstrijca Edvarda Wachtla in Giaooma Kapusa iz Trsta. Kdo je spravil peklenski stroj v vagon, preiskava še ni dognala. ■ Naša vlada je podala ostavko. Novo vlado je sestavil bivši večkratni ministrski predsednik Nikola Uzunovič. Razen dosedanjega predsednika dr. Srskiča in ministrov dr. Stankoviča in Matice, ki jih v novi vladi ni, so zastopane v njej vse prejšnje osebnosti. Pravična usoda. Glavni dobitek poljske razredne loterije (8 milijonov Din) je zadelo šest siromašnih rodbin v Censto-hovi, med njimi neka vdova s 6 otroki. ■ Zaradi vse veijili škandalov v zvezi z atero sleparja Stavijskega in še drugih finančnih sleparij, v katere so zapleteni tudi nekateri ministri, je Chautempsova vlada v Franciji podala ostavko. Po Parizu se dan za dnem vrše demonstracije proti vladi in parlamentarizmu. Vem, da morilec ni vreden tvoje ljubezni. Svobodna si in če hočeš, me lahko naznaniš. Ce sem izgubil tebe, je vse drugo zame brez vrednosti.« Obmolknil je in si podprl glavo z rokami. Pogumno je stopila k njemu. »Praviš, naj odidem ... Mogoče... ne vem In če si res... za druge... morilec ... za tvojega brata... zame nisi... Zame je to strašna pravljica, kateri ne smem verovati. In prikazen mrtveca se ne bo postavila med naju. Zapustiti te zdaj, ko se ti odvračaš od samega sebe? Nikoli. Nikoli!... Po tej izpovedi te ljubim še bolj, ker si zdaj brezmejno nesrečen. Kako trpiš! Hočem, da skupaj trpiva. Zaupal si mi svojo skrivnost — biti hočem tvoja družica. Ta skrivnost bo naju zvezala za vedno in ljubezen bo vse zadušila. Aleksej, poglej me, zame si čist ko poprej. Pusti mrtveca v iniiru. Postavila mu bova spomenik ... plačala maše za mir njegove duše... in prikazen te bo Se nadaljuje na str. 4. Italija: 42-7 milijona. Po uradni statistiki je štela Italija 31. decembra lanskega leta 42,692.000 ljudi, t. j. za 419.770 več kakor lete 1932. Prejšnje leto je znašal prirastek samo 384.503. ■ Filmska zvezda Greta Garbo se je za« ljubila. V svojega režiserja. Priče iz« povedujejo, da so ju videle, kako sta zaljubljeno gledala drug drugemu v oči, vrhu tega ga je Greta nežno gladila po roki. Drugih podrobnosti sicer še ne vemo, vendar utegne biti zaenkrat že to dovolj velika senzacija; saj ves svet natanko vš, da »božanska« Greta doslej še ni ljubila, čeprav ji bo že okoli 30 let.* ■ Bivši carski general Denikin je v Pa« rižu predaval o bodoči vojni. Dejal je. da bo prihodnje leto kritično zaradi plebiscita v Posaarju in ker takrat poteča japonski mandat nad otoki v 'Tihem oceanu, Japonci pa otokov ne marajo vrniti. General je na koncu podal dve zanimivi številki: od takrat ko so se Židi izselili iz Egipta pa do danes, tj.? 3582 letih, je bilo na zemlji le 232 let popolnega miru. ^ Tretjina Tokija je obolela za gripo. Vse bolnice so prenapolnjene. Vsak dan umre povprečno 150 ljudi. Kalvarija ljubezni Roman iz naSlh dni. — Napisal P. R. 62. nadaljevanje »Ne,. mamica, tega ne trdim. Sama veš, da ti nikoli nisem ničesar očital... Zakaj tajiš, da se boriš sama s seboj? Da bi tvoje dobro srce rado odpustilo, pa ga tvoja volja pre-ivpije: Ne, ne!...« Mlada mati je vstala. »Preveč sem pretrpela, da bi mogla kdaj pozabiti. Njegov zločin je prizadejal preveč gorja in žalosti, da bi mu ga moglla odpustiti. Mogoče, da se moje srce bori z mojo voljo. Toda rečem ti, sin: Zmagala bo volja !« »Mama!...« »Zmagala bo volja!« je vzkliknila še enkrat s presekanim, hripavim glasom. Cez trenutek je nekoliko mirneje povzela: »Ne maram biti slabša, a tudi ne boljša od drugih. Prvi mah sem v tvojih očeh izpregledala skrivno željo tvojega srca. Mislil si... morda ce- lo obljubil, da bom tudi jaz odpustila. Ne, sin! Kadar bodo odpustili vsi drugi, ki so trpeli zaradi njegovega zločina, takrat bom odpustila tudi jaz. Nič prej. To je moja poslednja beseda. In če te smem česa prositi, Franc, te prosim: ne govori več o tem. Ne imenuj več pred menoj imena tega človeka, zakaj zame je in mora ostati tujec.« Oči so ji gorele, ko je govorila, in ustnice so ji drgetale. Franc se je ustrašil, da je ne bi zadela kap od prevelikega razburjenja. Sklonil je glavo in zamrmral: »Prav, mama, kakor želiš...« Popoldne sta imela mati in sin razgovor o svojem bodočem ravnanju. Soglasno sta sklenila, da se Ilona ne bo več oglasila v Horvinovem sanatoriju in tudi Cirila ne bo smela več videti. Zakaj oba, mati in sin, sta se zavedala, da nesrečni Milavec nikoli ne sme izvedeti imen tistih, ki so v teh osemnajstih letih njegove duševne smrti skrbeli zanj. Sklenila sta, da bo Ilona naložila na njegovo ime večji znesek v neko banko, Franc mu Nadaljevanje s 3. strani, nehala zasledovati... Poglej me... povej mi, s katero roko si vlil strup? Z desno? Da? Daj, da jo poljubim ... Za ves svet je zločinska — zame je pa roka, ki me vodi k sreči v življenju. Naposled, ako ne najdeš tu miru, prodajva vse in se odpeljiva v tujino. Vedi le-to: v teh minutah ee čutim še bolj tvojo. In tebi je posebno zdaj potrebna moja ljubezen. Dragi...« Dvignila je njegovo glavo in strastno pritisnila svoje ustnice na njegove. »In zdaj — popolna pozaba teh dogodkov. In odpeljiva ee... tudi meni so zoprni ti kraji.« Aleksej je vstal, ona ga je prijela pod pazduho in šla proti vili. ' »Poslušaj, drago dekle, ali si res zmožna ljubiti morilca?« »Tiho, niti besede več o tem. Vse je umrlo s tvojim bratom.