e
8664
OSREDNJA KNJIŽNICA
P.P. 126
60100200
>SKI DNEVNIK
Cena 200 lir
Leto XXXm. Št. 139 (9747)
TRST, sobota, 18. junija 1977,
PRIMORSKI DNEVNIK Je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945. njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji TrebuSi, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer Je izšla zadnja številka. Bil Je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
Zagonetka z rezultati še traja-, manjkajo podatki iz madrida in Barcelone včeraj v prisotnosti ministra vittorina colomba
Majhna razlika med centrom in PSOE Kralj povabil Suareza, naj sestavi vlado
Polipe Gonzales, voditelj PSOE, zahteva razpis občinskih volitev in spremembo parlamenta v ustavodajno skupščino
, MADRID, 17. — Zagonetka z volilnimi rezultati še traja. Minilo * 48 ur od trenutka, ko bi notranji minister Villa moral sporočiti Ndne rezultate iz vseh volilnih okrožij, toda štetje še traja in se J® ni zaključilo. V Kataloniji je PSUC (stranka, ki je lokalna inačica '8) obtožila oblasti, da skušajo potvarjati rezultate. Kaj je v tej ob-bi resničnega, ni mogoče vedeti,
•Bo pa je^ da je agencija «F.uro-fj Press* objavila vest, da bodo Stil volitev v dveh največjih okro-P (Madridu in Barceloni) znani 7* 21. junija, ko bo umeščen no-9 Parlament.
i«
£
Eno je vsekakor jasno. Suarezov Nter* je zmagal, vendar so sofisti in komunisti rpočnejši, kot 6 ogledalo v prvem trenutku. Verino je tudi, da se bo razdalja N prvima dvema strankama UCD " PSOE še zmanjšala po objavi 'citatov iz Madrida in Barcelone. Zadnji podatek, ki so ga objavili, 7<ieva skoraj 95 odst. volivcev.
I ® teh podatkih je Suarezov »een-jr* prejel nekaj nad 6 milijonov Nov, 35 odst. in 165 poslancev, “nnzalesov PSOE 5 milijonov gla-f>v. 29 odst. in 118 poslancev, KP *Panije i milijon in 600 tisoč gla-J°v, g?2 odst. in 20 poslancev, neo-[Nnkistična AP 1 milijon in 450 ti-glasov, 8,4 odst. in 17 poslan-tev. »ljudska socialistična stranka*
'op
'K
rP
°/
i<
ihte®*
•“•Mih,,,,.i.......................»■■■•■m
ZAKLJUČENI POGOVORI NA TEHNIČNI RAVNI
Pripravljeno gradivo za sestavo programskega sporazuma med strankami
Nerazčiščeno vprašanje v vodstvu KR glede čimprejšnje preosnove Andreottijeve vlade
■ai'
!>ift
v?
o
0
0
f
utr. o)* sl
0
%
"8 # od' tfh. 10 ij 0’ inf lili' 10 10 0 0 0
rt!?
j•
nat
w
M
:z0'
eri
rt
0
0
•i)C
flfll
m
in
4
is n
i
%
t
i
%
h
y
4
H
'P
PSP 760 tisoč glasov, 4,5 odst. in 6 poslancev, »levičarska fronta* 26u tisoč glasov, 1,5 odst. in enega poslanca. Druge stranke zaenkrat še niso prejele poslancev, vendar je gotovo, da jih bo nekaj prejela KD na račun baskovske »nacionalne stranke* in nekatere druge krajevne skupine, ki v tej statistiki niso vštete. Naj poudarimo tudi, da so nekatere manjše «disidentske* socialistične liste prejele skupaj 200 tisoč glasov.
V okviru teh rezultatov niso, kot rečeno, všteti rezultati iz Madrida, kjer so prešteli komaj nekaj nad 80 odstotkov glasov. Na osnovi tega delnega štetja sta «center» in PSOE v Madridu izvolila vsaka po 11 poslancev, neofrahkistj 4, komunisti 3 in ljudski socialisti 3 poslance. Te mandate so pa baje že zaračunali, ni pa izključeno, da bo iz «kotla» e-ne petine madridskih glasov izvoljeno še nekaj poslancev. Vsekakor pa bi se rezultati ne smeli spremeniti.
Glede razdelitve mest v bodočem
17. — Krščanska demokra-jjs je danes uradno zanikala veji1 da je prišlo med Morom in An-j^ttijem do spora glede politični ocene dosedanjih pogovorov za ,1“gramski sporazum. Vodstvo KD JJSotavlja, da vlada med voditelji J°Klasje glede političnih pogovorov . ostalimi strankami. Kljub temu * Pri ostalih strankah prevladuje ,epričanje, da obstaja med vod-KD in vlado nesoglasje predmeti) v zvezi z bližnjo prihodnost-, ?• Interesi vodstva KD in "lade JJ v sedanjem trenutku ne uje-
Efščanska demokracija bi hote-J Prisiliti ostale stranke ustavne-j? loka, da podpišejo takšen pro-j?*hiski sporazum, ki ne bo v naj-P®jši meri spremenil političnega Aknovesja. Moro se v bistvu bo-d da bi komunistična partija v Aflamentu neposredno podprla ‘An-j, ^ottijevo vlado in s tem vplivala k" stvarno spremembo ravnovesja t* samo v splošnem političnenj o-ivth, temveč tudi v notranjosti KD. d"1 se, da so Moro in nekateri demokrščanski voditelji cedi Pripravljeni žrtvovati Andreot-1”', ko bodo leve stranke po poljih počitnicah ponovno pritisnile d, KD in zahtevale stvarna 'poli-jamstva.
drugi strani pa si predsednik k|**de prizadeva', da bi o?tol na hjdiiem krmilu vsaj do volitev v/^Pskega parlamenta, ki bodo pri-leto. Hkrati pa pričakuje, ,1 bo lahko med tem časom na en jildrug način omogočil vključitev v vladno večino. To pa An-j *°tti lahko doseže pod pogojem, t:. Popusti levim strankam glede .katerih vprašanj, ki se nanašajo ji? Sestavo vlade. Zato so se sedaj Tjovno pojavile govorice, ki jih glisti in ostale laične stranke JpPirajo, o vključitvi tehnikov v n"do, metdem ko se vodstvo kr r9hske demokracije boji, da bi gWeotti s to svojo politiko na-k*vil predolg' korak naprej. Ranljivo je torej, da so pri takš razpletu notranjih odnosov v krščanski demokraciji tudi N^Unisti zelo previdni. Zato je j '»remonte danes jasno povedal, V? bo komunistična' patija načela djjfkšanja vlade šele po ratifika •j programskega sporazuma.
nfMjub temu pa so delegacije še->|.n strank ustavnega loka dejanih" 20 Pr*Pravile vse gradivo ze C7V0 sporazuma. Levica je za djV°lina, da so bili njeni predlo-jL glede ureditve vprašanja kralj, "ih uprav sprejeti. Glede gosi iJ^ke politike pa ie KD zači 5?°vno z vprašanjem cene dela. jjk^Vor komunistov in socialistov bil na zadnjem srečanju zelo |J^en |n so zahtevali, aa se spota'6 sporazum med vlado iti sin-ki je vladi omogočil, da je (U?ila posojilo pri Mednarodnem “»rnem skladu. Do sedaj so za
časno rešili tudi vprašanje imenovanja voditeljev državnih ustanov iri podjetij z obveznostjo, da bodo vsa imenovanja prešla pod nadzorstvo parlamenta. Na dolgih pogajanjih so se že pismeno obvezali tudi glede univerzitetne in srednješolske reforme. Pred začetkom prihodnjega šolskega teta, naj bi vsaj ena od dveh vej par lameuta odobrila zadevni zakonski osnutek.
