216
Iz oklica čeških poslancev k volitvam v
deželni zbor.
Prepodobne so si razmere med Cehi in Nemci, pa med Slovenci in Nemci, da bi se ne zanimal skoraj vsak za pomenljivejše točke zadnjega oklica čeških poslancev k volitvam v deželni zbor, zatoraj ga tukaj podamo nekoliko častitim bralcem.
„Konečno, Čehi, razpuščen je deželni zbor, v katerem je bila češka večina našega kraljestva storjena za manjino in to po sredstvih in potah, ki so one nepravičnosti volilnega reda, o katerem se naše ljudstvo dvajset let brez vspeha pritožuje, povekšale, in o katerih nravnosti rajši molčimo.---------------
Vkoreninjene navade naše državne uprave, predsodki gotovih vplivnih krogov, vsakovrstni politični oziri na sovražna nam nasprotna osobja, pomisliki nekaterih, katerim se je celo najsvetejša, do zdaj odrečena pravica zdi neopravičena; konečno strah marsikaterih, ki nam v načelu sicer hočejo biti pravični, pa se boje, da bi enkrat doseženo večino mogli porabiti za brezmerne zahteve; vse to imeli bodo premagati naši zastopniki. V to pa ne zadostuje samo mladeniška ognjenost, ampak trdna neutrud-Ijiva volja in moder prevdarek zrelih mož. Težje pa, Uakor vse te zapreke, tehta nezaupnost naših nemških sodeže-lanov zoper nas Cehe, katero se zlobno odgojuje po onih, ki nam enako pravico naravnost odreka vajo, in kateri gospodstvo nemškega dela nad nami kot pravico zahtevajo in za to svoje sonarodnjake v boj kličejo. V te namene se ve da jim je treba naprej in naprej podkur-javati žrjavico našega obžalovanja vrednega narodnega prepira; zato tudi strašijo naše nemške sodeželane s pravljico, da jih hočemo storiti Cehe in jih zatirati. Marsikoga izmed njih bo morebiti tudi zavest storjene nam krivice navdajala s strahom, da bi mi hrepeneli po povračilu. Drugi priznajo prav javno nauk o kladivu in nakovalu in nikakor ne morejo verjeti, da bi nam bilo moč večine drugače poslužiti se, kakor so oni storili pri nas*. — Taki možje ne poznajo mere našega domoljubja , katera gotovo ne hrepeni po sladkostih po-vračevanja, temveč ne oziraje se na največe dobro — mir med sinovi domovine najviše stavi, v katerem edino
213
ugleda zanesljivo poroštvo svojega vsestranskega razvitka. ----------Mi ne kličemo v boj.  Hrepeneči po
miru, pa tudi za potrebno brambo enake pravice pripravljeni, vstopili bodo naši zastopniki v deželni zbor, ne da bi boj iskali ali da bi krivico zoper druge nameravali, temveč da bi vstvarili delo miru, katero, upamo, da ne more spodleteti, ako se bode na strani naših nemških rojakov našlo toliko spoštovanja do pravice, toliko miroljubja in toliko ljubezni do lepe skupne domovine, kakor pri nas. Naši zastopniki ne bodo manj pripravljeni, varovati vse bistvene podlage za moč naše države, ker v spoznanji, da je močno stanje in trdni obstanek njen tudi najboljša bramba našega narodnega obstanka, bili so naši zastopniki zmiraj pripravljeni in ostanejo tudi za naprej, tej pripoznani potrebi podrediti tudi opravi--čene želje svojega ljudstva.
Do svojih rojakov obračamo se pa z opominom, spominjati se imenitnosti trenutka, ko se bode našemu ljudstvu konečno to pripustilo, česar je toliko časa moralo pogrešati: pravica prostega samodoločevanja, mo-gočost postati ustanovitelj lastne sreče, pa tudi blagor vničiti, kakor bo uže znalo rabiti svoje moči.
Varuj nas Bog, da bi se ne bili nič naučili iz osod naše dežele; da bi pozabili, da je našemu ljudstvu samo po složnem sodelovanji vseh moči, po njenem modrem obračanji in po možatem postopanji, katero pretehta vseh sil razmere, mogoče priti do plemenitega smotra. K temu se prišteva vsestranska duševna in materijelna povzdiga našega prebivalstva, posebno glede nje naj-mnogobrojnejše vrste poljedelcev in one prave prostosti , katera v narodu ne pozna nobene vrste, kateri bi se pravica zanikavala, temveč vse deležne storiti vživauja državnopravnih pravic. Zadnji čas podučil je pač vse rodoljube, ki imajo odprte oči, koliko se sme onim zaupati, ki nas hočejo učiti, da je prostost v tem, da njim k moči pripomoremo zato, da morejo nad nami gospodariti. Mi pa zahtevamo enako prostost za vse. Mi nočemo njim krivice prizadeti, pa tudi ne trpeti. Naše geslo na vse strani je: Mir na podlagi enake pravice!"