« Čez nekaj časa se je njegov obraz razjasnil, lahek nasmešek mu je zaigral na ustnicah. Lina je potrta izpustila njegovo roko. V tem hipu je glasen grohot odjeknil po parku. bo pa povedal, da mu je ta denar zapustil neki njegov prijatelj, ki hoče ostati nepoznan. Tako bi bil nesrečni mož preskrbljen do smrti. Samo ali bo hotel to darilo sprejeti? Dalje sta Ilona in Franc sklenila, da pustita Cirilu njegovega dotedanjega slugo, ki je znal najbolje ravnati z njim. Kar se tiče razmerja med Francem in dr. Horvinom, je Ilona dovolila sinu, da ga sme obiskovati, kadar ga bo volja, zanjo pa mora kirurg tudi v bodoče ostati tujec. Vse to naj bi Franc povedal dr. Hor-vinu. Mladi mož je vedel, da se Ilona ne bo dala pregovoriti. Sleherni poskus za spravo z možem, ki jo je pred leti tako hudo razžalil, je moral vnaprej ostati brez uspeha. Zato tudi ni hotel več siliti vanjo. Vzlic temu mu je pa vendarle ostala še iskrica nade... drobna iskrica... Drugi dan je Franc spet odšel h kirurgu. Dr. Horvin ga je že nestrpno čakal. Nežno ga je objel, nato je pa hlastno vprašal: »Kaj je novega, sin moj?« »Nič dobrega, oče... Na žalost ste deloma imeli prav...« »Noče mi odpustiti?« Starcu se je tresel glas. Neizmerna žalost je odsevala iz njegovih oči. »Potrpite, oče, odpustila bo...« Horvin je še huje vztrepetal. Nova nada je vstala v njegovem srcu. »Zakaj pa potem praviš...?« »Odpustila bo... toda šele pozneje.« »Misliš?« »Skoraj prepričan sem, oče.« Franc ni maral dodati: »Kadar bodo tudi drugi odpustili.« Ta pridržek bi očeta preveč razžalostil. Mladi mož je začel nato pripovedovati očetu o sklepih, do katerih sta bila prišla z materjo zastran Cirila. »Danes mu gre še mnogo bolje kakor včeraj«, je rekel kirurg. »Že snoči se mu je popolnoma vrnil spomin.« Pobesil je glavo. »0 svoji ženi je govoril... in o svojih otrocih.« »0 otrocih?« »Ha, ha, ha... Kaj porečeš, draga?« Mislila je, da je znorel. »Kaj porečeš?... ha?... ali sem slabo igral svojo vlogo? Ali sii mar verjela ?« Strmeč ga je Lina gledala. »Kaj naj to bo?« »Igral sem komedijo... in vesel eein, ker sem se prepričal, kako zelo me ljubiš ...« »Komedijo? Zakaj?« »Glej zato... Fantazija ... muha me je prijela.« »Ali mar nisi imel brata?« »Še zdaj ga imam. Teda živi v tujini. Lagal sem ti iz drugega vzroka. Zlagal sem se ti, da je vse to moje. To je bratovo. Ali mi boš odpustila tole nedolžno laž? Kdor je odpustil morilcu, bo odpustil tudi lažniku. Ali me boš še vedno ljubila, čeprav vila ni moja?... Povej, dragica?...« Prav takrat je z druge strani prišel upravitelj vile. Ustavil se je pri Alekseju in mu na uho nekaj rekel. »Da, dva otroka ima.« Tega mu Ilona ni bila povedala. Torej je njegova mati le prav imela, ko je dejala, da tudi drugi trpe zaradi nesrečnega očetovega dejanja. Tudi njegova otroka sta kakor on izgubila svojega očeta... Tudi onadva sta ga objokovala, misleč, da je že zdavnaj mrtev. In onadva morata prva odpustiti, potem šele se bo tudi Ilona omehčala. Franca je obšlo malodušje. Horvin je še zmerom sklanjal glavo. Ali je slutil, kakšne misli se pode njegovemu sinu v glavi? Kdo ve! Nekaj sekund nato sta oba stala ob znožju bolnikove postelje. Ciril je prvi mah spoznal Horvina, potem je pa njegov pogled začudeno zletel k mlademu možu. »Vaš dober prijatelj sem«, je odgovoril na nemo vprašanje Franc. »Nekoč, pred davnimi leti, vas je srečal moj oče, ko ste bili popolnoma sami na svetu. Zasmilili ste se mu, pa vas je vzel k sebi in skrbel za vas. Tako sem vas tudi jaz spoznal. Ne bojte se, gospod... Kakor smo skrbeli za vas v teli strašnih letih, prav tako bomo pazili na vas tudi v bodoče...« Milavec je vztrepetal. Njegovo obvezano čelo se je nabralo v gube. Videlo se je, da si krčevito prizadeva, da bi oživil spomin. »Iščem v spominu...«, je zajecljal. »Da... od časa do časa zagledam v duhu nekega visokega mladega moža... časih me je vodil na izprehod...« »To sem bil jaz.« »Vi?... In potem je bila neka žena v črni obleki...« »Moja mati«, je mehko odgovoril Franc. »Ah!« je zamrmral Ciril. Od napora pri obujanju spomina se mu je čelo pokrilo z znojem. »Tak vi ste bili... vi in vaša mati... ki sta bdela nad menoj?« »Da... in,poprej tudi moj oče«, je hlastno dodal mladi mož in se obrnil proč, boječ se, da ga ne bi oči izdale. Horvin je vzdihnil. Stal je pri oknu in gledal svojega sina. Kako lep je in postaven! In srce se mu je širilo ob misli, da ga ta sin ljubi. Potem ga je pa druga misel zbodla v srce. »Ilona!... Ona mi ne bo nikoli odpustila!... Oh, Bog bodi zahvaljen, da imam njega!« Ciril si je segel z roko po čelu. »Pravite, da sem bil sam in za- »Linica, važna, zelo važna zadeva. Trenutek! Pojdi v vilo — takoj pridem!« In šel je za upraviteljem. Cez pol ure je bil Aleksej v vili. Line ni bilo tam. Iskal jo je v vseh sobah — nikjer je ni bilo. šel je na vrt, šel križem skozi drevored — ni je bilo. Ne v parku in ne na gozdni jasi. Pričel je klicati — nihče ni odgovoril. Edino odmev je zlobno ponavljal njeno ime. Prišel je do morja. Nikogar. Valovi so neskrbno božali zapuščeno obrežje. Strašna misel je prešinila njegove možgane. Ne, ne! Ni mogoče! A kje je potem? Gnan od hude slutnje je odhitel k vil«, iskal služabnika, pa ga ni našel. Odšel je dalje — medpotoma je srečal vrtnarja. »Poslušaj«, ga je vprašal s tresočim se glasom, »ali nisi videl gospodične?« —• »Gospodične? Šla je na cesto.« — »Na cesto? In se ni vrnila?« — »Ne.« — »In ni rekla ničesar?« — »Vprašala me je, čigava je ta vila.« — »In kaj si odgovoril?« — »Da je vašega brata.« puščen, ko me je našel vaš oče in se zavzel zame...« »Da... tako mi je vsaj zmerom pripovedoval... Zakaj dolgo je že tega.« »Kako dolgo?« »Osemnajst let.« »Osemnajst let!... 0, Bog!... In ves ta čas sem hodil kakor živ mrtvec po svetu...« Počasi se je obrnil h kirurgu. »Horvin!« ga je tiho poklical. Zdravnik je pristopil k postelji. »Davi ste mi rekli, da ne veste, kje so moja žena in otroka?« »Na žalost«, je prikimal kirurg. »Toda po tisti strašni nesreči... po operaciji...« »Je vaša žena prišla k vam v moj sanatorij. Kakšen mesec dni nato vas je vzela s seboj.« »V Cvetlično ulico... Saj smo tam stanovali, če se prav spomnim?