Dxhaja Ivikrcdmied^n: h lore k, četrtek, sobota. Jj^fue ži svoj kruh in se bori za svoj vsestranski napredek. A nesrečnega se to naše delavstvo ne počuti. Bolj je veselo in zadovoljno kot bogatini v marsikateri razkošni hiši. In to zato, ker je zvesto enemu cilju; tistemu /cilju, ki nesrečne osrečuje in žalostne tolaži. Ta cilj je neomajena vera v večnega Stvarnika in to jih krepi. Ko smo videli v nedeljo So. Chicaške veterane z veselimi o-brazi, ki so izražali samo za-dovoljnost so se razveselila tudi naša srca, zakaj kadar se naši bratje in sestre vesele, se veselimo vsi, ker veselje enega pomeni veselje drugega. Pritrkavalo je v zvoniku, o-► zaljšana je bila cerkev in.vsa naselbina je bila zidane volje. Krepko so prikorakala domača društva, s ponosom so gledali na svojo cerkev, ki se jim je s svojim ubranim pritrkavanjem zahvaljevala, za vse dobrote, ki so jo kot farani za njo storili. Ti pa moško korakajoč so v svojem srcu delali nove zaobljube: še te bomo podpirali, še bolje čiškanskih očetov in ReV. Blan-ko Kavčiča, O. F. M. Slavnostni govor je imel Very Rev, Dr. Hugo Bren, O. F. M. Frančiškanski provincijalni komisar iz Chicago. Govor je bil globoko zamišljen, ki je bil venec tega slavnostnega dne. V vznešenih besedah je čestital faranom za njih požrtvovalnost in jih navduševal za nadaljno delo zlasti za lastno farno šolo i. dr. Da takih govofov se ne čuje vsak dan. Po slovesni sv. maši pa so se zopet zbrala vsa domača in tuja sosedna društva ki so z zastavami *se uvrstila za godbo v veličastno parado, ki je krenila o-koli 12. ure po Ewing avenue do 103. ceste na Park Grove, kjer se je vršil popoldne slavnostni piknik v korist cerkve sv. Jurija. Na pikniku je bilo vse izborno pripravljeno z vsakovrstnimi o-krepčili in hladilnimi sredstvi za suha in žejna grla. Na pikniku je nas sprejel cerkveni odbornik Mr. Mrgole z jako lepim pozdravnim nagovorom. Nato smo si začeli pomagati okoli bogato obloženih miz z raznimi jedili in pijačami. Ko smo enkrat to dobro in potrebno delo dokončali se je dvignil domači preč. g. župnik Rev. P. Benvenut Winkler, O. F. M. ki se je najprvo v krasnih besedah zahvalil vsem cenjenim društvam, tako domačim kot tujim za udeležbo in cenjeno sodelovanje. Nato je pa krenil s svojim govorom na pomen in potrebo lastne domače farne šole. V jedrnatih besedah je naslikal potrebo lastne šole in v istem duhu navduševal svoje zveste župljane za to akcijo. Kot razvidno iz navdušenja faranov ne bo dolgo, ko si bodo So. Chi-caški rojaki zavzeli zato akcijo in pričeli graditi lastno farno šo-lo. Za njim je govoril tudi Rev. John Plevnik v jako humoristič-nem tonu. V^ Tekom dobrega leta je So. Chicaška župnija sv. Jurija silovito napredovala, bodisi v dušnem ali gmotnem oziru. V župniji vlada najlepša sloga, vse sodeluje za en cilj za povzdigo naselbine in župnije. Naselbina je na potu pravega napredka. Ljud- KRATKE AMERIŠKE YEST1 JAPONCI BODO POSEGLI V KITAJSKE ZMEŠNJAVE. ^ j Kanton. — Kolikor se da ra- ! JUGOSLOVANSKE N0YIC1 kot smo te dosedaj, ti naša dra-|stvo silno ljubi svojega navdu- v ' 1» n _ ga ljubljena nevesta! Domačim društvam so prihitela na pomoč v velikem številu zlasti chicaška društva. V največji meri je bilo zastopano dr. sv. Štefana, štev. i, K. S. K. J. dr. sv. Alojzija štev. 47, K. S. K. J. zatem dr. sv. Jurija Kat. Borštnarjev in družba sv. Mohorja. Tudi iz Jolieta so prišli zastopniki par društev. Zastopano je bilo tudi dr. sv. Genovefe, K. S. K. J. Pozvonilo je k glavni maši, ki se je slovesno darovala za zahvalo vseh prejetih dobrot od Stvarnika tekom teh dvajset let dela za slovensko cerkev sv. Jurija. Vkorakala so v cerkev najprvo vsa društva, in zate^n ostalo občinstvo. Slovesno sv. mašo je daroval Rev. John Plevnik, župnik iz Jolieta, ob asistenci Very Rev. Helle gvardjana nemških Fran- senega dušnega pastirja Rev. Fathra Benvenuta. Njegovo požrtvovalno delo in trud za župnijo in narod ceni vsakdo v naselbini. Le tako krepko naprej in naselbina bo korakala od \ napredka do napredka. Na piknik so prihiteli popoldne tudi v velikem številu bratje Hrvatje s župnikom Rev. P. Bonaventurom Andačič, O. F. M. in tako pomagali h krasnemu vspehu piknika. Slavnostna prireditev- zadnje nedelje je rodila velik vspeh in je naselbino moralno pokrepila za nadaljno delo za napredek župnije. Kaj takega naselbina še ne pomni ip to ji daje novega poguma za prekoristno stvar za nadaljno delo. Zabava na pikniku se je kmalu razvila v Svoj popolni stadij, kakor mora biti prava slovenska veselica in zabava. Mladina jn drugi so plesali, da so se tla uži- — Vlada Zedinjenih držav dela korake za poostritev zaplenje-valne odrfdbe opojinih pijač na tujezemskih parnikih, ki prihajajo v ameriške luke s takim blagom na krovu. Gotovi državniki celo predlagajo, da se naj celo zapleni take parnike, ki se drznejo in r^alašč izzivajoči pridejo v ameriške luke z opojnimi pijačami na krovu. — V zakladniškem uradu v Washingtonu se izdela vsaki mesec samo za penzijoniste 549,-066 čekov, ki znašajo $20,660.-018. Ti čeki morajo biti dostavljeni penzijonistom vsaki mesec ne kasneje kot do 4. dne prihodnjega meseca. — Chicago, Rock Island & Pacific železniška družba je sklenila povišati postajnim klerkom plače. Povišanja bodo deležni od 1. junija naprej. Letno bo to povišanje znašalo nekako 275. tisoč dolarjev. — V Burlingtonu, Ia. je zadnjo nedeljo ubila strela na base bali igrališču igralca 22-letnega Williama Mearsa. Več drugih i-gralcev je padlo v nezavest vs-led silnega električnega pritiska. — The Catholic Press Directory, ki bo v par tednih dotis-kan, katerega bo izdal znani katoliški publicist Joseph H. Meier v Chicago podaja statistiko katoličanov v Zedinjenih državah. Po njegovem proračunu se nahaja sedaj v Zedinjenih državah nekako 20,103,761 katoličanov. — V New Yorku je bankrotirala posredovalnica Einsten, Ward & Co. Vladni uradniki so pričeli s pregledovanjem knjig in businessa včeraj zjutraj. — Iz DanviLle, 111. poročajo, da sta blizu tamkajšnega mesta trčila skupaj vlaka na Wabash Ry progi. Hudo sta se ponesrečila pri tem en kurjač in vlako-vodja. — V Brooklynu, N. Y. je padla s tira nadulična kara na ulico. Kara se je vsa zdrobila- in 8 potnikov je bilo na mestu ubitih. Več se jih pa nahaja v bolnišnici težko ranjenih. — Farmarji države Wisconsin so sklenili prirediti letos svojo letno farmarsko razstavo v mestu Neenah. Razstava se bo priredila nekako sredi meseca oktobra t. 1. — Po državi Michigan in deloma po Wisconsin je padlo zadnje dni precej dežja, katerega je bilo polje silno potrebno. Suša je že hudo pritiskala in bati se je bilo uničenja letine. Odpomoč je še pravočasno prišla. — V mestu New York so te dni navili cene ledu. Mestna u-prava je že podvzela potrebne korake, da bo stopila ledenim verižnikom na prste, ker hočejo radi silne vročine verižiti in o-dirati publiko. Košnja na Štajerskem. Letoš- - - . , ,nja zima in spomlad sta bili za z u meti iz namiga vanj Japon- 3§ 3S aaoig "iupoSn oupaizj ouij^ skih državnikov, se Japonci na tihoma pripravljajo za intervencijo v Kitajske zmešnjave. Ja- ponski finančni minister je.