Zdi se torej, da je vse nared za sklicanje sestanka na visoki politični ravni, se pravi med tajniki strank.
CANDIDA CURZ1
ODMEVI V SVETU
španskem parlamentu velja zabeležiti dejstvo da v Španiji ne velja pravi proporcionalni volilni zakon, ker imajo pri izvolitvi poslancev večjo težo podeželska okrožja z manjšo gostoto prebivalstva, manjšo pa velika mesta. To je. seveda, koristilo Suarezovi centrističnj koaliciji, škodovalo pa levičarskim silam.
Sestava senata pa je še bolj zapletena, ker so vanj volili na osnovi «uninominalnega» večinskega sistema. Tudi razmerje sil ni povsem jasno, čeprav ni dvoma, da bo Sua-rez imel v senatu absolutno večino, ker mu bodo priskočili na pomoč mnogi izmed 41 senatorjev, ki jih je neposredno imenoval kralj Juan Carlos.
Prav kralja je prvi ošvrknil socialistični voditelj Felipe Gonzales, ki je dejal, da je kralj imenoval v senat več frankistov kot pa jih je izvolilo ljudstvo.
Kako je reagiral tisk na rezultate pa nam pove naslov, ki ga je objavil list «Posible» in dobro ponazarja vzdušje v Španiji: «Sua-rez jc zmagal, Felipe (Gonzales) triumtfra*. Vsem je namreč jasno, da se PSOE postavlja kot resna alternativa za bodoča leta, saj je Suarezova «centristična zveza* rahla koalicija 12 strank ni skupin. Po prvih računih je poslanska skupina, na katero mora računati bodoči predsednik vlade Adolfo Suarez razdeljena po sledečih kriterijih: 15 odstotkov poslancev lastne skupine .ie neposredno navezano na Suareza, 14 odstotkov jih pripada trem socialdemokratskim strankam, 2 odstotka liberalcem, 10 odstotkov »demokristjanom*, ki jih pa ne- priznava »demokrščanska internacionala*, 12 odstotkov pripada »ljudski stranki* (liberalno - konzervativna stranka), 9 odstotkov krajevni stranki Estremadure, 6 odstotkov stranki Kanarskih- otokov itd.
Med temi strujami bo Suarez moral skrbno, s farmacevtsko' tehtnico, izbrati nove ministre vlade, ki jo bo po kraljevem nalogu moral sestaviti do prihodnjega tedna in predstaviti parlamentu.
Suarez je namreč popoldne sklical sejo vlade, na kateri so ministri odstopili, da bi mu omogočili sestavo novega kabineta. Gotovo je. da bo Suarez zaenkrat sestavil vlado iz samih »centri-stov*. Sam socialistični voditelj Felipe Gonzales je namreč zaenkrat preslišal pozive, naj bi sestavili »levosredinsko* vlade ker se hoče s Suarezom najprej pomeriti v parlamentu, sai ve, da bo moral računati nanj in da brez dogovarjanja z levico (predvsem PSOE) ne bo mogel vladati
Pogoji socialistov so preprosti:
RIM, 17. — Svetovno javno mnenje ne skriva svojega zadovoljstva, da je Španija dokončno obrnila hrbet frankizmu in mračni preteklosti. Iskreno zadovoljstvo so pokazali Portugalci, katerim ni vseeno, koga' imajo za soseda. V Zahodni Nemčiji, ki ima v Španiji velike gospodarske interese, so posebno zadovoljni Brandtovi socialdemokrati, ki pravijo, da je «Španija sedaj zrela za Evropo* in da ji je »treba pomagati*. Tega mnenja je tudi Roy Jenkins, predsednik izvršne komisije EGS ki je poudaril, da je bil storjen »velik korak za Šparyjo in celo Evropo*.
Zaenkrat zadržani so v Združenih državah, kjer je glasnik zunanjega ministrstva John Trattner izjavil, da je «zadovoljen, ker so v Španiji bile demokratične volitve*, ni pa hotel komentirati volilnih izidov.
Zmerno zadovoljstvo kažejo tudi vzhodnoevropskih državah. Poljski in sovjetski tisk poudarjata predvsem dejstvo, da je španski narod obrnil hrbet frankistični preteklosti in poudarjata uspehe »socialistov, komunis' 1 in drugih naprednih sil*. V podrobnejše analize
OBETAVEN ZAČETEK BEOGRAJSKE KONFERENCE 0 VARNOSTI IN SODELOVANJU
Soglasna odobritev španskega predloga o nadaljevanju dela
Navzoče delegacije bodo sedaj začele s konkretnim delom o vsebinskih vprašanjih, $ katerimi se bo moral jeseni ukvarjati glavni beograjski sestanek
(Nadaljevanje na zadnji strani)

SKLEPI VLADNE SEJE
Podaljšanje zamrznitve stanarin do 31. oktobra
Sprejet zakonski osnutek o preureditvi odvetniške profesije - Povišanje IVA na mleko za industrijsko predelavo
RIM, 17. — Na današnji seji je vlada sprejela zakon-.ki odlok, 3 katerim podaljšuje zamrznitev stanarin do 31. oktobra letos. Na o-'snovi do sedaj sprejetega zakona, zamrznitev zapade 30. junija. Podaljšanje žamrznitve stanarin je bilo potrebno, da se počaka do odobritve novega zakona o stana rinah, ki je poznan poti imenom «zakon o pravični stanarini*, o katerem je sedaj govor v parlamentu. Z današnjim ukrepom ie vsako povišanje stanarin za štiri mesece odloženo. To vprašanje se v Italiji ’ vleče že dobrih 40 let. Do sedaj niso bili v stanju urediti vprašanja stanarin, se nravi odnosa med hišnimi lastniki in najemniki. Sedaj pa nai bi odobrili nov zakon, ki naj bi uskladil koristi tako enih kot drugih. To seveda ni lahko. Hišni lastniki, zlasti mali hišni lastniki, se pritožujejo ,da imajo zaradi zamrznitve stanarin v zadnjih letih satpo izgubo. Po drugi strani pa je v velikih mestih na tisoče in tisoče praznih novih stanovanj, za katera lastniki zahtevajo previsoke najemnine, medtem ko se zelo občuti pomanjkanje stanovanj. Pričakujejo torej, da bodo z zakonom o pravični stanarini vsa ta vprašanja vsgj delno rešili.