« »Da, v Cvetlično ulico v Ljubljani... Pozneje sem se nekega dne oglasil pri vas, da poizvem, kako vam gre. Sprejela me je stara služkinja in mi povedala, da je vaša žena neznano kam odpotovala in vzela vas in otroka s seboj.« »In potem?« »Potem nisem nikoli več ničesar slišal ne o vas ne o vaših.« Ciril se je zamislil. Zdajci so se mu zasolzile oči. »Moja žena... moja otroka... moja mati... Ali so mar vsi umrli?« Globok vzdih se mu je izvil iz prsi. »Drugače vendar ne bi bil ostal popolnoma sam na svetu, od vseh zapuščen... Ne bi me bili vrgli na cesto samo zato, ker nisem imel več razuma... ker sem postal žalostna človeška razvalina... Ne, ne, zaradi moje nesreče bi me še bolj ljubili...« Solze so mu lile po licu. Zaihtel je. »0, gotovo se je tudi njim pripetila strašna nesreča... moja uboga stara mati... moja Ljudmila... in moja ljubljena otročička... Oh, Marko, kje si? Kje si, Boža...« Franca je vrglo nazaj. Vsa kri mu je izginila z obraza. Ljudmila... Marko... Boža! Saj to so vendar imena, ki jih tudi on dobro pozna! Če bi jih kdo izgovoril vsako posebej, jih ne bi niti za mar vzel. Toda vsa tri v eni sapi! Saj tako je ime gospe Harleyevi in njenima dvema otrokoma!... 0. dobro je še pomnil, da mu je Marko dejal, da je njegovi materi Ljudmila ime.. Vrt, vrtnar, vila, park — vse se je takrat zatemnilo pred Aleksejevimi očmi. Nehote je stopil na cesto. Dolga, ravna, odkrita pot. Line ni bilo. Na-mestu nje se je v daljavi komaj videla majhna črna pika. Polagoma je tudi ta izginila z obzorja. »Končano,« je zamrmral. »Končano.« Mehanično se je napotil naizaj. Šel je mimo vile in vrta, stopil na jaso pri duplini in sedel za mizo. Morje se je malobrižno igralo pred njim, kakor da ga pozna. Pogled je mirno sledil valovom in misli so hitele daleč na cesto, zasledujoč .izginulo, drago bitje. Prepričan je bil, da jo bo nekega dne dobil nazaj. Da ... Toda zdaj je bil zelo, zelo bolan. Lina je iztrgala delce njegove duše. Vse bo minulo nekega dne, toda v teh minutah je vedel samo to: če bi bil res ubil svojega brata — ne bi trpe! tako zelo kakor zdaj trpi. „ Grof MOIVTE-ORISTO Homan Napisal Aleksander Dumas a«, nadaljevanj* Kadar so se njune roke do- nja za obleko, kakršno je imela teknile se mu je naredila tema pred očmi in kri mu je vzkipela v žilah. Sicer je Tereza le plaho in s pobešenimi očmi poslušala, kaj ji je njen kavalir govoril, toda Luigi je čital v njegovih žarečih poglecm. laskave poklone, da so se mu zibala tla pod nogami in so ga obhajale morilske misli. Ko je bilo plesa konec, kava'o pokaže. Pastir ga spremi do prvega križpotja, nato se hoče obrniti. ,Na, za ~lugo,‘ mu reče neznanec in mu ponudi srebrnik. ,Hv“.la,‘ odgovori ponosno Luigi in umakne roko, .svojih uslug ne prodajam.* ,Prav,‘ meri popotnik, ,če že plačila ne maraš, pa vsaj dama ne boš odklonil.* ,To je nekaj drugega.* ,Na dva beneška zlatnika, pa ju daj svoji nevesti za uhane.* ,Vam pa v zameno tole bodalo,* odgovori mladi pastir in mu pomoli orožje, ki ga je bil sam izdelal. ,Od Albana pa do Civita-Castellane ne boste dobili bodala, ki bi imelo lepše zrezljan ročaj.* .Vzamem ga,* reče neznanec. ,Kako ti je ime?* ,Luigi Vampa. In vam?* .pomorščak Simbad.*« Francu se utrga . *ik začudenja. »Pomorščak Simbad?« vpraša osuplo. »Da,« odvrne pripovedovalec, »tako se je ^redstavil Vampi, pastir c pusti zlatnika prezirljivo v žep in se počasi vrne nazaj. Kakih dve sto korakov od jame se mu zazdi, da je sušal slaboten krik. Napne petelina na svoji puški in se zažene v tek. Ne mine minuta, ko ie že vrhu griča, kjer je bil r : - 'edal popotnica. Od ondod je imel razgled na vse strani, in tedaj zapazi kakih tri sto korakov daleč nekega moža, ki je vlekel Terezo za seboj. Vampa obstane kakor pribit. Toda že prihodnji mah se je osvestil. Videl je, da moža ne bo mogel dohiteti, ker se je bližal gozdu. Hladnokrvno dvigne puško k licu, pomeri in sproži. Nasilnež obstane, kolena se mu zašibe, izpusti Terezo in telebne po tleh. Nekaj sekund nato je bil Luigi že pri njima. Videč da se Terezi ni nič zgodilo, se obrne k ranjencu, ki je ležal s spačenim obrazom nepremično na zemlji. V njem spozna Cucumetta. Bil je mrtev. Razbojnik se je bil tisto jutro, ko sta ga mlada človeka rešila, zaljubil v Terezo in prisegel sam pri sebi, da mora biti njegova. Vsak dan je oprezal za njo in tudi tisto jutro; tako je ujel trenutek, ko je šel Vampa popotniku kazat pot in pustil Terezo samo. Porabil je ugodno priliko, planil iz zasede na pastirico in jo odvedel s seboj, trdno prepričan, da mu je živ krst ne more več vzeti. Takrat ga je pa zadela smrtonosna Luigijeva krogla. Vampa je nekaj časa opazoval mrtvega razbojnika, ne meneč se za trepečočo Terezo, ki se je plaho stiskala k njemu. Nato se obrne k njej: ,GIej, saj si se že napravila! Potem se moram pa tudi jaz preobleči!* Tereza je bila res že od nog do glave v obleki lepe grofične. Vampa si oprta Cucumettovo truplo in ga odnese v jamo. Tereza je ostala zunaj. Prizor je bil kaj nevsakdanji: pastirica, ki pase ovce v kašmir-ski obleki, z bisernimi uhani in ogrlico, z demantnimi lasnicami in gumbi iz safirja, smaragdov in rubinov. Čez kakšne četrt ure se tudi Luigi prikaže iz jame. Bil je v jopiču iz granatnega žameta z vrezanimi zlatimi gumbi, pod njim se je svetil vezen svilnat telovnik, okoli vratu si je bil ovil rimsko ovratnico, hlače je imel iz svetlo modrega žameta, ob boku z rdečo in zeleno svilo prešito torbo za patrone, namestu nogavic pisane dokolenke iz damjakovine, na glavi pa klobuk s frfotajočimi trakovi vseh barv; za pasom je imel zataknjeni dve uri, v nožnici mu je pa tičalo bodalo iz najžlahtnejšega jekla. Terezi se izvije vzklik začudenja: Vampa se je bil oblekel v Cucumettovo nošo! Mladi mož je opazil, kakšen vtis je napravil na svojo nevesto. Ponosen nasmeh mu zaigra okoli ust. ,Nu, ali si zdaj pripravljena deliti mojo usodo, naj se zgodi karkoli?