-de- poznajo po bregovih posledice suše zadnjih dveh let, vendar je vobče pognala letošnja trava zelo bujno. Na več krajih okoli ■ 1 J J „ . / __. UUJllU. d VCV- KI ell 111 £ 'i! ,nje zmes.nJave na K" Maribora so pričeli že s košnjo, tajskem silno ogrožajo in škodujejo Japonski kot njeni sosedi. Obenem tudi namiguje, da je dolžnost Japonske vlade, da poseže vmes, predno bodo to storili evropejci. STAMBOULISKI JE BIL ZA ZDRUŽENJE Z JUGOSLAVIJO. gala pod nogami. Drugi so zopet krotili neznosno žejo, drugi so se zabavali zopet na drugi način — vse je bilo prežeto od veselja in je dajalo duška svoji razveseljeni duši. Gotovo je, da je prireditev rodila tudi lep finančni, vspeh za korist cerkve. Vse je začelo in končalo v najlepšem redu v splošno zadovoljnost sosednih rojakov in domačinov. So. Chicaška naselbina kot taka pa zasluži najlepšega priznanja in pohvale. Le krepko naprej to pot, kot greste in dosegli boste še velikanske vspehe! Njegovi načrti odkriti. — Imel je spisano novo ustavo za zedinjeno Jugoslavijo. Sofija. — Pokojni Stambouli-ski je bil velik prijatelj prave močne in na pravi podlagi zedi-njene Jugoslavije. To se je že parkrat preje čitalo v starokraj-skem časopisju. Še bolj pa je to jasno sedaj, ko so v njegovi pisalni mizi našli spisano ustavo za novo zedinjeno Jugoslavijo, katero bi bil on predložil pri pogajanjih z jugoslovanskimi državniki. "StanVbotiHski je bil tipični a-grarec. On je vedel, da Balkan je dom samih agrarcev in selja-kov, in da ti so glavni steber skoro vsake države na Balkanu. Zato je bil tudi agrarcem najbolj naklonjen. Buržoazcem, katere je zlasti ščitila Ferdinandova -vlada, ki so se priseljevali iz bivše Avstrije in nemškega raj-ha ter živeli plemenitaško življenje na rovaš ubogega bulgar-skega agrarca, je bil Stambouli-ski nasproten, in jim ni nudili ni-kake prednosti v državi. Zakaj on je vedel, da to so bile le same pijavke, ki so se zajedale v telo bulgarskega agrarca in mu pili srčno kri. - Agitacijo za zedinjenje z Jugoslavijo v eno močno federa-| tivno državo je bil nameraval ot-j voriti v bližnji bodočnosti. Toda nesrečna usoda ga je prehitela in položaj zasukala. To so znamenja, ki kažejo, da je splošno pravo jugoslovansko vprašanje veliko zgubilo z Stambouliski-jem. Buržoazci ga sedaj denun-cirajo pred javnostjo, a to pomeni isto, kakor kadar kapitalisti denuncirajo delavce. -o- ŠPANSKI SOCIALIST UBIT. Gijon. Španija. — Znani španski radikalni socialistični vodja Leon Meana je bil včeraj napaden in umorjen od nepoznanega morilca. Napadalec je pobegnil brez vsakega sledu. Javnost govori, da je imel mej delavstvom Meana mnogo sovražnikov. To baje zato, ker jih je večkrat izpeljal na led, kakor znajo to ponavadi vsi socialistični voditelji. POŽAR V HAVAJSKEM PRISTANU. Honolulu. — Požar, ki je izbruhnil včeraj v obmorski strani še ni pogašen, dasi so ognjegas- (^beljen, ci že precej omejili ogenj. O-genj bi bil kmalu dosegel tam-kajšne municijsko skladišče, kar bi bilo pognalo celo mesto v zrak. Vendar po velikem naporu se je posrečilo ogenj omejiti na dbtični smerij Neki angleški škuner je bil od ognja občutno poškodovan. Šest oseb je zadobilo hude poškodbe vsled o-smojenja. ki obeta obilno in dobrega sena, pa tudi druge in morda po nekod tudi že tretje košnje. Žetveni dopusti vojakov. Ministrstvo vojne in mornarice je izdalo na poveljstva vseh vojnih okrožij naredbo, da za časa žetve in mlatve dobijo vsi vojaki, ki so lastniki parnih mlatil-nih strojev dopust. Vojaki do-Ibijo dopust kadar se žetev pri-1 čne. Štrajk mesarjev v Sarajevu. Kakor poročajo iz Sarajeva, so tamkajšni mesarji stopili v štrajk, ker jim aprovizacijski odbor ni dovolil zvišanja mesnih cen. Nemške motorne ladje za Jugoslavijo. Nemčija je na* račun reparacij že lani poslala v Jugoslavijo 6 motornih ladij po 220-250 ton. Te ladje so sedaj v prometu na Savi in Donavi. Sedaj je na potu v Jugoslaviji nadaljnih 10 motorjih ladij, katerih del se porabi za promet z Romunijo po kanalu Bege. Nenadoma je umrl v Celju vsled kapi g. Lazar Kekic» nik premogovnika v Zrečah.. Bil je na potu v Velenje, da tam oskrbi opravke pri bolniški blagajni Pohaja iz kmetske obitelji v Liki. Dovršil je nižjo gimnazijo v Senju, poteiji pa se je posvetil trgovini. Pred štirimi leti je kupil rudnik Žreče. Koliko popije Beograd. Meseca aprila t. 1. so v Beogradu izpili 676.930 1 piva (22.563 1 na dan). 489.249 1 vina in 114.407I različnega žganja. Vrhtega 111.-758 1. sodavice. Beograd je torej zelo žejno mesto. Blagoslovljenje in slovesna o-tvoritev novega "Katoliškega doma*' v Št. Petru pri Novem mestu bo v nedeljo dne 15. julija. Da je tak dom neobhodno potreben za vzgojevanje mladin'e je jasno vsakomur, ki ljubi pošteno vzgojevanje. Tu se bo zbirala mladina in izobraževala v poštenem duhu. Tak dom bi morala imeti vsaka župnija na Slovenskem ! Nesreča pri brušenju kose. A-lojzij Breznik viničar v Rožba-hu štev. 92 je bil v nedeljo dne 10. jun. zaposljen s košnjo. Ko je hotel koso nabrusiti, mu je ta padla tako nesrečno iz rok, da mu je presekala na levi roki žilo. Ker se je bilo presekani žili bati izkrvavljenja, je bil takoj poklican rešilni oddelek, ki mu je nudil prvo pomoč in ga prepeljalo v bolnico. Vihra nad ljubljansko okolico. Dne 6. jun. popoldne ob dveh je nastala huda nevihta med silnim gromom in bliskom. Hkrati je nastal občuten mraz, znamenje, da je moralo po hribih snežiti. Proti večeru se je videl greben nad D. M. v Polju in svet tja proti janškim vrhovom ves po- ANGLEŠKO DELAVSTVO SE NE DA POTEGNITI NA KOMUNISTIČNI LED. London. — Na Angleškem se je že dalj časa agitiralo za združenje delavske stranke s delavsko komunistično stranko. Te dni so razpisali splošno glasovanje, ki je pa pokazalo sledeči rezultat. 366,000 jih je volilo za združenje in 2,880,000 pa proti. Razlika je velikanska, ki kaže, da za utopistični komunizem pametni angleški proletarec ne da niti počenega ficka! VESTI IZ PORURJA. Nemci bombardirali železniško postajo. Štirje Nemci ubiti. — Francozi zaplenili nemški denar. Wiesbaden. — Da bi zabrani- li nemškemu prebivalstvu se posluževati vlakov, ki so pod kontrolo in obratom Francozov za. prevoz, je bila vržena včeraj bomba na betonski hodnik pred' postajo. Dva potnika sta bila-resno poškodovana, ko je bom— ba eksplodirala. V Bueru je belgijsko vojaštvo^ ustrelilo štiri Nemce. V mestu je bil prepovedan prehod radi umora treh belgijskih vojakov, ki so ga izvršili Nemci. Ker se Nemci za odredbo niso menili, so vojaki streljali in tri na mestu ubilL En Nemec _pa je bil ubit od vojaške straže ob železniški progi. V Sterkrade je bil prijet od belgijskih oblasti bivši poveljnik nemškega submarina U-53, kapitan Hans Rose, ki je prišel leta 1916. meseca oktobra v ameriški pristan Newport. Iz Essena se poroča, da so francoski carinarji zaplenili 16 bilijonov nemških mark, ki sc jih nameravali vtihotapiti v zasedeni teritorij za podporo brezposelnim. ITALIJANSKO-GRŠKO PRIJATELJSTVO SE OBNAVLJA. London. — Grčija in Italija se čezdalje bolj zbližujete. Zlasti snujete neko tajno pomorsko zvezo. Politikarji pravijo, da je ost te politike naperjena proti Jugoslaviji radi njene politike do Solunskega pristana. . -o- ZAČETEK JABONSKO-RUS-KEGA POGAJANJA. Tokio. — Danes so se pričela uradna pogajanja mej rusko u-radno delegacijo in japonskimi državniki v tem mestu. Ruski delegaciji načeluje sovjetski komisar Joffe, Japonski delegaciji pa grof Goto. Posvetovanje ima namen izboljšati trgovske odno-šaje med obema državama. Zmešnjava radi letala nad Beogradom. V nedeljo dne 10. jun. popoldne je nad Beogradom krožil aeroplan. Radi dospevajo-čih in kontradiktornih vesti so ga Beograjčani smatrali za bulgarskega. Vznemirjenost pa se je polegla, ko so na mesto začele leteti množice letakov z reklamo beograjskih tvrdk iz novega ae-rokluba. DENARNE POŠELJATVE. Včermjine cene so bile jngoslovaa-■kun dinarjem: 100 — Din........