Toda sindikati niso zadovoljni z vladnim ukrepom, bojijo se, da tudi tokrat parlament ne bo v stanju spoštovat: svoje obveznosti in da do konca oktobra ne bodo odobrili zadevnega zakona. Sindi
kati pravijo, da če bi politične stranke hotele, bi bilo to vpraša nje lahko že rešeno. Proti vladnemu ukrepu protestirajo tudi lastniki stanovanj, ki se pritožujejo, da ne vidijo ne konca ne »raja «svojih težav*.
Vlada je med drugim odobrila tudi nujni ukrep, ki podaljšuje predložitev prijav dohodkov fizičnih oseb bivajočih v občinah Fur lanije - Julijske krajine, ki so bi la prizadete po lanskem potresu. Ti davčni zavezanci lahko predložijo svoje davčne prijave za leto 1975 do 30. septembra, za leto 1976 pa do 31 ■ decembra letos.
Minister za zdravstvo Dal Eal-co pa je obširno poročal svojim kolegom o skorajšnjem razpustu bolniških blagajn. Izjavil ie, da bodo bolniške blagajne gotovo razpuščene s 30. junijem in da bodo s 1. julijem letos deželne uprave prevzele v varstvo in upravljanje vso njihovo imovino. Šporočil tudi, da so bili dosedanjim zadevnim zakonskim predpisom vnešeni nekateri popravki, ki jih bo vlada obrazložila v torek na seji pristojne poslanske komisije.
V začetku seje je notranji minister Cossiga poročal o sestanku notranjih ministrov gospodarske skupnosti v Londonu, kmetijski mi nister Marcora pa o nedavnem sestanku s francoskim kolegom, na katerem so govorili o vprašanjih vstopa v EGS Grčije, Španije in Portugalske,
volilnih izidov se ne spuščajo ne TASS. niti poljski - dnevniki. Značilno pa je, za oboje, da omenjajo komunistično partijo Španije le v toliko, da sporočajo izvolitev »Pa-sionarie* v parlament. O tem, da je bil izvoljen tudi tajnik KPS Car-rillo, ki se jim je zameril s svojimi »evrokomunističnimi* izjavami, pa sploh ne poročajo.
Pač pa so Carrillu in Ibarrurijevi iskreno čestitali voditelji KPI. Lom-go in Berlinguer sta v brzojavki poudarila »veliko zadovoljstvo italijanskih komunistov za pozitiven uspeh demokratičnih sil in uveljavitev komunistične partije, ki je s svojimi žrtvami, junaštvom in težnjo k ljudski enotnosti prispevala k temu, da so se odprla vrata v špansko demokracijo*. Izidi volitev, poudarjata voditelja KPI, omogočajo sedaj iskanje novih in širših sporazumov za utrjevanje in širjenje demokratičnega sistema.
Demokristjan Granelli pa je, v zvezi z iz:dom demokrščanske stranke, dejal, da je vendarle dosegla velik uspeh, saj je »zasejala drobno seme demokratične občutljivosti, ki bo prej ali slej obrodilo*, (st.s.)
Tržaški mednarodni sejem odprt v ugodnih perspektivah po Osimu
Podpredsednik deželnega odbora Stopper za eimkrajše birokratske roke za uresničenje s sporazumom predvidenih gospodarskih pobud - Danes na sejmu «Dan Jugoslavijo
TR,e
1
Odprtja letošnjega tržaškega velesejma se je udeležil tudi minister za pošto in
Colombo (na sliki drugi z leve)
telekomunikacije Vlttorino
BEOGRAD, 17, — Zastopniki 35 držav udeleženk hels:nške konference o varnosti in sodelovanju v Evropi so se na beograjskem pripravljalnem sestanku že lotili vsebinskih vprašanj. Na popoldanski seji, ki je bila — tako kot vse delovne seje — za zaprtimi vrati, so se namreč že lotili vsebinsk;h vprašanj v okviru tretje točke dnevnega reda, ki' so ga za svoje delo sprejeli danes dojx>ld.:e.
Na popoldanski tretji delovni seji so s splošnim soglasjem sprejeli španski predlog dnevnega reda, po katerem je po uvodni slovesnosti in sprejetju dnevnega reda pripravljalnega sestanka (ti dve točki so že opravili) na vrsti najprej obravnava in določitev dnevnega reda glavnega sestanka, na katerem bodo sodelovali predstavniki, ki jih bodo imenovali zungnji ministri držav udeleženk. Zatem bodo določil: način dela glavnega sestanka; peta točka dnevnega reda predvideva določitev začetka in vsaj okvirnega trajanja glavnega sestanka, na zadnje pa naj bi na pripravljalnem sestanku sprejeli še sklepe o rezultatih svojega dela.
Večina delegacij je španski predlog dnevnega reda pripravljalnega sestanka sprejela že včeraj, medtem ko je sovjetski predstavnik zahteval čas za podrobno preučitev predloga španske delegacije do danes. Na dopoldanski seji je sporočil, da tudi sovjetska delegacija soglaša s španskim predlogom, hkrati pa je pripomnil, da sprejetje tega predloga ne bi smelo pomeniti zelene luči za ohlapr.ejšf tolmačenje sklepne listine. Iz česa izvira ta sovjetski pomislek? Španci so namreč predlagali, da na pripravljalnem sestanku najprej določijo dnevni red in način dela glavnega sestanka, nato pa še datum in trajanje, medtem ko besedilo sklepne listine helsinške konference, ko govori o mandatu (pristojnostih) pripravljalnega sestanka v Beogradu, najprej navaja datum in trajanje in šele nato preostale naloge. Na sovjetsko pripombo sta prepričljivo odgovorila zastopnika Malte in Romunije. Po mnenju obeh je brez dvoma treba spoštovati duh in črko dokumenta iz Helsinkov, vendar to ni listina za prepisovanje, temveč za uresničevanje, in torej prav tako kot ohlapno razlaganje tega dokumenta ni dobro in koristno niti pretirano togo pojmovanje njegove vsebine oziroma vztrajanje pri vrstnem redu posameznih besed.