* ' ,0, da!* vzklikne dekle navdušeno. ,Daj mi torej roko in pojdiva, ker ne sm^va več izgubljati časa.* Uslužnost »Bodite tako ljubeznivi, gospod direktor, pa primite tale konec centimetra, z drugim bom pa hitro stekel okoli vas — takoj bom spet nazaj, gospod direktor 1« - Tereza seže svojemu dragemu pod roko, ne da bi .ga bila vprašala, kam jo pelje; zakaj tisti tre* nutek se ji je zdel lep, ponosen in močan kakor sam Bog. Tako zavijeta v gozd. Hodila sta kakšno poldrugo uro, ko se ustavita pred neko globeljo. Zdajci sie prikaže kakih deset korakov od njiju neki mož, nameri puško na Vampo in zavpije: ,Niti koraka več dalje, drugače si mrtev!* ,Ne bodi otročji!* ga prezirljivo zavrne Vampa. Tereza se je v strahu stisnila k njemu. ,Od kdaj pa volkovi drug drugega trgajo?/ ,Kdo si?* vpraša straža. ,Luigi Vampa, pastir pri grofu Sanfeliceju. Hotel bi govoriti s tvojimi tovariši, zbranimi na jasi blizu Bele pečine/ ,Ce je tako, pa pojdi z menoj/ odgovori straža. ,Ne, boljše ie, da greš pred menoj, ko tako dobro veš, kje je zbirališče/ Vampa se razbojnikovi opreznosti nasmehne in krene s Terezo naprej. Čez kakih pet minut jima razbojnik veli ,Stoj‘, trikrat po vranje zakraka in ko dobi enak odgovor, pomigne pastirju, naj nadaljuje pot. Jasa pri Beli pečini se je raztezala po nizkem gorskem grebeni:. Ko sta Tereza in Luigi prišla do nje, se naenkrat zagledata sredi razbojnikov. Bilo jih je kakih dvajset. ,Tale fant bi rad z vami govoril/ pravi straža. ,Kaj nam ima povedati?* ,Da sem sit pastirjevanja/ odgovori Vampa. ,Aha, razumem/ se zasmeje eden izmed razbojnikov. ,Zato si nas prišel prosit, da te sprejmemo med svoje/ ,Naj bo dobro došel med nami!* vzkliknejo razbojniki iz Pampi-nare, Ferrusine in Anagnija, ki so Vampo spoznali. .Prišel sem vas prosit nečesa več/ .Česa neki?* se začudijo razbojniki. .Vaš poglavar bi hotel biti/ Sirov grohot dobi za odgovor. ,Kaj si velikega storil, da si lastiš to čast?1 ga vpraša poglavarjev namestnik. ,Ubil sem vašega poglavarja Cucumetta — dokaz za to vam je že obleka, v kateri stojim pred vami — in zažgal graščino grofa Sanfeliceja, da sem mogel svoji nevesti pokloniti svatbeno obleko/ Uro nato je bil Luigi Vampa soglasno izvoljen za Cucumettove-ga naslednika.« »Nu, Albert,« se obrne Franc k svojemu prijatelju, »kaj rečeš zdaj o Luigiju Vampi?« »Kaj rečem? Da je vsa ta povest navadna bajka in da Luigija Vampe sploh nikoli ni bilo.« »Pravite, da uganja dični Vampa svojo razbojniško obrt v rimski okolici?« se obrne Franc spet k Pastriniju. »Da, in sicer tako temeljito, da mu živ krst ne more do živega. V dolini ima zaveznike med pastirji, ob Tiberi pri ribičih, ob morju pa med tihotapci. Kadar ga love v gorah, je prav gotovo na reki; če ga gonijo na Tiberi, jim uteče na morje; kadar mislijo, da ga bodo zalotili na otokih Gigliu, Gnanu- liju ali Monte-Cristu, se pa nenadoma pojavi v Albanu, Tivoliju ali v Rieci.« »In kaj napravi z ljudmi, ki mu pridejo v pest?« »Na moč kratek proces. Določi jim rok dvanajstih ali štiriindvajsetih ur — kakor se mu pač zdi — da si priskrbe odkupnino. Če ni dotlej denar v njegovih rokah, jim milostno navrže še eno Uro. Ako po preteku teh šestdesetih minut ne dobi odkupnine, požene jetniku kratkomalo kroglo v glavo, ali mu pa zasadi nož v srce — in konec.« »Nu, kaj rečeš, Albert,« se obrne Franc k prijatelju, »ali te izlet v rimsko okolico še zmeraj mika?« »Kajpada me mika — če je vožnja količkaj slikovita.« Prav takrat odbije ura devet, vrata se odpro in na pragu se prikaže izvošček. »Ekscelenci,« pravi in se prikloni, »voz je pripravljen.« »Prav,« odgovori Franc, »proti Koloseju torej!« »Skozi vrata del Popolo, ekscelenca, ali čez mesto?« »Cez mesto seveda!« vzklikne Franc. »Veš kaj,« meni Albert in vstane, »imel sem te vendarle za po-gumnejšega.« S temi besedami prime prijatelja za roko. Oba kreneta po stopnicah dol in stopita v voz. XI Prikazm Na vožnji po temnih ulicah je F>anc ves čas molčal; njegove misli so bile prepolne tega, kar je slišal o Luigiju Vampi, čudno se mu je namreč zdelo, da je Pa-strini pri tem omenil ime njegovega gostitelja na Monte-Cristu in govoril o otoku kot zavetišču razbojniškega poglavarja. Tedaj mu je tudi prišlo v spomin, da je opazil, ko je stopil na Monte-Cristo, med pomorščaki na otoku dva bandita. Toda vse to je bilo pozabljeno tisti mah, ko je uzrl v bledem siju mesečine mračno zidovje Ko-loseja. Voz se je ustavil in mlada moža sta skočila na tla. Franc je Kolosej poznal, saj ga je že najmanj desetkrat videl; zato je pa mogočna stavba napravila tem večji vtis na njegovega tovariša. Franc je prepustil Alberta vodniku, da mu razkaže levjo jamo, gladiatorsko ložo in oder Cezarjev, sam je pa zavil po stopnicah navzgor in se ustavil v senci nekega stebra, od koder je imel razgled na ves Kolosej. Tako je stal in kake četrt ure užival veličastni prizor, ko se mu je nenadoma zazdelo, da se je spodaj odkrušil kamen in zgrmel v globino. Nekaj trenutkov nato je opazil nekega moža, ki se je izluščil iz teme in zavil obsijan od mesečine po stopnicah. Utegni! je biti tujec kakor Franc, ki mu je bila samota ljubša od družbe klepetavega vodnika, pa si je hotel sam ogledali, romantične razvaline; toda iz njegove opreznosti in iz tega, kako se je oziral okoli sebe in prisluškoval, je Franc spoznal, da je prišel sem z do- v 24 URAH barva, piislra in kemično čisti obleke, klobuke itd. Škrobi in svetloltka srajce, ovratnike, zapestnice itd. Perc, suši, monga in lika domače perilo. Parno čisti posteljno perje in pub tovarna JOS. REICH LJUBLJANA ločnim namenom in da nekoga pričakuje. Mladi mož se je nehote še bolj stisnil v senco stebra. Neznanec je bil tako daleč od njega, da ni mogel razločiti njegovega obraza. Ogrnjen je bil v velik rjav plašč, pokrit je bil pa s široko-krajnim klobukom. Franc je po njegovi zunanjosti presodil, da pripada če že ne plemiškim vsaj odličnim krogom. Tako je čakal vidno nestrpen kakih deset minut, ko se je nenadoma pojavil na stopnicah drugi mož in krenil z naglimi koraki proti neznancu. Došlec je bil v noši ljudi z drugega brega Tibere. »Oprostite, ekscelenca,« je dejal v rimskem narečju, »upam, da niste predolgo čakali. Pravkar je bilo deset.