$ 1.50 500 — Din........ $ 6.75 1000 — Din. ....... $13.00 2500 — Din........ $3150 5000 — Din........ $62.00 Za italijanske Ure: SO — Lir........ . $ 3.20 J 100 — Lir.......$ 5.90 500 — Lir.........$26.00 1000 — Lir. *....... $52.00 Pri večjih svotah, ki presegajo a* tisoč Din. ali 2 tisoč lir, damo še posebni popnst. Predno pošljete denar črez druge tvrdke se spomnite na naše podjetje, ki bo Vam poslalo Val denar ▼ stari kraj ceneje in hitrej«, kakor kje drag je. Naše cene so no najnižje 1 Vse poiiljatre naslavljajte na J BANČNI ODDELEK EDINOST 1849 W. sond. St. Chicago, t ____ "EMNOST* EDINOST (UNITY.) * * Uhaja vsak torek, četrtek in soboto. — Issued every Tuesday Thursday and Saturday. * PUBLISHED BY: Edinost Publishing Company 1S49 West aand Street, 1 CHICAGO, ILL. __Telephone: Canal 0098. * Cene oglasom na zahtevo Advertising rates on application. NAROČNINA: Za Združene Države za celo leto............................$3 °° Za Združene Države za pol leta......................$1.50 Za Chicago, Kanado in Evropo za celo leto .... $3-5° Za Chicago, Kanado in Evtropo za pol leta .... $1.75- JUBSCRIBTION: For United States per year .........................$300 For United States for half year........................$1.50 For Chicago, Canada and Europe per year.. $3.50 __"_Chicago, Canada and Europe for half year.. $1.75 ŠTEVILKA POLEG VAŠEGA NASLOVA ZNAČ-I DO KDAJ JE PLAČAN LIST, Dopisi za torkovo številko morajo biti v uredništvu najkasneje do *2. ure dopoldne v soboto, za četrtkovo številko do 12. ure ure dopoldne •v torek in za sobotno številko do 12. ure v četrtek dopoldne. Kadar se preselite sporočite nam takoj vaš NOVI naslov in poleg vtega tudi vaš STARI naslov. S tem prihranite nam mnogo dela._ »Entered as second class matter October nth 1919, at Post Office at Chicago, 111., under the act of March 3rd 1879. Še enkrat pripravimo se! Zgodovina obrata ameriške industrije jasno pokazuje tekom celega svojega obstanka, da pride kratka doba, v kateri se vse vrti, vse dela, velikanski "boom" vsepovsod, a to prav kot vreme, se zopet kmalu spremeni; nebo nad delavci se pooblači in zopet nastane deževno neme za delavstvo. Enake posledice bodo prišle za sedanjimi časi. Statistika kaže, da po enih krajih veliko preveč izdelujejo, prav tako, kakor so leta 1920. Izdelke spravljajo v skladišča in kadar bodo te napolnili, tedaj bodo vrata po tovarnah zaprli. Delavce bodo vrgli na cesto, ki bodo izročeni sami svoji žalostni usodi. Izdelke, ki bodo nakopičeni po skladiščih se bodo prodajali po poljubnih cenah. Magnatje delodajalci ne bodo praktično na izgubi nič, temveč še na dobičku, a delavec pa bo zopet čakal, kdaj se ga delodajalec usmili, čakal bo morda mesece — pa .tudi znabiti cela leta. Da so razmere take, je v prvi vrsti Icrivo to, da je vsa industrija v rokah privatnih kapitalistov, ti pa izrabljajo prilike proti delavstvu s tem, da v gotovih perijodah izdelujejo dvakrat preveč, drugič zopet nič. Prav kot pravi pregovor: "enkrat z batom, drugič s psom." "Vse drugače bf bilo, ko bi vlada pazila, da bi se obratovanje po industrijah vršilo v soglasju naročil in zahtevam domačega in tujega trga. Tako bi se delo razdefilo za vse čase enako in delavci bi bili vedno pri svojem kruhu, tako pa enkrat se zavrti na vso moč, drugič pa nič. Delavstvo pa pri tem škodo trpi in strada. Proti tej vnebovpijoči krivici je odpomoč ta, da se delavstvo pridno in previdno organizira v svojih delavskih organizacijah. Delavska organizacija bi morala pa paziti, da bi ob času volitev postavila svoje kandidate za razne državne urade. Delavstvo mora paziti, da bo dobro zastopano v državni, kongresni in senatski zbornici. Potom svojega zanesljivega zastopništva na takih mestih bo delavstvo počasi prišlo do boljših razmer v industriji. Vlada, ki je narodu odgovorna za svoje delovanje bi morala paziti v času silnega industrijskega "booma," ali je tako veliko čezmerno izdelovanje potrebno, ali pa je samo zgolj manevriranje privatnih kapitalistov proti delavstvu. Da, vlada je kolikor toliko vedno odgovorna za vsake slabe čase v deželi, ker ne pazi na nakane privatnih kapitalističnih verižni-kov, ki igrajo hazardne igre v tem oziru na rovaš zatiranega delavskega razreda. Danes nima ameriško delavstvo praktično nobenega varstvenega zaledja. Izrablja se ga na vse načine. V sedanjih industrijsko aktivnih časih, se ga izrablja s tem, da delodajalcu proizvaja dvakrat toliko kot normalnost zahteva za eno in isto plačo. V slabih časih ga bodo pa s tem, da bodo vrgli delavce na cesto, kjer naj stradajo, kakor psi. Delavstvo jih dobiva od desne in leve. A zagovornika ne najde nikjer. Ali se je potem čuditi, če postaja delavstvo radikalno? Kdo ga pa peha v tako stanje? Prvič kapitalistični mogotci, drugič pa država sama, ker ne ščiti njihovih pravic kot bi to morala! Delavci bi morali imeti pri vseh industrijah svoje zastopnike, ki bi pazili, ali je proizvajanje vedno v soglasju s zahtevami naročil, ali pa je to zgolj manevriranje kapitalistov. Taki zastopniki bi morali imeti dovoljen vpogled, koliko delodajalec spravi v svoj lastni žep in koliko je deležno delavstvo pri proizvajanju. Edino na sličen način bi se dovedlo proizvajanje po naši industriji do pravičnega stališča. Država pa bi morala gledati nato, da bi delavski zastopniki imeli dovoljen vpoglecf v takih slučajih. Zakaj faktično delodajalec in delavec sta nazadnje eno. Delodajalec delo dobi, a delavec ga izvrši. Sta torej kooperativna elementa, ki eden brez drugega biti ne moreta. In ker sta pri delu tako sorodna, zakaj bi ne bila prav tako sorodna pri delitvi dobička, ki ga donaša proizvajanje? Vsakdo, ki hoče pravično gledati vidi, da je današnji družabni sistem gnil za delavstvo, da bolje biti ne more. Izboljšal se pa ne bo, če ga delavstvo samo ne bo! Delavstvo naj pazi, da bo dobro organizirano. Organizirano delavstvo se vpošteva, do-čim se neorganiziranega ne. Zedinjena disciplinirana masa se vpošteva, dočim se razkropljene posameznike ne. Zato v organizacije in na čelo istih poštene može, ki jim bo vaš blagor pri srcu. Politična in zasebna prepričanja se morata spoštovati \ taki organizaciji in kadar bo tak duh prešinil ameriško delavstvo, tedaj se bomo pojavili ameriški delavci na poti v boljšo dobo in prihodnjost. V okoliščinah in razmerah v kakoršnih so ameriški delodajalci in mi ameriški delavci, bi vladala lahko prava nebesa med nami, kakoršna so pač mogoča -na zemlji, ako bi bili delodajalci pravični in bi delavca upoštevali kot sočloveka, ki mu po-magpa množiti njegovo brezmejno bogastvo. A mesto te medsebojne ljubezni vlada v njih srcih lakomnost, ki pobasuje v svoj zep vse in revežu delavcu ne privošči niti najmanjših drob- tii.Io. Da lakomnost delodajalčeva je tisto zlo, ki nas peha od sporazuma in blagostanja, ki bi ga drugače lahko imeli, ako bi se razumeli kot ljudje. Ameriški delavci imajo vzorno delavsko organizacijo Ameriško Delavsko Federacijo. Tu je mesto za ljudi vseh prepričanj brez razlike. Vse druge organizacije imajo svoj posebni strankarski politični namen in ravno radi tega niso primerne ne kb-ristne za delavski razred. Politika zasebnega prepričanja krene na svojo pot preje ali slej