Ne glede na te drobne razlike v pogledih posameznih delegacij je pomembno predvsem to, da so vsi udeleženci že ob prvem vprašanju iz svojega dela — o dnevnem redu svojega sestanka — razmeroma hitro in brez omembe vrednih zapletov dosegli soglasje in s tem omogočili, da se začne konkretno delo. Začetek je sicer obetaven, saj je potekal v konstruktivnem duhti, vendar to ne pomeni, da bo šlo v nadaljnjem delu — ko so na vrsti vsebinska vprašanja — vse gladko ih brez
večjih zapletov. Znano je, da nekatere države različno gledajo na naloge, s katerimi naj bi se jeseni ukvarjal glavni beograjski sestanek. Sovjetska zveza je v izjavah pred beograjskim srečanjem dala vedeti, da v ospredje postav Ija predvsem nove ukrepe in noti za uresničevanje helsinške sklepne listine, torej za krepitev varnosti in sodelovanja v Evropi. Na drugi strani pa ZDA in druge za hodne države dajejo, kot se zdi, večjo težo pregledu in analizi dosedanjih, že doseženih rezultatov na tom ljodročju, vštevši seveda tako imenovano tretjo »košaro*, torej občutljiva vprašanja človekovih pravic. O vsem tem pa bo tekla beseda prav v okviru tretje točke dnevnega reda pripravljalnega sestanka, ko morajo določiti dnevni red za glavni sestanek. Po-
trebno bo veliko potrpežljivih dogovarjanj, da bodo tudi o tem dosegli Splošno soglasje, sai se stališča ponekod precoi razlikujejo, tako da bo usjjeh dosežen le, če bodo udeleženci beograjskega sestanka delovali v duhu medsebojnega razumevanja ir upoštevanja nasprotnih stališč in ne bodo togo vztrajali pri svojih stališčih, ki niso sprejemljiva za vse druge udeležence.
Zaradi takšnih nalog so se dogovorili, da bodo zasedali dvakrat dnevno, dopoldne in popoldne naslednja delovna seja pa bo v ponedeljek.
VLADO BARABAŠ
Minister za pošto in telekomunikacije Vlttorino Colomba Je včeraj popoldne odprl 29. mednarodni tržaški velesejem, na katerem nastopa 1.107 razstavljavcev iz 25 držav, medtem ko Je na prireditvi uradno prisotnih 14 tujih držav.
V svojem govoru Je minister Colombo poudaril pomen mednarodnega velesejma, kakršen je tržaški, za splošno italijansko gospodarstvo, ki si zlasti v tem trenutku neugodne konjunkture prizadeva, da bi povečalo izvoz domačih izdelkov na tuja tržišča. Zadnji razvoj na področju inflacije vliva upanje, da je v notranji ekonomiji najhujše mimo: indeks cen blaga za široko potrošnjo se je namreč v Italiji v
odst., se pravi v znatno manjši meri kakor v prejšnjih mesecih in v enakem razmerju kakor v drugih evropskih deželah, še zmernejši je bil povišek cen blaga na debelo, ki ni dosegel 1 odst. Lira se tre-
skupnostjo in deželami v razvoju. Z željo, da bi sejem doživel čim večji uspeh, odpiram to pomembno mednarodno prireditev, je zaključil minister, ki naj med drugim še bolj povzdigne prestiž Trsta in Italije.
Pred ministrom so spregovorili predsednik velesejma prof. Fara-guna, tržaški župan ing Spaccini in podpredsednik deželnega odbora
li i; 3 u ju ac jv »«»*■* v« .	--j- i	1--.	—..»-p,**
preteklem aprilu dvignil le *a 1,1	" OTornik za industrijo in trgo-
vino Stopper. Prof. Faraguna je
pozdravil prisotne predstavnike o-blasti in poslovnih krogtzv ter prikazal program sejemskih prireditev, ki si bodo na sejmišču pri Montebellu sledile do konca le-
nutno drži precej čvrsto na med- tošnjega in prihodnje leto. Pri
RIM, 17. — Tajnik PSI Craxi je danes sprejel predsednika malteške vlade Dom Mintofa, ki je na obisku v Rimu.
narodnih finančnih trgih, tako da je bilo mogoče znižati za dve točki uradno eskomptno mero. Sp'oš-na težnja k izboljšanju gospodarskega položaja potrjuje, je dejal minister, da je Andreottijeve vlada s svojimi ekonomskimi posegi ubrala pravo pot in da je hkrati italijansko prebivalstvo razumelo, da so v danem položaju določene odpovedi neizbežne.
V takšnem trenutku se odpira 29. mednarodni tržaški velesejem, na katerem nastopa več tujih držav, predvsem iz Afrike. To potrjuje vlogo Trsta kot gospodarskega posrednika med Evropsko gospodarsko
tiiiiiiiiMiiiiiintiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiimiiimiiiiimiiiiiiiiiiMmiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiinHiiiiiiiiiniuiiiiMiiiiii
ZAKUUČENA 1. KONFERENCA UNIJE ITALIJANOV ZA ISTRO IN REKO
Italijanska narodnost v SFRJ aktiven dejavnik samoupravljanja
Mario Ronita novi predsednik Unije ■ Pozdrav predsednika SKGZ
KOPER, 17. — Z odobritvijo novega statuta, akcijskega programa in obnovitvijo vodilnih organov se je v Kopru zaključila prva konferenca Unije Italijanov za Istro in Reko, ki se je maja začela v Pulju.
Novi predsednik Unije je urednik reškega »La voce del popolo* Ma-rip Bonita, podpredsedniki pa Leo Fusilli, Pino Degrassi in Nelida Milani, tajnik pa Renzo Vidotto. Predsednik nadzorne komisije .je Apolli-nio Abram.
Statut, ki so ga delegati po dolgi in poglobljeni debati odobrili z nekaterimi spremembami, za katere so se zavzele temeljne skupnosti i-talijan^ke narodnosti, v bistvu prilagaja strukture Unije novim nalogam, ki jih le-ta ima kot nosilka interesov italijanske narodnosti v Jugoslaviji v kompleksnem sistemu splošnega družbenega in gospodarskega samoupravljanja. Program pa tem novim nalogam ustrezno poglablja zavzetost Unije in njenih temeljnih organizacij na specifičnih sektorjih dela s posebno pozornostjo težavam, ki so jih zadnja leta doživljali na področju šolstva.
Konferenci Unije so prisostvovali delegati vseh temeljnih organizacij italijanske narodne skupnosti v Jugoslaviji, predstavniki SZDL Slovenije Jože Hartman, obalne konference socialistične zveze Črtomir Kolenc, reške konference SZDL Hrvat-ske Aldo Ferlin ter gostje iz Furlanije - Julijske krajine — predsednik SKGZ Boris Race, odposlanstvo deželnega vodstva KPI, v katerem so bili De Piero, Poli, Spetič in Bra-
tina, PSI Zanfagnini in KD Sergio Coloni ter Pio Nodari.
Konferenco Unije je pozdravil Črtomir Kolenc, ki je poudaril, da poteka v trenutku, ko se začenja obdobje uresničevanja osimskih sporazumov in se v Beogradu preverjajo osnovne smernice razvoja sodelovanja na evropski celini.