« »Niste vi prišli prepozno, temveč jaz prezgodaj, zato je opravičevanje odveč,« je odgovoril tujec. »Sicer pa... če bi se bili zakesnili, bi vedel, da vas je moralo kaj posebnega zadržati.« »V tem se ne bi zmotil, ekscelenca. Prihajam namreč iz Angelskega gradu, kjer se mi je komaj posrečilo priti z Beppom skup.« »Kdo je Beppo?« »Jetniški uradnik; dajem mu stalno plačo, da izvem, kaj se zgodi v ječah Njegove Svetosti.« »Oho! Vidim, da ste previden mož!« »Človek nikoli ne ve, ekscelenca, kaj se lahko zgodi. Morda tudi mene nekega dne dobe v mrežo kakor ubogega Peppi-na, in takrat bi mi vsaka podgana prav prišla, da bi mi pomagala preglodati mrežo.« »Bodiva kratka; kaj ste dognali?« »V torek ob dveh bodo usmrtili dva zločinca, kakor je v Rimu že navada za velike praznike. Eden od njiju je ubil duhovnika, ki ga je bil vzredil; zato tudi ne zasluži drugega kakor smrt. Drugi je pa ubogi Pep-pino.« »Kaj hočete, dragi moj! Vaše početje navdaja s tako grozo papeževo vlado, pa tudi sosedne države, da mora nekaj napraviti v svarilen zgled drugim.« »Toda Peppino sploh ni član moje tolpe! Ubog pastir je, ki ni zagrešil drugega, kakor da nas je oskrboval z živežem.« »Ali ni mar dovolj, da je vaš pajdaš? Obeta se nam po tem takem prizor, ki bo čisto po okusu Rimljanov.« »Ta prizor mislim gledalcem nekoliko pokvariti,« odvrne drugi. »Dovolite mi pripombo,« meni mož v plašču. »Vaše početje se mi ne vidi pametno.« »PriDravljen sem na vse, samo da rešim nesrečneža, ki je zaradi mene zašH v zaga+o Tni.-r, mi Matere božje, sram bi me bilo pred samim seboj, če se ne bi zavzel za vrlega dečka.« »In kaj nameravate storiti?« »Razpostavil bom okoli morišča kakih dvajset mož, in v trenutku, ko ga bodo pripeljali, bomo na dano znamenje planili z bodali na stražo in ga osvobodili.« »Ta način se mi ne zdi kaj zanesljiv; jaz poznam boljšega.« »In kakšen je vaš načrt, ekscelenca?« »Dal bom nekomu, ki ga nočem imenovati, dva tisoč pia-strov, in bom dosegel, da odgo-de usmrtitev do prihodnjega leta; ob primerni priložnosti bom pa žrtvoval nadaljnjih dva tisoč piastrov, pa bodo Peppina pustili, da pobegne.« »Ali miflite, da se vam bo posrečilo?« »Zanesite se, prijatelj, da bom s svojim zlatom več opravil kakor vi in vaši ljudje z bodali, pištolami in puškami.« »Prav; toda če se vam ne bi posrečilo, bomo tudi mi pripravljeni.« »Ako že hočete! Potrebno ne bo.« »Ne pozabite, da je torek že pojutrišnjem! Časa imate torej samo še en dan.« »Da, ali dan ima štiriindvajset ur, ura šestdeset minut in minuta šestdeset sekund, in v šest in osemdeset tisoč štiri sto sekundah se da mnogo storiti.« »Kako bomo izvedeli, ekscelenca, ali se vam bo posrečilo?« »Najel sem tri okna v Rospo-lijevi palači. Če bom izprosil od-goditev, bosta obe vogalni okni zastrti z rumenim, srecnje pa z belim damastom z rdečim križem na sredi.« »Dobro. A po kom mislite pomilostitev sporočiti?« »Pošljite mi enega svojih ljudi, oblečenega v spokorniško obleko. Tako bo lahko prišel tik do morišča, tam bo pa izročil pismo predniku bratovščine, le-ta pa sodniku. Med tem pa obvestite Peppina, da ne bo od strahu umrl ali pa zblaznel, drugače bodo vse žrtve zaman.« »Ekscelenca, če res rešite Peppina, bom do smrti vaš dolžnik.« »Pazite, kaj govorite! Utegnem vas spomniti teh besed, zakaj zna se zgoditi, da bom nekega dne tudi jaz vas potreboval.« »V redu, ekscelenca. Takrat me boste znali poiskati, kakor sem vas znal jaz. Pa če bi bili na drugem koncu sveta, vam ne bo treba drugega kakor sporočiti mi: Stori to in to, in storil bom, kakor gotovo mi je...« »Tiho!« sikne neznanec. »Glasove slišim.« »Tujci so, ki si ogledujejo Kolosej.« »Nihče naju ne sme skup videti. Vodnik bi vas utegnil spoznati, in naj bo vaše prijateljstvo še tako časti vredno, se vseeno bojim, da ne bi izgubil kredita, če bi svet izvedel, v kakšnih zvezah sva.« »Torej če dosežete odgoditev?« »Bo srednje okno pregrnjeno z damastom in na njem bo rdeč križ.« »Če pa nomilostitvenega pisma ne dobite?« »Bodo vsa tri okna v rumenih zastorih.« »In tedaj?« »Tedaj preizkusite svoja bodala, dovolim vam, in še sam vas bom gledal pri delu.« »Velja, ekscelenca, zanesem se na vas, vi se pa name zanesite!« S temi besedami je Rimljan v tiberski noši izginil, neznanec si je pa se bolj zakril s plaščem obraz in krenil dva koraka od Franca mimo njega po stopnicah v areno. Sekundo nato je Franc slišal svoje ime izpod oboka; Albert ga je klical. Počakal je, da sta se neznanca oddaljila, ker ni maral, da bi vedela, da jima je prisluškoval; nato šele se je odzval. Čez deset minut sta mlada moža sedela spet v vozu in se peljala nazaj v hotel. Albert je navdušeno govoril o svojih vtisih, toda Franc je bil bolj redkih besed; preveč je bil zatopljen v dogodek, ki ga je bil pravkar doživel. Od obeh neznancev mu je bil eden docela tuj, ne pa drugi, čeprav je stal v senci in si vrhu tega še s plaščem zakrival obraz. Njegov glas se mu je zdel čudno znan; v njem je čutil tisti ostri kovinski prizvok, ki ga je v Koloseju prav tako stresel kakor v jami na Monte-Cristu: Franc je bil zato trdno