in^r takih organizacijah so večni boji. Socialistična organizacija zbira pod svoje okrilje le socialiste in vendar ameriško delavstvo ne obstoji iz samih socialistov in radikalcev. Ti tvorijo tako majhen odstotek, da niti v vpoštev ne pridejo. Pa vendar bi radi komandirali. Ameriški delavci hočejo nepristransko organizacijo, katere cilj je edino boj za izboljšanje delavskega položaja, a za drugo se ne meni. V tako organizacijo naj gre delavstvo, v taki organizaciji se* naj pripravlja delavstvo za svoje skupne interese, v taki organizaciji bo korakalo naprej zmagoslavno, v vsaki drugi strankarski organizaciji pa bo propadalo in uničevalo samo sebe. Delavstvo organiziraj se! Pripravljaj se! Nebo se bo zopet pooblačilo, nevihta bo gotova, ti delavstvo pa glej, da boš pripravljeno ! t IZ SLOVENSKIH NASELBIN. * ===———-_i_ + * * * * Cleveland-Collinwood, Ohio. — Cenjeni gospod urednik: — Prosim nekoliko prostora pa nič zamere saj nisem preveč nadležen, pa škoda ko nisem. Pa zakaj? Zato, ker v drugih slovenskih listih vidim sem pa tja kakšen dopis iz Collinwooda, samo v listu Edinosti ni nikogar, da bi se o-glasil ako se jaz ne izbudim drugače ni nič, ne vem, ali se dotični dopisniki vas tako bojijo, ali nočejo nekaj. je. Naj bo kakor hoče naj raje grem k stvari o kateri sem se namenil. Odkar imamo v ColHnwoodu dva duhovnika se je fara precej spremenila, farani s0 začeli bolj pridno zahajati v cerkev ob nedeljah in tudi drugje se kaže napredek posebno, ko imamo pomožnega župnika fater Slajeta, je jako unet za napredek in izobrazbo, kakor naprimer je pred kratkim ustanovil slov. kat. izobraževalno dr. katerega namen je gojiti mladino in kakor tudi odrastle v katoliškem duhu. Kar je prva poglavitna stvar, in več drugih stvari se je zopet oživelo, ko je "preje že nekako zaspalo sedaj imamo vsaki prvi torek v mesecu predavanje od omenjene društva. Vabi se toraj vse Collinwoodske Slovene^ naj pridejo na to predavanje in naj se vpišejo v društvo. Pristopnina je nizka samo 25c. in mesečno ioc. društvo bo gledalo, da bo dajalo vedno dobre in poučne knjige in časopise prirejalo igre in druge zabave, toliko toraj o tem. Naj še omenim, da se je zadnji petek to je 15. junija zaključil konec šolskega leta v naši katoliški šoli, otroci so zopet zapustili šolske klopi za nekaj časa a drugi zopet za vedno poslovili, v ta namen so zopet kakor vsako leto tudi letos priredili stari-šem in drugim nekaj zabave vsi učenci in učenke iz vseh razredov in s tem pokazali kaj so se v teku leta naučili. Res krasno je bilo gledati malčke, iz prvega razreda, ko so nastopili iz svojimi daily maršom. Marsikateri se je gotovo zopet spomnil, na svoje mlada leta, ki jih je preživel v stari domovini. In kakor so mali storili svojo nalogo tako so tudi vsi drugi učenci in učenke izvrstno izpeljali svoje uloge tako, da je bil program nad vse povoljen. Ko je bilo v«e končano je nastopil naš župnik Rev. Vitus Hribar-in iz kratkim nagovorom pozdravil farane in jim pojasnil kako velikega pomena so katoliške šole in rekel, da edino le iz katoliško vzgojo in šole se dobi dobre katoličane in tudi dobre ameriške državljane in to je gotovo kjer ni katoliškega duha, tam ni ljubezni. Imamo dovolj izkušenj iz vsakdanjega življenja navduševal je tudi graduante naj nikar ne pozabijo kar so se v tej šoli naučili, naj bodo zvesti sv. katoliški cerkvi in njenim naukom sedaj ko so nastopili takorekoč novo pot življenja. S tem se je zaključila slavnost graduantov na to so se razdelile diplome in slika* nje graduantov in tako smo se razšli iz veselim obrazom vsaki na svoj dom. Zato naj bo vsa čast in hvala šolskim sestram za njih trud Bog naj jih ohrani še mnogo let med našo sredo hvala po tudi župniku in njegovemu pomočniku ki se trudita za našo mladino. S tem moj dopis končam pozdravljam vse naročnike in druge listu Edinosti pa velike dopisovalcev !!!!! John Mesec, faran. -o- Eveleth, Minn. — Kaj ne zaspani smo na Evelethu, gospod urednik, saj vendar po cele mesece ne dobite glasu od nas. A sodite prenaglo gospod urednik, mi na spimo, nikakor ne, ampak se pridno gibljemo, a nočemo vse v javnost razbobnati. Priča našega gibanja so razne domače in javne veselice, ki se prirejajo zdaj za našo slovensko cerkev, ki vedno lepše napreduje, zdaj zopet za kako društvo, ali v kaki drugi dobrodeljni namen. Posebno priljubljene so postale tako imenovane surprise parties, katerih je posebno polno po Evelethu. Naše dobre in pridne evelethske žene so vedno pripravljene pomagati bližnjemu v potrebi in to storijo posebno v gori imenovanih parties, ki jih pridno prirejajo zdaj tej, zdaj o-ni osebi. kom, kar so že tolikrat pokazale. Res, v tem oziru pa menda ni boljših žen po Ameriki kakor so naše drage evelethčanke. Bog jim ohrani še nadalje,tako plemenito in darežljivo obenem pa veselo srce. Bodite zagotovljene, hlage žene, da vas Angola ne bo*pozabi!a. Obljubila je, da bo, kakor hitro nekaj okreva, prišla zopet na Eveleth igrat in pomagat naši cerkvi, kajti zdaj še le ve koliko ima pravih prijateljic na Evelethu. Prav lepa zahvala tudi dragim gilbertškim novzočim ženam in vrlim gostom iz Virginia, ki so drage volje prisostovali naši veselici. Obenem tudi tisočera hvala Mr. Francelnu in njegovi ženi za vso prijazno postrežbo, ki smo jo dobili v njihovi gostoljubni hiši. Me evelethčanke vas ne bomo pozabile. Prav gotovo bomo rade prihitele zopet na Gilbert kadar bodo morda tudi na ,tej veselici nenavzoče gilbert-ske žene napravile kaj ubogi bolni Angeli v podporo. Angela zasluži podpore posebnQ na Gil-bertu, kjer je dokler je še bila zdrava, tolikokrat sodelovala pri raznih veselicah ali jih sama vodila. Mrs. A. Preglet je tudi mnogo truda žrtvovala za agitacijo Ave Maria in sploh katoliških časopisov na Range. Gotovo bodo tudi čitatelji "Ave Maria" in Edinosti se spominjali bolne žene v molitvi k Bogu, da bi ji On kmalu zopet podelil pogrešano zdravje, da bi še zamogla kmalu zopet na Evelethu potico peč-ti na odru in tako-razveseljevati navzoče. Hvala iskrena še enkrat vsem toliko dobrim ženam na Evelethu in sploh vsem navzočim gostom. Na zopetno veselo snidenje na Gilbertu! Terezija Sirshe. - in mu vzeli iž žepa nekaj $60. in zlato uro. Rojakom, pridejo v Chicago naj služi t opomin in naj ne hodijo po motnih in neznanih krajih sa„ — Kadar se zgodi pri vas kaka novica ali pri vaših sosedih in bi radi, da bi se jo objavilo v listu, jo naznanite uredništvu p0 telefonu ali osebno. -o- Zadnji četrtek se je zbralo lepo število vrlih evelethčank, ki so sklenile napraviti naši dobri po celem Range znani Mrs. Angeli Preglet lepi surpise party, da bi tako pomagale ubogi ženi, ki jo že leta in leta muči bolezen. Hotele so dobri ženi obrisati solze z malo veselico in darilom, kar se jim je tudi popolnoma posrečilo. A^eselica se je vršila v Mr. Francelnovi dvorani na Gilbertu in je prav povolj-no izpadla. Vsi udeleženci, večinoma iz Eveletha razen par še iz Gilberta in par oseb iz Virgin ie, so bili prav zidane volje. Pelo se je, da se je kar kadilo. Za suha grla je prav dobro skrbel vrli hišni gospodar Mr. J. Francel, za želodčke pa so pri-. nesle pridne .evelethčanke in gil-bertčanke raznih dobrih stvari. Naša skrbna hišna gospodinja Mrs. Francel pa se je z mlade-niško hitrostjo sukala med gosti, da bi ja vsakemu po moči postregla. Vsi udeleženci so bili polni hvale in so le želeli, da bi bila veselica še dalje trajala. Z