«Edvard Kardelj,* je nadaljeval Kolenc. «je o vsebini razvoja samoupravne socialistične družbe poudaril, kako .je splošni politični rezultat tega razvoja širjenje svobode in v tem okviru razvoja narodnosti.* Konferenca Unije poteka tudi v obdobju preverjania u uresničevanja ustavnih načel, da bo praksa na tem področju povsem u sklajena z zakonskimi določili.
Med problemi, s katerimi se obalna konferenca SZDL ukvarja je Kolenc omenil dosledno .dvojezičnost na narodnostno mešanem ozemlju, spoprijemanje s pojavom upadanja vpisov v italijanske šole in dosledno uvajanje pouka iezilca narodnosti v šoie večine. Kolenc ie poudaril tudi pomen povezovanja talijanske narodnosti v Jugoslaviji z matičnim narodom in njegovimi naprednimi prvinami. Skupaj s temi, je dejal, in Slovenci v Italiji lahko narodnosti prispevajo k u-stvarjenju pozitivnega vzdušja sodelovanja ter prijateljstva .v okviru nove Evrope.
Za izboljšanje sistema jamstev za italijansko narodnost se je v svojem pozdravu . zavzel tudi Ferlin (SZDL - Reka), medtem ko je Race, v imenu SKGZ spomnil, ka
ko pomeni osimski sporazum dodatno jamstvo k ustavni zaščiti.
»Kakor .ie za zagotovitev obstoja in uveljavitev vsake narodnostne skupnosti potrebno primerno vzdušje in iskrena naklonjenost večinskega naroda,* je nadaljeval Race, «tako so ji potrebne lastne organizacije. v katerih pripadniki manjšine združujejo pobude in napore ter združeni branijo svoje interese na vseh področjih, kar krepi v njih občutek varnosti. Ponavljam, občutek varnosti in neogro-ženosti pripadnika manjšine mora izhajati predvsem iz celotne družbe, iz okolja, iz prizadevnosti družbe, da s primernimi in učinkovitimi obvezujočimi ukrepi zagotovi vse narodnostne pravice in s tem enakopravnost. Toda žive. dinamične manjšinske organizacije so v takem vzdušju neobhodno sredstvo, da si manjšinske skupnosti pridobi.jo možnost soodločanja o svoji bodočnosti. V razmerah, ki manjšini niso naklonjene pa prevzamejo njene organizacije vlogo branilca njenih življenjskih interesov, se pravi branilca proti asimilaciji in borca za njen obstoj.
Slovenci v Italiji gojimo zaupanje v to, da se bodo obveznosti osimskih sporazumov do naše skupnosti začeli izvajati in da se bodo tudi pošteno izvajali. Po našem mnenju in po mnenju naprednejših sil v Italiji, je danes vzdušje v italijanski družbi tako. da je brez težav mogoče rtekaj tehtnega izvršiti v korist
(Nadaljevanje na zadnji strani2
tem je naglasil, da se bodo že julija začela dela pri obnavljanju nekaterih paviljonov, pozneje pa bodo obnovili še ostale objekte, tako da bo sejmišče res postalo pomemben pospeševalec gospodarskih dejavnosti na Tržaškem in dejavnik širšega sodelovanja s tujino.
Ing. Spaccini je prisotnim prinesel pozdrav tržaškega mesta in občinske uprave. Poudaril je pomen prisotnosti kar 25 držav na sei-mu, zlasti pa sodelovanja Avstrije in Jugoslavije, ki sta zvesti soude-ležeuki na vsakoletni gospodarski prireditvi v našem mestu. Na našem sejmu se ustvarjajo nore poslovne vezi med deželami s tržno ekonomijo, deželami s socialistično ureditvijo in deželami v razvoju: s tem daje' velesejem poseben prispevek k uvdjavl.jan.ju in krepitvi mednarodne vloge našega mesta, je še dejal Spaccini.
Podpredsednik deželnega odbor« Stopper pa je v svojem posegu poudaril pomen specializacije tržaške prireditve na področjih lesa, kave in zavarovalstva. Posebej je omenil sodelovanje sosednih držav Avstrije in Jugoslavije. Nato je Stopper opozxwil na nove možnosti razvoja, ki se odpirajo prav v tem letu, -ko se bo s finančnimi sredstvi za obnavljanje Furlanije j>o potresu in za izvajanja osimskih sporazumov lahko začela faza dokončne odprave ozkih grl v prometnih infrastrukturah, ki vodi jo čez deželno ozemlje. Pri tem je oosebej omenil tudi nov gospodarski potencial, ki se bo na našem področju ustvaril z u-resničitvijo industrijske proste cone na Krasu. Zdaj je treba 'napeti vse sile. .je nadaljevat Stopper, da bodo ustrezni birokratski postopki omejeni na minimum, tako da bodo predvidena lavna dela uresničena v čim krajšem času. Osimski sporazum pa ne zagotavlja le novih prometnih infrastruktur in novega industrijskega potenciala, temveč tudi nove oblike sodelovanja s sosedno Jugoslavijo: tako na področju tehnoloških izmenjav, pri izkoriščanju energetskih virov, v pristaniških dejavnostih, v varstvu narave in na drugih področjih. Sporazum zagotavlja tudi izboljšanje poslovanja po sporazumih o maloobmejnem prometu. Vse to, je zaključil Stopper, nas ob odprtju letošnjega tržaškega velesejma navdaja z u-pravičenim optimizmom v nadaljnji razvoj tukajšnjega in deželnega gospodarstva.
Po uradnih govorih so prisotni odšli na ogled posameznih paviljonov. Med gosti so bili predsednik deželnega sveta Pittoni, številni predstavniki konzularnega zbora, med njimi jugoslovanski generalni konzul v Trstu Ivan Renko s konzulom Kovačičem, najvišji predstav-
iNodjUivanj« rta zadnji strani)
NA SINOČNJI SEJI TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA
ODOBREN PODROBNOSTNI NAČRT ZA UREDITEV MESTNEGA CENTRA
Za načrt glasovali predstavniki KD, PSDI. PRI in PSI, proti
PLI, MSI in DN, predstavniki K Pl pa so se vzdržali
Tržaški občinski svet, je na sinočnji seji po razmeroma kratki razpravi in ob navzočnosti komaj zadostnega števila svetovalcev (publike sploh ni bilo) odobril podrobnostni načrt za mestno središče, ki skupaj s pred kratkim odobreno varianto o javnih storitvah predstavlja važen urbanistični instrument za vzpostavitev novega ravnovesja v strukturi mesta. Načrt so odobrili s 27 glasovi (KD, PSDI, PRI in PSI) proti 7 (MSI, DN in PLI) medtem ko se je deset predstavnikov KPI vzdržalo glasovanja.