prepričan, da je bil ta mož pomorščak Simbad. V vseh drugih okoliščinah bi se mu dal spoznati, že zaradi radovednosti, ki ga je ta mož z njo navdajal; toda pogovor v senci stebra je bil tako zaupnega značaja, da je to misel pri priči zavrgel. Vzlic temu si je pa sam pri sebi dejal, da prve prihodnje priložnosti, ki se mu bo ponudila, da neznanca ogovori, ne bo zanemaril. Drugo jutro je moral nanisati več pisem, zato je prepustil voz Albertu za ves dan. Kot pravi Parižan je Albert najprej poskrbel za večer in naročil ložo v gledališču. O petih popoldne se je mladi mož vrnil v hotel; oddal je bil priporočilna pisma, ogledal si je Rim, zraven pa dobil vabila za vse naslednje večere. Albert je bil zadnje čase dokaj nezadovoljen, zakaj vse te štiri mesece, kar je potoval po Italiji, ni doživel niti ene ljubezenske zgodbe. To ga je tem bolj jezilo, ker je bil zapustil Pariz s trdnim prepričanjem, da bo žel v Italiji na tem polju same usoehe. Na žalost pa ni bilo tako; ljubke genovske, firenške in napolijske grofice sicer niso bile zveste svojim možem, zato pa tem bolj svojim ljubimcem, in Albert je prišel do krutega prepričanja, da imajo Italijanke pred Francozinjami vsaj to prednost, da so v svoji nezvestobi zvečine zveste. In vendar ni bil Albert samo kavalir od nog do glave, temveč tudi mož duha; dalje je bil grof, čeprav novejšega datuma — a kdo se danes pač briga za to, ali sega komu rodovnik do leta 1399 ali pa do leta 1815! Zraven je imel — in to je bilo še tehtnejše — petdeset tisoč frankov rente; s tem denarjem je lahko celo v Parizu igra! velikega gospoda. Zato ga je tem bolj grizlo, da ni doslej še v nobenem mestu zbudil pozornosti. Pevčeva ljubezen Ker ho te dni v ljubljanskem Elitnem kanu Matici krstna predstava zvočnega filma »Pevieva ljubezen«, ho8emo porabiti priložnost in seznaniti svoje ti ta tel je s svojevrstno pevsko kariero znamenitega angleSkega pevca Louisa Oraveur-ja, glavnega igralca v omenjenem film«. Louis Graveure je že kot otrok kazal veliko umetniško nadarjenost; zato sta ga mislila njegova roditelja po končani osnovni šoli dati v strokovno šolo z a kiparstvo in slikarstvo. Najrajši bi bila videla, da bi jima sin postal arhitekt, toda kaj kmalu se je v mladem Louisu pokazala žilica za petje. Zato je pustil kiparsko šolo in se popolnoma posvetil pevskemu pouku. Ko je končal osnovne nauke o petju, je šel v uk k svetovno znanim pevskim učiteljem v Londonu, Parizu, na Dunaju in v Lipskem; pri njih se je izučil tehnike petja. Ze kot mladenič je prirejal Louis Graveure najprej kot basist, pozneje pa kot baritonist zelo dobro uspele koncerte. Njegova blesteča pevska kariera mu je kajpada poleg moralnega uspeha donašala tudi lepe denarne dobičke. Na Angleškem je tako zaslovel, da so se prireditelji kar trgali zanj; zmerom je imel več ponudb kakor časa na razpolago, zato je moral nešteto mamljivih ponudb odkloniti. Pel je skoraj na vsakem večjem simfoničnem koncertu ter je bil na j večja atrakcija prirejevalcev koncertov. Vštric s tem je rasla tudi njegova slava pri gledališču. Prostega časa je imel le malo, kar mu ga je pa ostajalo, ga je vsega posvetil študiju klasičnih pesmi; tako je svoj repertoar v tej stroki toli obogatil in izpopolnil, da je lahko pel klasične pesmi kar v petih jezikih. Toda na vrhuncu umetniške slave ga je čisto nepričakovano doletela katastrofa: obolel je za davico in izgubil glas. Ves obupan se je moral vdati v neizprosno usodo, da je njegove pevske kariere za zmerom konec. še dobro, da si je del nekaj denarja na stran; tako je s težkim srcem obrnil hrbet domovini, kjer ga je vse spomiujallo minljive slave, in se odpravil v Južno Afriko. Potoval je čez morje brez slehernega načrta. Hotel je pač v tuji deželi začeti življenje od kraja. Toda vsi njegovi poskusi, da bi si ustvaril novo eksistenco, so se mu izjalovili. Tako je prišel v Johannesburg, središče južnoafriških najdišč zlata. Tam se je seznanil z nekim pustolovcem, ki je prišel iskat zflata in de-mantov; ker je bil nad življenjem že Čisto obupal, je sklenil, da se mu pridruži. Toda doživel je razočaranje nad razočaranjem. Docela obubožanemu so mu prijatelji zbrali toliko denarja, da se je mogel vrniti nazaj na Angleško. Tam se je spomnil, da je v dijaških letih vneto gojil šport. To ga je spravilo malo na noge: dobil je službo boksaškega učitelja pri policiji. Pa tudi tu ga ni dolgo strpelo. Vse preveč ga je vsa okolica spominjala nekdanje slave in sreče. Odpravil se je v Kanado in pričel tja v najhujši zimi. Povedali so mu, da bi si nemara v mrazu mogel pridobiti glas nazaj. Z Železno energijo se je vrgel na delo iu si vztrajno uril glas v Zvočni film Louisa Graveurja mrzlem in suhem severnem ozračju. In glej: njegova vztrajnost mu je prinesla plačilo: po dolgih vajah je njegov glas spet zadonel čisto, močno in lepo, kakor poprej še nikOJi. Ves vesel se je začel pripravljati, da obnovi svoj že na pol izgubljeni repertoar. Ko je mislil, da je dosegel, kar je hotel, je odpotoval v Newyork in poiskal nekega znanega manažerja. Moral mu je zapeti nekaj arij iz svojega repertoarja. Manažer je bil tako navdušen, da ga ni mogeil prehvaliti. Ze čez štiri in dvajset ur mu je našel priliko, da pred javnostjo po- mmm fV- ' Louis Graveure kaže, kaj zna. Na neki veliki slavnosti bi bil imel namreč nastopiti slavni španski baritonist Gorgoza, pa je bil nenadoma obolel. Manažer je vskočil z Graveurjem — in dosegel z njim tolikšen uspeh, da je tako rekoč čez noč vsa Amerika govorila samo o novem čudežnem pevcu. Kmalu nato je priredil Graveure svoj prvi javni koncert v Newyorku. S kakšnim uspehom, si lahko mislite. Nato s« je odpravil na turnejo po Združenih državah in nastopil v pičlih šestih mesecih na 125 razprodanih