veselico pa je bila tudi Mrs. Preglet zadovoljna, ker je za trenutek med dobrimi in nje zvestimi prijateljicami in prijatelji pozabila bolečine svoje dolgotrajne bolezni, obenem pa je prejela od dragih gostov lepo darilo v denarju, nekaj nad $100.00, kar ji bo v zdatno pomoč pri njenem bodočem zdravljenju . — Podpisana si štejem v prijetno dolžnost, da se v imenu obdarovane Mrs. A. Preglet najiskreneje zahvalim vsem vde-ležencem na veselici za dobro voljo kakor tudi za velikodušno denarno darilo. V prvi :vrsti se zahvalim dobrim evelethškim ženam, ki imajo res tako blago srce za bližnjega trpina in tako rade pomagajo ubogim siroma- Chicago, 111. — Zadnjo nedeljo je posetilo veliko naših rojakov So. Chicaško naselbino, ki je slavila dvajsetletnico obstanka svoje župnije sv. Jurija. V j lepem številu se je vdeležilo dr. sv. Štefana, 1 K. S. K. J. dr. sv. Alojzija 47, K. S. K. J. in dr. sv. Jurija Kat. Borštnarjev in družba sv. Mohorja. Zabavali so se izvrstno in vsi hvalijo So. chica-žane. — Zadnjo nedeljo je imelo v šolski dvorani sv. Štefana prekmursko društvo sv. Ivana Krsti-tela D. S. D. svojo letno veselico o priliki obhajanja društvenega patrona Janeza Krstnika. Na veselici so svirali \ domači prekmurski godci. Udeležba je bila kljub silni vročini še precejšna, Društvo je napravilo s svojo prireditvijo jako lep vs-peh, tako v moralnem in finan-. čnem oziru, zakar se mora rojakom prekmurskim Slovencem čestitati! —Prihodnjo soboto ob 10. uri dopoldne se bosta poročila v slovenski cerkvi sv. Štefana nevesta Miss Katarina Gregorič, hči našega občespoštovanega moža Mr. Anton Gregoriča iz 23. ceste. in ženin Mr. Mihael Brine. To bo ena izmed najznamenitejših porok v naši naselbini letos. — Mrs. Albin Zakrajšek se je te dni vrnila iz kratkih počitnic iz Willarda, Wis. kjer je bila doma pri svojih stariših za kratko dobo. — Obiskal je nas te dni Mr. Stanislav Mlakar naš aavdušeni sotrudnik in prijatelj iz Whitehall, Mich. Sedaj se je nahajal v Kansas City, Mo. kjer je izdelal izpit za avtomobilskega mehanika^ Kot se je izrazil, se zna naj-brže naseliti v Chicago, kjer bo začel s svojo stroko. Navdušenemu rojaku želimo mnogo sreče in napredka. — Žalostna usoda je zadela prekmurskega rojaka Joe Špic-lina, ki je te dni prišel ob um vsled vročine. Odveden je bil v county bolnišnico kjer je v kratkem zatem umr. Najžalostnejše poglavje njegove smrti je to, da ni bil zavarovan pri nobenem društvu. Kot se poroča je bil zelo udan pijači in je kajpada logično temu umrl kot je živel. — V nedeljo večer je bil okra-dert na Blue Island avenue rojak Jožef Kos, ki je prišel v Chicago na obisk h svojem sorodnikom. Trije lopovi so ga prijeli vrgli na tla in mu zamašili usta Cleveland, Ohio. — Naša cl kec. Srednje postave, podolgovatega obraza, živih, črnih oči je ugajal marsikateri mladenki. Razven tega je pričakoval, da mu oče kot edinemu sinu v kratkem izroči posestvo, in to je tudi marsikatero vleklo, da ga je bolj ljubeznjivo pogledala kot bi ga drugače. Bile so torej vesele misli, ki so navdajale mladega Repinclja: Saj bo kmalu postal samostojen. Le ena skrb ga je njučila. Kie bo našel primerno družico: Že dolgo je gledal za vaškimi dekleti, primerjal eno z drugo, a nobena mu ni bila prav po godu. Zahteval pa ni malo: Pridne roke, čeden obraz in kar je glavno, mora biti tudi petič-na. Ker — to moramo že zdaj opomniti — naš Jaka je bil precej skop. Zato mu je bil današnji dan zelo priličen: Tzkupil bo lepo svotico, da zamaši z njo u-sta nadležnemu upniku, obenem pa bo pogledal po brhkih sej-markali. Morebiti ga ravno danes čaka sreča; saj človek nič ne ve naprej. Pa pustimo Jakca. da se naslaja ob teh prijetnih mislih in ozrimo se nekoliko drugam! * * * V Žabjeku, pol ure od Pliska-vice oddaljeni vasici, je živela Marjana, dvajsetletna hči starega Lopjeka, ki je opravljal ve-levažno službo vaškega pismo-noše. Mati ji je umrla pred nekaj leti in od tistega časa je oskrbovala Marjana gospodinjstvo. No, bilo pa ni veliko. Hišica z njivo, v hlevu pa mršava kravica, to je bilo vse. Vendar zadovoljno in v miru jima je potekalo življenje; saj nista imela velikih potreb in zato pa tudi skrbi ne. Le stari Lopjek se je dostikrat bavil z mislijo: "Treba bo hčer omožiti 1" Posebno ob nedeljah je opazoval-fante pred cerkvijo — in delal načrte, a kaj ko se ni nobeden izpolnil. Neko nedeljo je prikrevsal stari Lopjek od maše domov. Marjana ga je že čakala s kosilom. — Postavila je na mizo skledo kislega zelja z rumenimi žgan-ci. Hitro je romala žlica iz sklede v usta, toda, oba, oče in hči, sta molčala kot za stavo. Slednjič odloži Marjana žlico in reče malomarno: "Jutri je semenj v Pliskavci." Starec molči. "Namenila sem se tudi jaz," povzame hči. "ker nimam že skoro nič več posode v kuhinji. Razven tega rabim en predpasnik in vaši čevlji, no, ti so že tudi vsi luknjasti." "E, take sile ravno ni, toda če res rabiš posodo, pa pojdi no!" Marjani se je razsvetlil obraz, pobrala je sklede in odšla v kuhinjo. Vesela, da je bil oče tako hitro zadovoljen, se je lotila pomivanja. Naslednje jutro je Marjana poprej vstala kot običajno. Hitro je skuhala zajutrek, nakrmila kravico in pospravila hišo. Ko je bil oče odšel v svojo vsakdanjo službo, je hitro smuknila v kamrico. ** Kako se pomišljala. Nato si je oblekla dvoje na-škrobanih spodnjih kril, da je, kadar je prestopila, šumelo kot v panju. Marjanin obraz pa se je ob tem šumu zadovoljno smehljal. Prav dobro ji je pri-stojala temnomodra obleka, ka-, tero si je izbrala za današnji dan. Pripasala si je črn predpasnik in obula čevlje na škripec. — Popravljala si je to in ono ter se veselo ogledovala v malem zrcalu na steni .Naposled se je domislila, da bi bilo lepše, če bi pustila kodrom, ki so ji silili na čelo, prosto pot. In res, bil je o-braz — lepši. Privezala je ruto prav na lahko in vrgla še en zaljubljen pogled v zrcalo. Nato je vzela košaro v roke in pot pod noge. — Spotoma je ugibala, koliko šotorov bo letos v Pliskavici. Lani jih je bilo osemnajst. Bil je deževen dan, toda vkljub temu je kar mrgolelo sejmarjev. "Lani sem bila z očetom, bilo je dosti blata"; je pomislila. "A danes sem res vesela, da je tako krasen dan, poleg tega sem sa- našla. Boš mi vsaj pomagala pri barantanju! Kaj ne?" "I, seveda ! Tebi pa tebi. Le pojdive." In prijateljici sta se pomešali med množico. (Dalje sledi.) naj napravim, je ZRAČNA POSTA OD ATLANTIKA DO PACIFIKA Pisma od New Yorka Francisca v 28 urah. do San ma i" Ob tem premišljevanju je dospela v trg. "Ah," je vzkliknila, zagledši toliko ljudstva. "No, kaj pa ti tukaj, Marjana?" se ji oglasi za hrbtom nek piskav glas. Marjana se ozre, in v veliko radost zagleda svojo najboljšo prijateljico Nančo Pis-kernikovo iz Klanca. Ta je bila dokaj starejša od Marjane. Re-jene postave in napihnjenega, dobrodušnega obraza, na katerem je zavzemal nos precejšen prostor. V čudnem nasprotju z dobrodušnostjo, ki nikdar ni zapustila njenih lic, so gledale male, vodenosive oči lokavo izpod košatih obrvi. Hudobno je znala zablisniti s temi očmi, če jo je kdo ujezil in ji očital male br-kice pod nosom. Pa tudi jeziček ji ni miroval v takih trenutkih. — Bila je na glasu klepetave o-pravljivke, ki je jako rada prenašala "vaške novice" na nepoklicana ušesa. "Glej jo no Nančo ! Me prav veseli, da sem te VARČEN NAROD Post Office Department naznanja, da bo v juliju ali avgustu ustanovljena zračna poštna zveza