Razprava, v katero so posegli Lanza (PSDI), Varini (PLI), Ker-vin (PSI), Costa (KPI), Fragiaco-mo (PRI), Richetti (KD) in Giacomelli (MSI), je razčlenila številne aspekte podrobnostnega načrta. Med drugim so predstavniki skoraj vseh strank podprli osnovne smernice, ki jih predvideva varianta v nadaljnjem razvoju mesta, iz razili pa so dvome v možnost, da bi bili napotki iz r.ačrta ustrezno izpeljani. Prav zaradi tega aspekta so se na primer liberalci izrekli za negativen glas, komunisti pa so se vzdržali. Predstavnik KPI Mon-falcon je v glasovalni izjavi poudaril predvsem pomanjkanje ustreznih jamstev glede uresničevanja načrta, še posebno kar se tiče ljudskih gradenj. Zahteva KPI, da bi občinski odbor že prihodnji teden dal v odobritev občinskemu svetu sklep o poveritvi naloge za izdelavo načrta v smislu zakona štev. 167 za gradnje, ki jih predvideva podrobnostni načrt na področju Starega mesta in Čampo Marzio, ni bila sprejeta, saj je odbornik De Luca dal le delna zagotovila, ki so jih predstavniki KPI ocenili kot nezadostna. Predstavnik PSI Pesan-te pa je v svoji glasovalni izjavi utemeljil podporo stranke načrtu z dejstvom, da bo moral za izvajanje načrta skrbeti novi odbor, ki bo izšel iz jesenskih občinskih volitev. Gre torej za izraz zaupanja v izid prihodnjih volitev, je pouda ril Pesante.
Na sinočnji seji je občinski svet odobril tud_ vrsto sklepov tekočega
upravnega značaja, med drugimi tudi sklepe o popravilu šolskih poslopij, ki jih je laže poškodoval lanski potres. Tržaški občinski svet se bo spet sestal prihodnji torek, da bi odobril načrt o »supercesti* med sedmim pomolor. in Padričami.
VČERAJ OTVORITEV y KOPRC
Sest Tržačanov v galeriji «Loža»
Pod naslovom »Oiri.sk iz Trsta* je od sinoči v prostorni koprski galeriji *Loža* nad istoimensko kavarno na Titovem trgu v Kopru na ogled občinstvu večje Število del šestih mlajših tržaških likovnikov, ki bodo razstavljali v Kopru do 4. julija. V tLoži* razstavljajo po štiri do osem del naslednji tržaški likovniki: Demetrij Cej, ki je prisoten s svojimi značilnimi olji; Marjan Kravos, ki je prinesel v Koper več svojih seri-grajij, med katerimi sta tudi tisti dve, ki sta na ljubljanskem mednarodnem bienalu, Deziderij Švara je prinesel na ogled v Koper šest svojih olj v zelo lepih sinjih in belih barvah, Franko Vecchiet ima prav tako razstavljenih več del v svoji mešani tehniki. Med njegovimi razstavljenimi deli sta tudi dve deli, ki sta razstavljeni na ljubljanskem bienalu. Franko Volk razstavlja sedem del v černo-belem in barvah. Končno je tu še Boris Zuljan, ki je razstavil v Kopru pet svojih olj, ki razen enega prikazujejo tipične vaške motive, breške vasi s kalunami.
Svečanost ob odprtju razstave je bila kaj kratka in preprosta, vendar zelo prisrčna. V imenu zavoda o-balnih galerij je zamejske goste pozdravil ravnatelj zavoda, Toni Bilo-slav, ki je podčrtal, da razstavljajo sedaj predstavniki nove tržaške slovenske generacije, umetniki, ki bodo p bodočnosti zamenjali starejše likovnike, ki predstavljajo v Trstu in na Tržaškem pomembno likovno
■»HiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiniiMiiiiiiiiiuiiiiinaiiiiiniiiiiiiiMiiiuiiiuiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiii
NA POBUDO SKUPNOSTI JADRANSKIH MEST
Napovedan mednarodni simpozij za odpravo onesnaženja Jadrana
Tržaški župan Spaccini potrjen za predsednika skupnosti
V tržaški občinski palači je bila včeraj prva seja novega vodstva Skupnosti jadranskih pristanišč. Seji je predsedoval tržaški župan Spaccini, ki je bil pred kratkim potrjen za predsednika tega združenja. Navzoči so bili tudi'župani Benetk, Chioggie, Ancone Brindisija, San Benedetta del Tronto, Barlette in Molfette, predsednika pokrajin As coli Pičeno in Brindisi in predstavniki dežele Veneto ter trgovinskih zbornic Ancone, Barija in Trsta.
Na včerajšnjem sestanku so najprej imenovali župana Benetk za namestnika predsednika, ter župana San Benedetta in Brindisija za podpredsednika, nato pa so pripravili program dela in sklenili, na katere sektorje naj Skupnost jadranskih mest osredotoči svoje delovanje.
Sklenili so prirediti mednarodni simpozij o odpravljanju onesnaženja Jadranskega morja, izdelan pa bo tudi dokument o važnem vprašanju reforme pristaniške určditve. Vodstvo skupnosti namerava tudi navezati stike s parlamentarnimi komisijami, ki pripravljajo zakonski osnutek o pristaniščih.
Druge obveze skupnosti se tičejo osimskih sporazumov - (posebna komisija bo zbrala vse podatke glede nameravane proste cone na Krasu), ribolova (tudi v zvezi z novimi konvencijami o teritorialnih vodah), teritorija (posebna delov-skupina bo pripravila globalni
predlog o teritorialni ureditvi, prevozih in plovnih linijah v južnem Jadranu).
Prihodnja seja vodstva Skupnosti jadranskih mest bo 21. junija v Rimu, prva tako pod predsedstvom tržaškega župana Spaccinija. Na dnevnem redu bodo v prvi vrsti problemi ladjedelstva ter notranjih in mednarodnih plovnih prog.
DREVI NA GRADU SV. JUSTA
Nastop orkestra «USAFE Coneert Band»
Drevi bo na dvorišču grada sv. Justa nastopil uradni glasbeni orkester letalskih enot ZDA v Zahodni Nemčiji *USAFE Coneert Band*. Koncert, katerega prireja Atonomna tržaška letoviščarska ustanova skupno z italijansko - ameriško organizacijo, je v dobrodelne namene, saj gre ves izkupiček od prostovoljnih prispevkov v prid organizacije za pomoč otrokom v nerazvitem svetu pri OZN (UNICEF). Orkester, katerega vodi Henrg L. Knudsen, sestav-
lja 35 diplomiranih solistov in je že nastopil v dunajskem opernem gledališču, v Westminster Abbey v Londonu, na mednarodnem festivalu v Cannesu ter še v Bukarešti, Pragi, Varšavi, Moskvi in še drugje. Orkester bo nastopil jutri v Gradežu.
Interesenti lahko še zadnja vabila dvignejo v uradu Avtonomne le-toviščarske ustanove na Trgu Uni-ta (občinska palača) od 9. do 13. ure.
angažiranost. Nato je Sonja Polanc ob glasbeni spremljavi kitarista I-
gorja Starca reaitirala nekaj poezij tržaškega pesnika Marka Kravosa.