koncertih. Od tistih dob je njegova kariera ena sama nepretrgana veriga triumfov in uspehov. Pred kakimi desetimi leti je prišel v Berlin. Njegov nastop je kritika navdušeno pozdravila; najodličnejši tedanji glasbeni kritik v Berlinu je napisal, da je Graveure najboljši pevec nemških pesmi. Po tem berlinskem uspehu je Graveure priredil koncertno turnejo po Evropi. Pred kakšnimi štirimi leti je pa odlični pevec iznenadil občinstvo z nepričakovano senzacijo: ko se je v drugo odpravil v Ameriko, je prvi večer pel v Rochestru bariton, že drugi dan v Newyorku pa kot tenorist. Po povratku v Berlin je odpel svoje tenorske partije v berlinski operi tako odlično, da ga je vsa kritika soglasno nazvala drugega Carusa. Zdaj živi Graveure stalno v Berlinu, 'le v počitnicah odide v svojo domovino Anglijo na oddih. V zasebnem življenju se zelo zanima za šport in je doma zlasti v angleškem nacionalnem športu golfu. V družbo le malo zahaja. Najrajši se ukvarja z glasbo, knjigami in športom, sem pa tja tudi malo pofilozofira; napisal je namreč v angfleščini nekaj prav dobrih knjig iz filozofske stroke. V vokalni glasbi velja danes za eno izmed največjih avtoritet; na stotine njegovih učencev iz vseh delov sveta se pri študiju poslužuje njegove pevske metode. * Zvočni film »Pevčeva ljubezen« je izdelala filmska družba dr. V. Ba-dala v Berlinu. Naše občinstvo bo imelo pri njem izreden užitek in zato llahko kinu Matici le čestitamo, da ga je sprejela v svoj februarski repertoar. dobi nemega filma slavnih igralcev, Blackvvella in Bryanta, katerih ime* ni sta utonili v zvočnem filmu, sinu* edincu Erichu v. Stroheima in mnogim drugim mladeničem, katerih očetje so imeli slavna imena. Vilm, ki 2»o zanimal bralce ,.Dinamita V svojem velikem delu »Dinamit« je orisal Luis Adamič usodno vlogo gangstrov v življenju Združenih držav. Zdaj je največji filmski producent sveta Paramount posvetil tej snovi velik film pod naslovom »This Day and Age« (»Burja«). V tem filmu vidimo vso strašno moč ameriških gangstrov, vidimo njihovo brezobzirno izsiljevanje, vidimo jih, kako se maščujejo nad neposlušnimi obrtniki in trgovci in se rogajo božjim in človeškim postavam. Vidimo pa tudi zdravi iu borbeni odpor mladine, ki je, videč da tisti, ki so poklicani, nič ne opravijo, sama stopila na plan in začela boj z novimi metodami, ne meneč se za oblast ne za gosposko. Režija tega res senzacionalnega filma je v rokah enega izmed največjih režiserjev današnje dobe: sam Cecil de Mille, mojster filmov, v katerih nastopajo velike množice, je izdelal to mogočno sliko ameriškega podzemlja. V velefilmu >Burja« sodeluje več mladih ljudi, ki so nekoč v Jilmu mnogo pomenili, pa jih je pozneje prehitel čas in so se morali umekniti novim silam ter so daues malone že pozabljeni. Tako je de Mille podelil glavne vloge sinovom Harta in Koblerja, dveh * TUmslit Atovotiti Posnetki za T. K. film nemškega Foxa z naslovom »Gospodična gospa« so pravkar dovršeni. Glavne vloge igrajo Jenny Jugo, Paul Hflrbiger, Fritz Odemar, Olga Limburg, Anton Pointer in Hans Hermann Schaufuss. Film je režiral Carl Boese, snemal je Wilili Winterstein, glasbo je pa zložil Franz Grotlie. Douglas Fairbanks, ki so ga nedavno izvolili v nadzorni odbor »London filma«, prične še ta mesec delati svoj prvi angleški film »Konec dona Juana«. Režija je v rokah Aleksandra Korde. United Artists poročajo, da bo Anna Sten takoj po premieri »Na-ne« igrala v filmu, čigar osnova je Tolstega »Vstajenje«. Njen partner bo Frederic Marcli. Ko bo skončala ta film, bo igrala v »Barbary Coast«. Tolstega »Vstajenje« so v Ameriki že trikrat filmali. Prvikrat leta 1918. v produkciji Pa-ramounta. Leta 1927. je igrala Dolores del Rio z Rodom la Poc-quom za United Artists, naposled pa ga je filmal »Universal« leta 1931. z Lupo Velez in Johnom Bo-lesom v glavnih vlogah. »Afu« je dobila od Bernharda Kellermanna, avtorja romana »Predor«, ki smo ga pravkar videli v Ljubljani, dovoljenje za fil-manje romana »Mesto Anatol«. — »Afu« namerava ta film, ki mu bo vsebina nad vse dramatska, izdelati v treh verzijah. (Prvi znameniti fiilm »Afu« je »Poslednji valček« Oskarja Štrausa.) Prihodnji film Harolda Lloyda »Mačja šapica«, bo izdelan v Fo-xovi produkciji. Film bo režiral Sam Taytlor. Družba Cesar-Films, Pariz, se pripravlja za snemanje novega velikega filma »Rdeči sultan« (Abdul Hamid). Novi film Aafe bo prikazali val-čkovo pot okoli sveta. Romantika dunajskega valčka bo orisana v zmislu občutja našega časa. Za moško vlogo so angažirali tenorista berlinske državne opere, Charlesa Kullmanna, ki se je postavil že v svojem prvem filmu »Soln-ce vzhaja«. Film bo dobid ime po vodilnem motivu »Ko valček lahno izzveni...« »Terra« pripravlja film »Mojster v skoku iz Pontresiue« po istoimenskem romanu. Ali Ghito bo igrala glavno Žensko vlogo. Ves štab »Terre« pojde v kratkem v Švico, kjer bodo izdelali posnetke v prirodi. Mary Pickford je revna ko cerkvena miš — to sicer ni ree, res je pa, da nastopa Mary v newyor-škem gledališču z gdavno vlogo v Fodorjevi drami >Revna ko cerkvena miš«. Kritiki je ne morejo prehvaliti. Novi film Vlasto Bnriaua. »Junak ene noči« so pričeli nedavno snemati. Mac Frič režira film v Barrandowovih ateljejih. Meščanska kuhinja (f&edi in A/uetfc 2A/e* teden Sobota Mesni zavitek v juhi, govedina s Špinačo, karamelni narastek. Za ve-Cerjo pražena jetra s soljenim krompirjem. Nedelja Vranična juha, divjačina v sineta« ni, krofki iz maslenega testa in brusnice, kostanjeva kaSa s stolčeno smetano. Za večerjo m rali narezek, sir Ib maslo. ;rr Ponedeljek Nastrgana kaša v juhi, govedina s paradižno omako, krompirjeva kana, pogača s slivami. Za večerjo puding iz divjačine z gorčično omako. Torek Leča v juhi, kaprna