nepretrgoma med New Yor-kom in San Franciscom. To razdalje od 3000 milj bodo poštni aeroplani preletavali v 28 urah. Raditega bodo morali poštni piloti prvič letati po noči, in sicer bo vožnja od mraka do zore obsegala tretjino vse vožnje, namreč 1000 milj. Zračna poŠta bo zapuščala New York vsak dan tik pred poldnem in dospevala v Chicago ob solnčnem zatonu. Tu bo takoj' prevzemal pošto drug pilot, ki bo brez odloga začenjal svojo tekmo z zahajajočim soln-cem. Ob zori se bo letalni stroj spuščal dol v mesto Cheyenne v državi Wyoming. Tu bo čakal nanj drug pilot z drugim aero-planom, ki prevzame pošto in se vzpne takoj čez nebotične vrhove skalnatega gorovja. Isti dan, predno še solnce zatone, bo aeroplan pristal ob patifični o-bali v San Francisco. Vsled priprav, ki jih je poštna uprava ukrenila tekom zadnjih dvanajstih mesečev, se bo ponočno letanje med Chicagoin in Cheyenne vršilo ob takih o-kol-nostih, da letanje po noči postane prav nič bolj nevarno nego ono po belem dnevu. Mogočni svetilniki bodo pilotu pokazo-vali pot čez temno prerijo. Luč, ki jo ti svetilniki bodo odsevali; je taka, da so njeni žarki v stanu prodirati skozi ozračje tudi ob najbolj neugodnem vremenu. S pomočjo teh kažipotov bo pilot brez vsake težkoče našel v temi svojo pot skozi zračne višave. Vrhutega bo aeroplan sam opremljen z mogočnim reflektorjem, da si poišče primeren prostor za pristajanje v slučaju potrebe. Posebna pristajališča za silo, razsvetljena po noči, se nahajajo v medsebojnem razdalju od 25 milj. Povrh vseh teh previdnosti je pokrajina sama nad katero bodo aeroplani letali po noči, vseskozi ravnina in radi tega ugodna za zrakoplovbo. Povsod je dobrih pristajališč, ozračje nad prerijo pa je brez vlage, kar je dobro za vidljivost svetilnikov. Ljudje v Middle Westu, naseljeni blizu nočne proge zračne pošte, bodo odsehdob prisostvovali krasnim prizorom ponoči. Opazovali bodo igro odsevov mogočnih žarkov na nočnem nebu kot nekako umetno "aurora borealis." Največ svetlobe bodo provzročevali reflektorji v petih rednih letališčih: v mestih Chicago, Iowa City, Omaha, North Platte in Cheyenne. Vsak izmed teh svetilnikov bo imel svetlobno silo 600 miljonov sveč. Poleg teh svetilnikov v glavni! letališčih bodo vsakih 50 milj ob progi postavljeni manj mogočni reflektorji, katerih vidljivost bo segala 30 milj daleč na-okrog, dočim vidljivost glavnih reflektorjev sega do 50 milj. Ti svetilniki, nanizani ob progi, označujejo letališča za silo. Svetilniki za zračno pošto so precej drugačni od pomorskih svetilnikov, ki služijo za kažipot ladijam. Smer žarkov mora biti seveda drugačna. Reflektorji na vrhu svetilnika bodo krožili po trikrat v vsaki minuti in odsevali svoje žarke proti nebu, švigajoče po oboku do treh stopinj iznad obzorja. Svetilniki bodo v obratu le za časa, ko se pričakuje prihod ali prelet aeroplana. Ali ta niz svetilnikov še ni vse. Za slučaj, da je "strop nizek" — kot pravijo avijatičarji —, t. j. da oblaki visijo nizko utegne biti potrebno, da se pilot približa toliko zemlji, da svetilnikova luč izgine iz njegovega vidika. Da se odpomore takemu slučaju, bodo postavljene navadne svetilke, kot ob cestah, ali s svetlom obrnjenim navzgor. Vsake tri milje ob progi bo postavljena taka svetilka. Na ta način bo pilot ob čistem ozračju videl iz višine 7000 čevljev globoko doli ozko svetlo progo, raztezajočo se preko prerije. Poštni piloti se morajo v nekem pogledu boriti z več težko-čami kot avijatičarji tekom vojne. Ti-le so se povzpenjali v zrak le za nekoliko ur, poštni pilot pa mora letati od mraka do prihodnje zore. Vojni avijatičarji so čakali na vreme, ki je bilo najbolj ugodno za njihovo pole-tanje. ali poštni pilot se mora zadovoljiti z onim vremenom, ki ga najde. Skoraj tretina. po-dnevnih voženj poštnih pilotov se vrši skozi sneg, dež. točo ali meglo, in piloti v ponočnih vožnjah bodo stežka našli boljših razmer. Z ustanovitvijo ponočnega letanja zračne pošte bo mogoče pošiljati pismo direktno po zraku iz San Srancisca v Chicago in New York ia narobe. Poštna uprava pričakuje, da se bo občinstvo znatno poslužilo te hitre poštne odpreme, in bo bržkone izdala v to svrho posebne znamke za zračno pošto. Nova židovska naselbina v Ar-eentiniji. Iz Entre Riosa poročajo: Poleg naselbine, ki so jo nedavno ustanovili blizu San Salvadorja, se vrše priprave za novo naselbino ki bo imela cvetočo bodočnost. Nova naselbina se imenuje "Campo Šarite" in meji na naselbino Lukas in Santo Juano. Ustavitelje omenjene naselbine sta baron Hirsch ter hipotečna banka Konkordia. Cena znaša 200 pesov za hektar. Plačilni pogoji so jako ugodni. Zahteva se namreč po 1000 do 2000 pesov po obsežnosti zemljišča. Polovico vse kupne cene bosta plačala ustanovitelja v šestih letnih obrokih, a drugo polovico v polletnih obrokih v teku 32 let. -o- Mrtva mesta. Nekdanje velike metropole a-zijskih, afriških kultur so dandanes v razsulu. Preiskovalci jih izkopavajo in odkrivajo njih današnje mrtvo življenje. To pa niso naravne katastrofe, ki so jih uničile, ni jih zalivaU lava, ni jih poplavilo morje, ampak prebivalci so jih prostovoljno zapustili, ko je napočila nova kulturna doba, ki je izpremenila obliko ljudskega življenja. Ako motrimo ta velikanska mrtva mesta, si pač moramo misliti, kakšne iz-premembe so se v njih izvršile, da so ljudje hiteli iz njih. A vendar imamo v najbližnji bližini podobne pojave i današnji dan, ko se nam predstavlja svetovna vojna kakor eno takih razpotij. Statistika kaže, da znaša danes množina morskega. prometa v Trstu četrtinko predvojnih tovorov. Ako prištejemo k temu še trgovsko življenje, pa uvidimo, da je polovica tržaškega prebK valstva primorana izseliti sc« Glede usode dunajskega mesta še ni padla odločitev, ali vse ta* ko kaže, da se bo moralo prebi« valstvo v precejšnji množini izseliti. K temu prihaja še "socialno preseljevanje," t. j. gibanjo med družabnimi sloji. Iz istega vzroka se bodo vsekako zmanj« šala tudi nemška mesta. Zgodo« vinski dogodki, ki se dosledna ponavljajo. Svet je čuden! Najemniki ga« drnjajo, da je najemnina previsoka, lastniki pa trdijo, da j* prenizka. Oboji imajo prav; vendar komu naj vrjamemo? Gimbel Hat NAJBOLJŠE VRSTE SLAMNIKE! Prodajamo jih od $1.50 naprej. V, zalogi jih imamo vse vrste in v vseli velikostih. V naši trgovini dobite tudi vsako« vrstne srajce in spodnje obleke, O« vratnike in vso drugo opravo. Prodajamo vsakovrstno blago šivilje! Naše cene so nizke in zmerne l FRANK BANICH Največji slovenski Dry-Goods Store, 1902-4 West 22nd St. Chicago, Pod državnim in vladnim nadzorstvom in Chicago Clearing House Ass'n. VLAGA PREVIDNO IN INVESTIRA RAZUMNO V Kaspar State Bank NAJVEČJI JUGOSLOVANSKI BANKI V ZEDINJENIH DRŽAVAH I9oo — BLUE ISLAND AVENUE, vogal 19. ulice. CHICAGO, ILLINOIS. KAPITAL IN PREBITEK $1.250,000.00 PRODAJAMO ŠIFKARTE za vse parobrodne družbe za v Jugoslavijo in nazaj. Izdelujemo prošnje (affidavi-te) za priseljence, ter pošiljamo denar v staro domovino najceneje in najhitreje. Kadar govornik postane pre-len, da bi mislil kaj bo govoril, ledaj ne bo mnogo pametnega v frjegovih besedah. V s m bander a, regalite in zlate zn ke za slovenska društva izdeluje najbolje in najceneje " EMIL BACHMAN. 