• Italijanska vlada je na včerajšnji seji med drugim sklenila podaljšati veljavnost posebnega državnega zakona, ki zadeva civilno osebje pri tržaškem vladnem komisariatu. Sprejeti ukrep predvideva, da ostane o-menjeno osebje lahko še naprej zaposleno v uradih komisariata.
Pobuda iz Nabrežine
za slov. šolski okraj
Občinska tajništva K-1, PSI in SSk v Devinu - Nabrežini so proučila na skupnem sestanku vprašanje ustanovitve samostojnega okraja za slovenske šole v zvezi z razpravo, ki je v teku v teh dneh v III. deželni1 komisiji. Ugotovili so, da navzlic številnim in kvalificiranim izjavam ter zahtevam kaže, da deželno od bočni št vo za javno vzgojo noče prevzeti nobene resne pobude v tem smislu.
Tajništva KPI, PSI in SSk menijo, da je treba v najkrajšem času pozvati pristojne organe, da se jasno in odločno zavzamejo za samostojni okraj. Poziv v tem smislu so naslovila na slovenske župane na Tržaškem in Goriškem in na župana miljske občine, na pokrajinska tajništva KPI, PSI in SSk, Sindikatu slovenske šole, SKGZ in predsednikom okoliških in zavodskih svetov slovenskih šol v Trstu in Gorici.
PREGLED ŠTIRIDESETLETNEGA DELA
Danes uradno odprtje treh Spacalovih razstav
Razstave bodo na Glavna slbvesnost na
gradu,
gradu
v Rižarni in na univerzi (Bastione fiorito) ob 11.30
Pred štiridesetimi leti se je Lojze Spacal prvič javno predstavil s svojimi olji. Rezultati njegovega štiridesetletnega umetniškega snova-vanja bodo strnjeni v tridelni afito-loški razstavi, ki so jo v tesnem sodelovanju pripravili občinska uprava, Avtonomna turistična in letoviščarska ustanova 'ter tržaška uni-venza, ki bo uradno odprta ob 11.30 s priložnostno slovesnostjo na Gradu sv. Justa. V salonih lokala »Bastione Fiorito* bodo namreč razstavljena njegova olja, v Rižarni, kjer bo otvoritev ob 12. uri, bodo razstavljena olja in grafike na temo
niiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiHujuiiiiiiiiniminiiiiiiiiiiimiiiMiiiiiiiiiiiiiiii,
ZASEDANJE NA TRŽAŠKI UNIVERZI
Cela vrsta vprašanj za študijo izvedljivosti industrijske cone
Prispevki profesorjev z inženirske, ekonomske in naravoslovne fakultete - V glavnem govor o metodologiji dela
Kako pristopiti k študiji o izvedljivosti proste industrijske cone na Krasu — to je bila zanimiva tema včerajšnjega zasedanja na tržaški univerzi, katerega pobudnik je bila fakulteta za inženirstvo.
Diskusija je zaobjela vrsto pomembnih vprašanj, ki jih pri gradnji proste industrijske cone ne bo mogoče prezreti. Nekateri profesorji so nastopili z zanimivimi in tehtnimi posegi, s katerimi so ovrgli določene zelo cenene priporpbe, nekateri so izrazili konstruktivne kritike in nekateri so bili tudi zelo ostri ter nenaklon' postavitvi cone. .Na 'vsak način bi bilo po večurnem poslušanju poročil ter razprave težko pravilno oceniti vse, kar je bilo na zasedanju iznešenega — dejstvo je, da je v glavnem šlo za metodološke pripombe ter nasvete, katere naj bi upoštevali tisti, ki bodo izdelali uradno študijo o izvedljivosti industrijske cone na Krasu. Do enotnega stališča glede tega vprašanja seveda ni prišlo;
Prvo poročilo je pripravil prof. Pignatti z naravoslovne fakultete, ki je osvetlil vprašanje s stališča biologa in ki /je torej orisal obstoječo favno in floro na področju, na katerem je predvidena in dustrijska conah,.Govoril je o veliki socialni ceni ter o izgubi dela dobrin našega okolja.
Poročilo, ki so ga pripravili profesorji Depollo, Borruso, Neri. Bo-netti in Prestamburge s fakultete za gospodarstvo, je zaobjelo predvsem problem kapitala in torej naložb ter problem delovne sile in tržišča delovne sile. Prav to poročilo, ki je bilo najbolj oko nomskega značaja, pa na žalost ni zadostno osvetlilo realnih per-

VČERAJ NA SEDEŽU POKRAJINSKE UPRAVE
Koristno posvetovanje z zadružnima zvezama
Odbornik Volk orisal pobude na področju kmetijstva in turizma • Dogovor o oblikah stalnega sodelovanja
V okviru vrste posvetovanj, ki jih pokrajinska uprava vodi od umestitve s krajevnimi družbenimi in gospodarskimi dejavniki, se je te dni pokrajinski odbornik za kmetijstvo, turizem in javna dela Lucijan Volk, sestal s pokrajinskimi vodstvi zadružnih ustanov.
Odbornik je najprej seznanil predsednico pokrajinske Zadružne zveze, Libero Sorini, in podpredsednika in tajnika Zveze zadrug dr. Bega in dr. Cecchinija, s programskimi in proračunskimi obvezami levičarskega odbora na področju kmetijstva in turizma. Za kmetijstvo vlaga letošnji proračun blizu 200 milijonov lir, od katerih 150 za dopolnitev zadružnega hleva v Praprotu, ostale postavke pa zadevajo pokrajinsko vinsko razstavo, strokovno ,službo za vinogradnike in študijo o kmetijskem vodovodu. Na področju tu rizma misli pokrajina pospešiti o dobritev deželnega zakona o kmečkem turizmu in nujno usposobiti kraški botanični vrt pri Zgoniku in kraški kulturni center pri Kraškem muzeju v Repnu za javno u-porabo.
Predstavniki zadružnikov so izrazili zadovoljstvo nad večjim zanimanjem pokrajine za vprašanja, ki so bila predolgo potisnjena vstran, orisali so delovanje svojih ustanov in izrazili pripravljenost uradno nastopiti s posebnimi posegi tako na bližnji gospodarski konferenci, kot na julijski okrogli mizi o vlogi kmetijstva v načrtovanju ozemlja, ki bo v okviru 6. pokrajinske vinske razstave.
Obravnavali so tudi vprašanja usposabljanja kadrov za vodenje zadrug, možnost zadružnega upravljanja jusarskih zemljišč, nujnost področnega načrta za razvoj kmetijstva in so se dogovorili o nadaljnjih oblikah stalnega sodelovanja.
Danes se bo odbornik srečal z vodstvom Kraške zadružne mlekarne, jutri pa s predstavniki dolinske
živinorejske zadruge «Dolga krona*.
spektiv, ki jih zgradnja take cone prinaša.