pečenka z rezanci, pečene jabolčne rezine. Za večerjo vampi s cmoki. Sreda Jetrni riž v juhi, govedina s peso, carski praženec. Za večerjo jagnjetina na irski način. ; Četrtek Paradižua juha, nadevane prsi z rižem, sadna šolata. Za večerjo pečenice z zeljem in krompirjem. Petek Smetanova juha, zabeljena leča s kislo repo, buhtlji z marmelado. Za večerjo suhi slauiki s krompirjevo solato. Puding ia divjačine. Y> kg preostale divjačine (zajca, srne) zmeljemo večkrat skozi stroj. Pridenemo 14 dkg fino sesekljane slanine, tri jajca, v vodi namočeno žemljo, sol in začimbe. Vse to dobro premešamo in stresemo v dobro pomaščeno in pomokano posodo in kuhamo celo uro v sopari. Puding serviramo s tole omako: žlico ribezove marmelade, kozarec rdečega vina, majhno na- strgano čebulo, nekoliko nastrganega hrena, fino sesekljano limonovo lupino in limonov sok, nekoliko gorčice, soli, popra in zdrobljenega imbra in »juhanovegac začina dobro premešamo in s tem polijemo puding. Krofki iz maslenega testa. Iz 15 dekagramov sirovega masla, 15 dkg dobrega mehkega sira, 15 dkg moke in nekaj soli napravimo testo, ki ga temeljito premesimo. Spočito testo zvaljamo in ga zavihamo, kakor je za masleno testo predpisano. Ko se spočije, ponovimo to še drugič in tretjič. H koncu zvaljamo testo za prst debelo in izrežemo majhne krofke s pločevinastim likom. Krotke položimo na omaščeno pločevinasto ploščo in jih pečemo v precej vroči pečnici. HUMOR Slavni angleški slikar Wh is bi er in kritik John Ruskin sta se tožarila; pravdo je ves svet napeto zasledoval. Med razpravo je vprašal predsednik Whistlerja: >Ali bi mogli gospodom porotnikom pojasniti, kaj je umetnost?« VVhistler si je ogledal porotnike drugega za drugim, nato pa kratko odgovoril: »Ne.*: Barantač >12 Din zahtevate za robo? 10 Din mislite, za 8 bi dali, 6 je vredna, 4 bi dal zanjo, ponudil bom pa 2 Din — da ne boste rekli, da sem umazan.c Kako si mali Moric predstavlja... Moric je dvignil svoj poslednji denar v neki banki, ki je bila zaradi nemirov zastražena. Ko pride mimo straže, se vojaku spoštljivo odkrije in pravi: >Zastran mene lahko greste domov!« Izpred sodišča Edini izvedenec stopi pred predsednika, da bi mu nekaj rekel, toda predsednik ga zavrne, češ da naj počaka, dokler ne pride na vrsto. Raz- po najnovejSi dunajski metodi izvršuje damski frizerski salon jjgggo cmd.ula.cij o Stane 'Rakav, Ljubljana Prešernova ulica 9 (vis-a-vis Kreditnega zavoda) Za vsake laso garantiran uspeh in je vsaka najmanjša poškodba las kakor kože popolnoma izključena Posetite nas in prepričali se boste! 69. Vrtla 5705-26 Pri pletu ne boste niti čutiti teh lahkih čeveljčkov iz atlasa ali crep de china. 69.- Vrsta 5705-23 Modemi plesni čeveljčki iz svilenega atlasa z okusnim okrasom. Naše svilene čeveljčke Vam takoj pobarvamo v tonu Vaše plesne haljice. i prava traja ves dan, več obtožencev mora izpovedati in cela vrsta prič razlaga na dolgo in široko, kako se je utegnila izvršiti sleparija, zaradi katere jih je sodišče klicalo k zaslišbi. Naposled pride tudi gospod izvedenec na vrsto. Predsednik ga vpraša, kaj mu je prav za prav hotel v začetku razprave povedati. Izvedenec ga čudno pogleda in nič ne odgovori. Predsednik se razburi in vpraša še enkrat, glasneje. »Aha,c odgovori tedaj izvedenec, »veste, gospod predsednik, slabo slišim, pa sem vas hotel na to opozorili. Vsega tega, kar se je danes tu govorilo, nisem niti besedice razumel.« Haittovefia škotska Mac Intosh: »Dober dan, mister Wiggins — dolgo se že nisva videla! Kaj bo dobrega?« Wiggins: »Poslednji obrok bi rad plačal za otroški voziček.« Mac Intosh: »Aha! Kaj je prav za prav: fantek ali punčka?« Wiggins: »Fantek.« Mac Intosh: »Ali je zdrav?« Wiggins; »Hvala. Prihodnji teden se bo oženil.« če še ne veš Ogenj y štedilniku, ki samo še tli, prav lahko zanetiš v plamen, če natreseš na žareče ostanke drv ali premoga nekoliko kuhinjske soli. Steklo, ogledala in šipe dobe lep sijaj, če dodamo vodi za pomivanje nekoliko škroba. Tudi za samo pomivanje priporočamo tako mešanico. Predmete iz medi čistimo s prerezano limono. Dobro jih natremo z limono, splaknemo s čisto vodo, obrišemo s platneno cunjo do suhega in drgnemo, dokler ne dobe bleska. Vabimo Vas k nakupu v najcenejši oblaiilnici SL Pgesfeer Sv. Pefpa ceafcc 19 RADIO-APARAT modern, 3 + 1 za popoln priključek na izmeničen tok ‘220 V, se poceni proda. Zrinjskega c. 4/pritl. ZA VSAKO OAMO kvalitetna polepiavajota sredstva PORENAL KRIMA •ulta ra podnovl In mastna za ppno Čl, stalno polepSavata In pomlajata PORENAL MILO blago diScčo milo ea nego obraza in rok............... PORENAL PUDER fin, popolnoma oeSkodljiv, diskretno parfmniran, 12 harv .... P O R E M I L K bioloiko mleko r.n CiSčenJo obrata In odstranjevanje velikih tnojnic KAMPHORMILK kafrov eliksir, ki takoj olstrnnl mozolčke in ogrce..... PASTA MAJ A L IS dovrScno umije In neguje občutljivo koio, ki ne prenese mila . M I L C H KREMA odstrani hitro In stalno aolnčne pese In madeto t obrn/n ... 18‘- 12*. 24*- 32*- 30'- 15*. 15*- JE F A I S BLANC krema Iz limonovega soka, ki ne-. cuje In polcp&a roke..... LANOLI N {KREME z a masažo . In pomlajevanje telesa, ker naredi kožo elastifino . . . ORO BARVA ZA LASE v vseh nijansali, dovrScno In traj no bnrva lase ...... VODA IZ KOPRIV staro In preizkušeno domače sredstvo proti Irpndanju las In >rliljaja FLORIA ROUGE naJflncJSe francosko rdeCllo ta obrat v 12 krasnih nijansali . . ROUGE ZA USTNICE llonbon Kose v 4 barvah Uoukc De la Vie v 4 barvah . E AU DE LAH ORE Eliksir za masažo In krepljenje ženskih prsi......... . 10% 12'- 30** 30'- 14'- 8- 18- 40'- OOBI SE POVSOD Olavno skladlfiče: N O 81LIO R parfumerija, ZAGREB. Iliča 34 — Jeladiav trg IS btato „ MK- K»‘ta «. .. . IMM