2107 So. Hamlin Avenue, CHICAGO. ILL. CLEVELAND, OHIO. Slovencem v Clevelandu in okolici naznanjam, da imam veliko zalogo najboljših trpežnih čevljev. Vsake vrste po zmernih nizkih cenah. Rojakom se toplo priporočam! FRANK GABRENJA 6630 St. Clair Ave. Cleveland, O. ZAJTERK! . KOSILO! VEČERJA! Te tr ipotrebujemo sleherni dan. Da se pa oskrbi dobro in okusno zajterk, kosilo in večerjo, je potreba dobiti kakih dobrih stvari, zlasti dobrega mesa itd. Tega pa dobite najboljšega, če ga greste kupiti k: MATH. KREMESEC SLOVENSKI MESAR 1912 West 22nd Street, Chicago, I1L Phone: Canal 6319. Pri njemu se dobi vedno najboljše vsak dan sveže meso, suho po domačem načinu pre-kajeno meso in prave domače ** Kranjske klobase," doma narejene po slov receptu. Gospodinje zapomnite si to! / Izredna Ponudba Za Mesec Junij 5 KNJIG ZA DOLAR. 1 Na negotovih potih, zanimiva pove«t, izdala Zveza kat. Slov..........................35 2 Učitelj v boju proti alkoholizmu, poučna knjižica................................. -45 3 Spolnuj zapovedi,v spisal Rev. F. Bernik. Knjiga vsebuje 470 strani, veliko dobrih nasvetov in lepih misli .......................50 4 Kako si ohranimo ljubo zdravje, izdala Dr. sv. Mohorja, prepotrebna knjižica za mlade in stare ......................*.........25 5 Koledar Dr. sv. Mohorja 1921 ..........20 Skupaj:................ Ako naročite vse te knjige skupaj, jih dobile za en dolar. Imamo jih samo omejeno število, zaHo nikar ne odlašajte z naročbo. KNJIGARNA EDINOST 1849 West 22nd St., Chicago, 111. 8®®0®®0®®0®00®0®®®©0®®®®®®®®®< Novi 1923 model Oliver pisalni stroj NA PROSTO POIZKUŠNJO ZA EN TEDEN 1 UČITELJI! Tu je novi Oliver pisalni stroj. Novi tihi brzi stroj, najboljši stroj, ki smo jih kdaj produ^irali ia ponudeni so vam za ceno, pri kateri si boste prihranili najmanj od $30. do $50. in zraven boste dobili boljši stroj kot dosedaj. POPOLNOMA NOV se vam pošlje direktno iz tovarne za nižjo ceno kot je še kdaj kaka izdelovalnica prodajala stroje. Novi Oliver pisalni stroj ima vzorčni črkovni sistem štev. 3. Vsak Typist, ki zna pisati na črkovni sistem štev. 3. ali 4. lahko piše na novi Oliver pisalni stroj brez težave. Je najlažji črkovni sistem za začetnike. Noben učitelj, noben trgovec, noben društveni tajnik, ali kak drugi eradnik bi ne smel biti v sedanji dobi brez Novega Oliver pisahtega stroja. S tem si prihranite čas in delo. Oliver pisalni stroj je najbolj pripraven in praktičen pisalni stroj za vas. r PRIHRANITE $50. — PROSTA ENOTEDENSKA POI SKUŠNJA. NOVI OLIVER je moderno izboljšan in ima mnogo stvari, ki jih drugi stroji nimajo. Je najbolj trdno narejeni stroj. Večkrat vzdrži v vedni rabi od 10. do 15. let brez popravljanja. Priprost. Ima samo 800 kosoor: nekateri jih imajo do 2500. Nima kakih slabotnih kosov, da hi se zlomili. Predvsem pa poglejte na to nizko ceno za naša dva modela: OLIVER ŠTEV. 9. Z novim vzorčniip. črkovnim sistemom; štev. 3 je občudovanja vreden stroj. Za plačevanje na obroke stane $55. Ako ga plačate takoj v gotovini: $49.5o. OLIVER ŠTEV. 11. Najnovejše izboljšan. Z vzorčnim črkovni msistemom štev. 3. Na mesečno izplačevanje $75. Ako ga plačate v gotovini: $67.50. PIŠITE PO NAŠ CENIK — IN PRPSTO POISKU-SNO PONUDBO. PIŠITE ŠE DANES po brezplačni cenik, ki Vam opiše in predstavi v slikah pisalni stroj štev. 9. in štev. 11. Pišite po vse podrobne akte o tem stroju in o naši veliki za Vas varčevalni ponudbi. Plačevanje na obroke ki prosta poiskušnja. Vi lahko pišete po Oliver stroj brez vsake obligacije. Nobene? rizike. Poizkusite! Poizkusite kako stroj deluje. Potem, ako boste zadovoljni boste plačali za stroj vsak mesec nekaj. Ali pa če plačate v gotovini in si prihranite, za kolikor dobite popusta. Ako pa ne bi bili zadovoljni, ga lahko vrnete na naše stroške. THE OLIVER TYPEWRITER Oliver Typewriter Building COMPANY Chicago, I1L ••edinost* "MALENKOSTI" ROMAN V ŠTIRIH DELIH. Španski spisal p. L. Coloma iz Družbe Jezusove. Prevedel Paulus. Tolikokrat se je v ložah smejal framazonskim prismodari-jam. Sedaj pa se mu je vzbudilo v domišljiji vse, kar je tam videl in slišal; nekaj strašnega, grozečega mu je zrastlo pred dušnimi očmi in dobivalo določno obliko v skrivnostni besedi, ki se ji je nekdaj smejal, sedaj pa jo plašno izgovarjal: nekan — osveta! » Previdno je bilo treba delati in premišljeno, porabiti čas in se odločiti bi^z odloga. Upal je, da mu na igprehodu pride ena tistih srečnih misli, ki nas srečajo na oglih nenadoma, ki priplavajo na valovih potoka. Pospravil je pisma, jih zaprl v omarico ter odšel na iz-prehod po ulicah. Prehodil je boulevarde in celo število neznanih, ozkih ulic, čez dve uri pa se je vrnil v hotel, zdelan, utrujen, brez nove misli, brez odločilnega sklepa. Na stopnicah je došel starca, odetega v dolg, ohlapen kožuh, ki bi preiskovavca severnega tečaja popolnoma varoval pred mrazom. Starec je počasi stopal, šepal jeSn se je opiral na o-grajo. Zdelo se je markizu SabadelJ, da je ta postava stric Fras-quito, in pospešil je korake, da bi ga dohitel. Ko je starec zapazil, da ga nekdo zasleduje, si je z veliko skrbjo zavil obraz v kosmati ovratnik, hlastno skril nekoč reč v globoki žep svojega plašča in je naglo stopil po stopnicah in v sobo» ki je mejila na Jakobovo. Jakob se je ustavil, začuden in negotov, nazadnje pa je odšel v svojo sobo, prepričan, da se je zmotil v oseJ>i. V steni, ki je mejila na sobo dozdevnega strica, so bila vratca, ki so se zapirala z zapahom na obeh straneh. Po prstih se približal Jakob tistim vratom in pazno prisluškoval. Starec onstran vratec je prižgal užigalico in je zavrtel ključ v vratih na hodnik. Nato je slišal Jakob, kako so se približali vratcem tihi koraki, ki jih preproge niso popolnoma uduši-le. Zapah na oni strani je zaškrtal. Jakob se je prestrašil, stopil je korak nazaj in pridrževal sapo. Naglo je pogledal proti omarici, ki je skrivala njegove papirje, "ter je potegnil iz žepa samokres s šestimi naboji. "Starec je vohun!" # V svoji razgreti domišljiji je že videl Jakob bodala vseh italijanskih lož, kako se dvigajo proti njemu ter terjajo nazaj dragoceni rop. 't i - 1 « • , 9' Zapah je nanovo škrtnil. "Gotovo ga starec odpira," si je mislil Jakob. Vratca so bila dobro delana in niso puščala no-, bene špranje, da T>i skozi njo mogel videti k sosedu. Koraki so se zopet oddaljevali, tiho . . . Jakob je stopil bliže, uho napeto in samokres pripravljen. Čez malo časa je neznanec zakašljal. To ni bil tisti prijetni, dehteči, blagodejni kašelj, kakor je kašljal stric Frasquito, — tako kašlja nadušljiv starec, tako hrešči preperelo tramovje, preden se zruši. - - Nov ropot je vznemiril Jakoba. Začul je ,kovinast zvok, POZOR IGRALCI HARMONIK Izdelujem slovenske, nemške in kromatične harmonike, enako ka-korsi kdo želi. Popravljam vsakovrstne harmonike, delo garantirano, cene so zmerne. Pišite po naš cenik. Se priporočam rojakom Sirom Amerike za naročila. S spoštovanjem ANTON MERVAR, 6921 St. Clair Avenue, CLEVELAND, O. V zalogi imam tudi vsakovrstne LUBASOVE HARMONIKE. * + I + + + Anton Zbašnik JAVNI NOTAR, „ soba 206 Bakewell Bldg., Pittsburgh, Pa. (Nasproti sodnije) * * * kakos bi bil kdo previdno položil jekleno bodalce na stekleno ali marmornato ploščo. Nato v dolgih presledkih tiho škrtanje in drgnenje . . . - "Ali brusi bodalo? Ga maže s strupom?" Za nekaj časa je ostalo vse tiho. Nato so stopili lahni koraki po sobi, bližali so se vratcem in se oddaljevali. In ko je u-darila hotelska ura eno po polnoči, je slišal Jakob krepak padec, kakor če pade obilno telo na mehke blazine, zategel aaaaaaah, nato silovito zehanje — in vse je