0 k rož n i ca županstvom in krajnim šolskim svetom o zadevab kmetijskega nauka v ljudskih šolah na Kranjskem. Deželni odbor se do Vas obrača s tem pismom da Vas spominja na nekaj, česar dozdaj še po vse pogrešamo v naši domovini, pa je v mnogih drugih deželah že vpeljano na veliko korist kmetijstvu, in zato Vas pripomoči prosi o izpeljavi velevažne naprave tudi v obCini Vaši. Pa kaj neki je to? — boste radovedno vprašali. Podučevanje mladine v različnib razdelkib domačega kmetijstva potem, ko je dovršila ljudsko šolo, to je na kratko rečeno vse, kar Vam hočemo na serce položiti s tem pismom. — Ne vstrašite se pa teh besedi! Ne mislite morebiti, da imate novo šolo zidati, posebnega učitelja v službo vzeti, ali da morajo Vaši sinovi na kako kmetijsko šolo od doma iti, ali da jih bodo stariši, ko so ljudsko šolo dovršili, morali zopet vsak dan dopoldne in popoldne v to novo šolo pošiljati in zarad tega jih pri domačih delih težko pogrešati. Ne, ne! vsega tega ne bode pri tej šoli, katero s tera pismom starišem naše kmečke raladine priporočamo. — Ta šola, za katero bi radi srca vseh našib deželanov ogreli, ki imajo ljudski šoli že odrasle otroke doma, je le pridevek ali dodatek domače ljudske šole. Glavna stvar, za česar je pri njeni napravi skrbeti, je pred vsem ta, da se vsaj kakih 700 štirjaških metrov ali 200 štirj. sežnjev po stari meri zemlje dobi, na kateri se napravi šolski vrt za dejanski nauk v različnih razdelkih kmetijstva, in da se omislijo nekaters majhne priprave, to in uno orodjice, ki je za šolski nauk potrebno. Toliko prostora je vendar skoro povsod lahko brez velicih stroškov dobiti, ter ga stanovitno odločiti za šolski vrt; druge priprave pa tudi ne bodo šoli prizadjale velikih stroškov. — Verjemite nam, da denar, ki ga soseščani za tak kos zenilje žrtvujejo. je dobro naložen in bo bogate obresti dajal s tem, da mladenči tu dobijo najboljo podlago umnerau kmetovanju, ko bodo postali ali sami svoji gospodarji ali pa svetovalci v kakem drugem gospodarstvu. — Da navadna ljudska šola, kjer se mladina uči brati, pisati, računiti in še nekaterih druzih vednosti, ne zadostuje sama temu, da bi prihodnji samostojni gospodar znal dobro ravnati svoje polje, svoj vrt, nograd, svoj gojzd in umno gleštati svojo živinico, temu bode gotovo vsakdo rad pritrdil, kajti podlago utiinemu gospodarstvu dado še le šole, ki se imenujejo ljudske, kinetijski nauk nadaljevalne šole. Svet stoji na poduku. Kdor se ne uči, ne zna, in ne more znati. Tudi kmetijstvo je znanstvo, kterega učiti se je treba, da gospodar od zenilje dobiva toliko, kolikor mu umno obdelana more dati. Kdor je le za hlapca delal to, kar mu je dober ali slab gospodar ukazal, — kdor je živini le krcuo pokladal, gnoj izpod nje kidal in ga na njivo vozil, — plug in brano, kakor je mogel in znal, po njej vlačil, — jabelka in hruške z dreves tresel, in še deset in dvajset druzih opravil opravljal, kakor je pri svojem otetu videl, ki ni prilike imel temeljito se podučiti v kmetijstvu: ta utegne dober delavec biti pa tudi pošten posestnik, ali v umnem kmetijstvu izveden gospodar ni in ne more biti. Potrebščine življenja so dandanes zmirora veče, davka in druzih davščin čedalje več, in vendar mora kmetovalec vse dohodke svoje pridobiti si iz zemljišča, katerega niti na dolgo niti na široko raztegniti ne raore, da bi ga bilo več. S tem pa, da si zemljo u m n o obdeluje, in si skušnje drugih izvedenib domatih gospodarjev pa tudi drugih dežel na korist svojemu posestvu obrača, bode mii mogoče isto zemljo prisiliti v to, da mu več ali pa boljega pridelka da. Luč k temu pa se prižiga v šolah, katere Vam tukaj priporočamo, in v katerih se mladina, ko je s 14 leti uavadni ljudski šoli odrasla, podučuje v natoroznanstvu, zemlje- znanstvu, rastlinoznanstvu i. t. d., da, na pr. izve, kakošen upljiv ima zemlja, voda, zrak, svetloba, toplota, ta ali uni živež i. t. d. na rastline in domačo živino. Ko si je v imenovanih predmetih mladina podlago dobila daljemu učenju,ne bode jej potem težko razumeti to, kar zahtevaurana sadjereja, čebeloreja, sviloreja, obdelovanje polja, senožeti, vinogradov, gozdov in reja naše domače živine. Po vsem tem ni nara treba dostavljati še to, da v takih knietijskib šolah, ki so naslonjene Da ljudske šole, se ne uči kmetijstvo v vseh razdelkib na drobno, kajti za ves tak obširni nauk je čas podučevanja prekratek. Navadno je taka šola za nauk kmetijstva po zimi dvakrat na teden, vselej po dve uri, namreč ob nedeljab ali praznikib in pa en delavnik popoldne take dni, ki so učencem naj bolj pripravni; — spomladi pa se začne, ko se na vrtu dela pričeti zamorejo, meseca sušca in traja do konca oktobra, — tudi po dvakrat na teden. Kateri dnevi in ure se izvolijo za ta nauk, o tem se učitelj dogovori s krajnim šolskim svetom; županstvo pa to potera razglasi starišem dotične šolske občine. — In tako srao Vam razložili vse, kar je treba, da poznate namen teh šol, njih veliko korist, in kako se dajo z majhnimi stroški ustanoviti. Za primerno plačo učitelja bode skusila skrbeti dežela, ki se tudi od slav. ministerstva kmetijstva, katero svojo posebno skrb obrača tem šolatn, nadeja kake podpore. — Prevdarite tedaj raožje, ki na čelu stojite občini in ljudski šoli, kar Vam tukaj priporočamo; razglasite to po svoji občini in posebno starišem, ki imajo za tako šolo pripravnih mladendev, da se ogrejejo njihova srca za iijeno napravo, spomnivši se tehtnib besed, ki jih je že pred pol stoletjem naš Vodnik govoril svojim rojakom tako-le: Kranjo ! tvoja zemlja je zdrava, Za prldne nje lega najprava; Iie Te sreča, um Ti je dan, Najdel jo boš, ak' nlai zaspan! Od deželnega odbora Kranjskega. V Ljubljani, 2. sveč. 1876.