UmUt Iriu drznosfi. Ne samo moški — tudi veliko žensk se je že lotilo v življenju izrednih poklicev ter drznosti, ki so zahtevale — smrtne žrtve. Stradalka. 181etna Madžarka Freda Litvoy je stradala na sejmu v Budimpešti 9 dni, dokler se ni zgrudila in izdahnila. Omenjena si s stradanjem ni hotela oviti krog glave venca slave, ampak iz vzroka, ki je povsem razumljiv iz ženskega stališča. Bila je zaročena z mlajšim moškim in ta je študiral na Dunaju. Da bi ga lahko poročila in si kupila balo, se ji je rodila nesrečna misel: z javnim stradanjem si prislužiti denar in na ta način uresničiti svoje tolikanj zaželjene načrte. Njen zaročenec ni bil poučen o nevestini nakani. Še le po njeni smrti je zvedel, kako velika je bila njena ljubezen. Povožena od avtomobila. Mlada ženščina iz Čikage je hotela za vsako ceno čitati svoje ime po časopisju. Pohlep po časopisni slavi ji je usilil misel: grahovo zrno torkljati z nosom po nasadih krog Michigan-jeze« ra, ob katerem leži Čikago. Na tem izrednem poslu jo je povozil avto in tri dni po nesre&i je umrla radi preloma lobanje v bolnici. S svojim res prismojenim načrtom ni pripravila nikomiir veselja. Med ievoma. Na sejmu v Krakavi se je ponašala mlada Poljakinja na ta način, da je bivala in spala med dvema levoma v kletka, ki je bila celo no. razsvetljena. Na ta način se je lahko občinstvo prepričalo na lastne oči, da ne zapušča junaikinja svoje zverinsike družbe niti v rioči. Nekega večera pa je pognal mlad moški ogorek cigarete iz ust in nesreča je bptela, da je priletel še tleči odpadek levu v kletkd na nos. Četudi je bilo prestrašenje zveri prav neznatno, je zadostovalo, da je razljutilo leva. Vrgel se je z vso besnostjo v deklino, ki je sedela v kotu. Predno je utegnil priskočiti na pomoč krotilec, je lev zmlel svojo nedolžno žrtev na smrt. Lastnik zverinjaka ni imel dovolj s smrtjo mlade junakinje. Priredil ji je kar najlepši pogreb, za krsto sta korakala v verige vkovana leva. Pogled na še posmrtno zasmehovanje žrtve je obeinstvo tako razpalil, da bi bilo linčalo prireditelja, če bi se ne bil skril pravočasno. Deklica in opica. Nekaj podobnega, kakor smo baš kar opisali, se je zgodilo v Montevideo (v severnoameriški državi Minnesota). — Tamkaj je nastopala v citfkusu deklica skupno z opico, kateii. pravijo šimpanz. Lepega dne je mučil opico zobobol in ni kazala nobenega veselja za javen nastop pred gledalci. Lastnik cirkusa je skušal žival prisiliti, da bi sedela za mizo. Ker se ni hotela pokoriti, je skočila v deklico, jo dvigndla z obema rokama in jo pognala z vso silo ob steno dgrišča. Deklica si je zlomila roko, se poškodovala na glavi ter na znotraj, a so jo še rešili pravočasno iz ponovnega objema opice, ki bi bil sigurno smrtnonevaren. Utcpljenka. Nesre.no je končala Amerikanka Ana Frost. Videla je pri predstavah večkrat glumača Houdinija, ki se je dal zvezati na rokah ter nogah, pognati v globoko vodo, kjer se je razvezal z bliskavico. Tudi Ano so zvezali na rokah ter nogah in je skočila pri Njujorku v reko Hudson. Potapljač jo je privlekel dz dna reke po preteku četrt ure kot utopljenko. Pri priletu pod vodo je zašla pod kos potopljene ladje in iz te zagat. se ni magla rešiti ter je utonila. Med nebGiičnikoma. V severnoameriškem mestu Los Angeles je najela večja tvrdka dve deklici, ki sta skakali z reklamnimi zastava- mi po vrvi, ki je bila razpeta med dvema nebotičnikoma. En krivi fcorak in obe bi bili strmoglavili v globo.ino. Letalec, ki je frčal nad njdma, se je zanimal za predstavo in se jima bližal. Ropot propelerja je razburkal deklici. Eni je spodrsnilo na vrvi, vendar jo je še zagrabila tovarišica pravočasno krog členka noge dn jo je zadržala. Z vso naglico pribrzelim gasilcem je uspelo, da so nekako čudežno rešili obe revi iifc največje smrtne nevarnosti.