utihnilo^ Ti glasovi so Jakoba pomirili. NiHče se ne pripravlja na u-mor z zehanjem. Sicer miren, pa še vedno nekoliko nezaupen je položil samokres pole«* sebe na mizico in se je vglobil v svoja pisma. Naenkrat plane preplašen pokonci in primne za orožje: V sosednji sobi je bilo nekaj skočilo na tla, prestrašeni koraki so begali po sobi, nekdo je razbijal na vrata in klical v ka-stiljanskem narečju: "Socorro!" (Pomagajte!) Sledil je globok vzdih. Nato pa je isti glas ponovil v francoskem jeziku: "Au secours! Au secours!" (Na pomoč! Na pomoč!) . . . i IV. Prav slabe volje se je vračal stric Frasquito tisti večer domov. Boleli so ga zobje. ^ Rad je tožil, da ga bolijo zobje, in vedno je pri takih priložnostih grenko zategnil svoja usta in pokazal čudobele zobe, gladke in svetle kakor tipke na klavirju. Dal je za to umetno zobovje deset tisoč frankov pri Ernestu, slavnem zobozdravniku Napoleona III. Nikdar pa ni povedal stric, da ga boli pravzaprav le konč-nikova škrbina, ki je samevala zadaj v dlesni kakor osamljen štor sredi pustinje. Zazeblo ga je, ko je stopil iz dvorane kazina, kjer se je dolgočasil dve dobri uri, zbodlo ga je v razvalinah nekdanjega zoba in pospešil je korake, da bi kmalu prišel v hotel in uporabil zdravilo zoper zobobol. % Sredi stopnic se je pazljivo ozrl na vse strani, in ko nikogar ni videl, si je naglo vzel svoje umetno zobovje iz ust ter si ga je zavil v robec. To mu je olajšalo bolečine, pa je tudi izpremenilo njegovo Lice v smešno, grdo spako. VULKAN ETNA ŠE VEDNO BLJUJE. Messini. — Notranje zemeljsko bobnenje se še vedno čuje, kar pomeni, da bljuvanje zna še trajati naprej. Lava se vali sicer bolj počasi. Toki so se razdelili v šest tokov. Zadnje dni prihaja iz Vulkana silovit dim, da je cela okolica obsenčena s težkim dimom. Položaj oesrečnega ljudstva' je silno kritičen. -o- PAROBRODSKE DRUŽBE BODO MORALE SAME GRADITI IZKRCEVAL-NE POSTAJE. Washington, D. C. — V kabinetu se je pričelo gibanje, da naj Zedinjene Države prenehajo skrbeti za izkrcevalne priseljeniške postaje, kot je v New Yor-ku Ellis Island "otok solza." Parobrodske družbe bodo morale same graditi take postaje in jih izdrževati na svoje lastne stroške. To bo prihranilo Zedi-njenim državam letno lepo svo-to. ^i sano. POINCARE IZGUBLJA TLA Pariz. — Francoski nardd čez -dalje bolj izgublja svoje zaupa! nje do, sedanjega ministerske^a predsednika Poincare-a. V obeh zbornicah narašča nezaupanje Vodilni politični listi prerokuje jo pri prihodnjih spomladnih vo-i Iitvah njegov gotovi poraz. -o NEUMNO DELO JE IZZVATI DOBRO PIVO V KANALE. Detroit, Mich. — Tukajšni prohibicijski agentje so zaplenili cele zaloge najboljše kanadske pive. Do 10,600 steklenic so j0 izlili v tamkajšno reko. Na svetu pa taka vročina! Da bi jih koklja brcnila! -o- Poštenost PREVLADUJE V VSAKEM ODDELKU NAŠE TRGOVINE. Pri nas vedno najdete najboljše vise skjozi volneno fa-bricirane obleke, ki jih prikrojimo, da prijajo nosilcu natančno po meri. Naše delo je pošteno in naša izurjenost v tej obrti jamči* da pri nas dobi vsakdo dobro blago, prikrojeno natančno po meri za zmerno pošteno ceno za vse enako. Mi Vas vabimo, da pridete in se ogledate našo veliko zalogo raznovrstnih oblek z ENIMI IN DVOJNIMI HLAČAMI ki se prodajajo pri nas po resnično vredni ceni od $25.00 :—: do :—: $50.00 Izdeluje pooblastila, kupne pogodbe, dolžna pisma, 4]» «ft pobotnice, oporoke in PROŠNJE ZA DOBAVO SVOJ- 4» 4* CEV IZ STAREGA KRAJA. Cene nizke, delo točno in + pravilno. Pišite ali pridite osebno. Informacije zastonj. + + ' * V torek, četrtek in soboto imamo odprto zvečer. Ob nedeljah imamo odprto našo trgovino dopoldne. 1800—1808 Blue Island Ave., Cor. 18th Street. Izšla je LEPA KNJIŽICA Državljanski katekizem t natančnim poukom o državjanstvu Združenih držav, o demokraciji, o naših sodiščih, o zakonodaji, o pravicah državljanov i. t- d. Knjižica je pisana v angleščini in slovenščini. Ta knjižica je najboljša knjiga: 1. za poduk o državnem, političnem, sodnijskem ustroju na§e države, o pravicah in dolžnostih državljanov, o volitvah in o vsem, kar mora vedeti vsak državljan države. Zato je najboljša knjiga, ki v kratkih besedah pove vse to. 2. za poduk za drugi papir. 3. za poduk za one, ki so že dobiti državljanski papir, da vedo, kaj to pomenja za nje. 4. za poduk v angleščini, ker ima angleški tekst takoj poleg preveden v slovenščini. 5. za poduk v farnih šolah v "Civics" v višjih razredih. KNJIGA IMA 87 STRANI IN STANE SAMO ioc. Naroča se pri: EDINOST 1849 W. aand Street, Chicago, HL -ali pa- NATIONAL CATHOLIC WELFARE COUNCIL 131a Massachusetts Ave. M. W. Washington, D. C. POLJSKI FINANČNI MINI-STER ODSTOPIL. Iz Berolina se poroča, da je vsled padca poljske marke sko-ro na ničlo, poljski finančni minister rezignirak Vse borze na Poljskem so baje zaprte na vla-dyo povelje. -o- BELGIJSKI KRALJ PADEL S KONJA. Bruselj. — Belgijski kralj Albert se je v soboto nevarno poškodoval. Galopirali je s konjem okoli svojega gradu, kar se konj spodtakne in pade s kraljem tako nesrečno, da si je kralj pri padcu zlomil kost za pestjo. Kralja so vzeli v oskrbo njegovi osebni zdravniki. POVELJNIK GRŠKE ARMADE RESIGNIRAL. Atene. — General Pangalos dosedanji načelnik grške vojske je, kot se poroča podal resigna-cijo. Njegovo mesto bo zavzel kot bodoči poveljnik celokupne grške vojske general Navromi-chalis. -o- ZA- POGREBNIKI BODO STAVKALI. - Des Moines, Ia. — Vsi mest« ni pogrebniki " undertaker ji" groze, da zastavkajo, ako mestna administracija ne umakne svoje zahteve za odslovljenje tamkajšnega superintendenta in ponočnega paznika tamkajšnega Woodlawn -pokopališča. -o- -o- — V Rhinelanderju, Wis. je poplavila reka Peshtigo precej polja po tamkajšni dolini. Po e-nih krajih se morejo farmarji s čolni prevažati preko cest. ZIMA V MEHIKI. - Mexico City. — V Mehiki je v noči mej petkom in četrtkom po enih krajih pritisnil tako mrzel val, da so zamrznili potoki in so morali razbiti led, da je živina mogla do vode. Pa naj reče kdo, da ni na svetu vse zme- j. Rosmach x 804 w. aand St. Chicago. Ill Rojakom se priporočam pri nakupu raznih BARV. VARNIŠEV. ŽELEZ-TA. KLTUČAVNIC IN STEKLA. Prevzamem barvanje hiš zunai in znotrai. pokladam stenski oaoir. Naiboliše delo, nainižie cene. Roiaki obrnite se vselei na svojega rojaka! DOLARSKI ČEKI Cenjenim čitateljem naznanjamo, da še vedno izdajamo dolarske čeke, katere se vnovči ▼ Jugoslaviji po dnevnem kurzu T Jugoslovanske krone. Potnikom za v Ameriko preskrbimo efektivne ameriške dolarje, ki jih rabijo za na pot. Za dolarske pošiljatve računamo sedaj sledeče pristojbine: do $15.00 po $1.10. — O. $15.00 do $30.00 po $1.50. — Od $30.00 do $50.00 po $2.00. — od $50.00 do $75.00 po $2.50. — Od $75.00 do . $100.00 po $3.50. — Od $100.00 naprej po 3^4cen. od dolarja. H tem pristojbinam je še pridjati za vsako posamezno po-šiljatev 15 centov za poštnine. BANČNI ODDELEK EDINOSTI, 1849 West 22nd Street. CHICAGO, ILL. 1 List Edinost je last slovenskih katoliških delavcev v Ameriki. Za njih korist se izdaja, da brani njih pravice in jim kaže pravo pot do pravega napredka. List Edinost zahaja skoro v vse slovenske naselbine po Ameriki. Vse zavedne slov. družine so nanj naročene, in ga pridno čitajo, ker v njem najdejo največ pravega poduka, mnogo zanimivih novic in zabavnega čtiva. ZATO SO OGLASI V LISTU "EDINOSTI" USPEŠNL Trgovci, ki imajo svoje trgovine naj poizkusijo oglašati v listu