Profesorja inženirstva Amodeo in Pellis sta prikazala geofizikalni značaj področja, na katerem bo postavljena cona ter vprašanje prevozov tako blaga kot delovne sile. Posebna pozornost je bila posvečena infrastrukturam ki so potrebne. Profesorja sta postavila precej hipotez, navedla sta veliko podatkov in prav zaradi tega je težko reči. koliko so bila izvajanja verodostojna,
V popoldanskih urah je bi! govor o onesnaženju, ki ga povzročajo industrije in c nevarnostih, ki so povezane s postavitvijo cone na Krasu. O onesnaženju * zraka sta spregovorila profesorja Pisani - Piščanc in Valentin. Omenili bi predvsem preudaren poseg prve-ga; ki je med drugim s konkretnimi podatki ovrgel tezo, da bo bu-rja nosila onesnažen zrak rfad mesto. O onesnaženju vode sta poročala profesorja Olivotti in Volpe. ",	s. k.
Policija izsledila tatove mamil v tržaških lekarnah
Agenti letečega oddelka tržaške kvesture so odkrili mlade tatiče, ki so,, k., preteklih mesecih vdrli v štiri; tržaške 'lekarne in ukradli manjšo količino mamil, nekaj denarja in v eni lekarni tudi elektronski računalnik. Gre za 24-letnega Marina Simu-novica, ki stanuje v Dolini 98 ter za brata 23-letnega Marina in 19-letnega Angela Grisona iz Ul. To-neatti 6. Vsi trije se bodo morali zagovarjati zaradi dveh tatvin, medtem ko naj bi bil preostali dve tatvini zagrešil Angelo Grison sam.
Nadaljujejo se fašistične provokacije
Zažigalna steklenica v vrata sedeža CGIL
Po surovem napadu na mlada antifašista predsinočnjim v mestnem središču, so si fašistični pretepači v nočnih urah izbrali za cilj sedež sindikata CGIL v Ul. Pondares. O-koli 3. ure ponoči je 28-letni Roberto T. opazil plamene pred vrati sin-
Magdo in Darkota Metliko je razveselil prvorojenček
MARKO
Mamici in očku čestitamo, malemu Marku pa želimo o-bilo sreče in zdravja.
PD Lipa
dikata; obvestil je gasilce, ki so v
bliskovitem posegu pogasili požar. Ugotovili so, da so neznanci zagnali v vrata dvolitrsko steklenico polno vnetljive tekočine. Požar je delno poškodoval vrata.
Pokrajinsko tajništvo sindikatov CGIL, CISL in UIL je v zvezi s ponovnim fašističnim atentatom na sedež CGIL v Ul. Pondares 8, izrazilo ostro obsodbo in poudarja, da se nadaljuje nedopustna vrsta napadov na sedeže sindikalnih organizacij in strank ter na demokratične predstavnike. Gre za nevarno provokacijo, ki se nemoteno nadaljuje, toda zdi se zelo čudno, da pristojni organi ne prijavijo sodišču krivcev, čeprav jih dobro poznajo.
Atentat na sedež sindikata CGIL sta obsodili tudi pokrajinski vodstvi združenja ARCI in Zveze žensk UDI.
odporništva in narodnoosvobodilnega boja, v veliki dvorani univerze, kjer bo otvoritev ob 12.45, pa bodo razstavljene grafike.
Opremo razstav sta oskrbela arhitekta Romano Boico in Antonio Guacci, s katerima je tesno sodeloval sam umetnik. Pri tem pa je treba še posebej omeniti izid dveh krasnih katalogov, v katerih so ločeno prikazana njegova dela v o-Iju in grafike. Spremno besedo h katalogoma sta prispevala umetnostna kritika Marco Valsecchfin Ser-gio Molesi. Oba kataloga v črno -belem in barvnem tisku prinašata tudi izpopolnjeno bibliografijo o u-metniku, sezname samostojnih in kolektivnih razstav, na katerih je sodeloval, ter galerije, v katerih' je stalno zastopan.
Umik razstav je naslednji: »Bastione Fiorito* (vstopnina 250 lir) ob delavnikih od 9. do 13. in od 16. do 19. ure, ob'nedeljah in praznikih od 9. do 13. ure; Rižarna (vstop prost) ob delavnikih od 10. do 19. ure neprekinjeno, ob nedeljah od
9.	do 13. ure. oj ponedeljkih zaprto; Univerza (vstop prost) vsak dan od
10.	do 13. in od 16. do 19. ure.
Razstavi na gradu in v Rižarni
bosta odprti do 30. septembra, na univerzi do 15. septembra.
Danes
zvestobo
si obljubita večno
LJUBO- MILIC in
NEVA GROBIŠA
[skrene čestitke, veliko srče, zdravja in skupnega razume-
vanja jima zvezda.
želi PD Rdeča
Sekcija KPI »Just Pegan* občme Zgonik iskreno čestita tovarišu
LJUBU MILIČU -in
NEVI GROBIŠA ob. njuni poroki.
iintiiiiiiiiafiiiHfiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiitiiiiiiiMHiiHHiiiimimmiiiiimiiiiiitiimimiiiiMiiiiiiiimiiiiHiMiiii
ODHOD IZ TRSTA OB 14.10
S «hlaponom» gor in dol na progi Trst - Ljubljana
S posebnima železniškima vožnjama bodo danes proslavili 120-letni-co ,«južne železnice*, to je proge Trst - Ljubljana. Na tej progi bosta danes poleg običajnega železniškega prometa vozila dva posebna vlaka na parni pogon in s posebnimi muzejskimi vozovi. Eden bo odpeljal iz Ljubljane ob 8.IS in bo prispel v Trst ob 12.25, drugi pa bo odpeljal s tržaškega kolodvora ob 14.10 (in ne ob 17.35 kot smo včeraj napačno poročali) prispel v Ljubljano ob 18.03 (za vse omenjene ure je mišljena legalna ura).
Na glavni železniški postaji bo ob prihodu ljubljanskega «ldapona» večja slovesnost, ki se je bodo ude ležili tudi. razni predstavniki obla sti. Kratek nagovo: bo imel pred sednilc vsedržavnega združenja Do polavoro ferroviario tir. Romano. 1 grala bo občinska godba na piha la, prisotni pa bodo tudi člani slo venske folklorne skupine «Stu ledi» v svojih narodnih nošah.
Kratke slovesnosti ob prihodu izletnikov z obema parnima vlakoma bodo tudi na Opčinah, in v Nabrežini in seveda na nekaterih postajah v jugoslova: -.kem delu proge. Ljubljanski vlak bo na Opčine prispel ob 11.20 in odpotoval ob 11.40, Nabrežino, kjer ga bo sprejela
domača godba na pihala, bo prispel ob 11.56 in odpotoval ob 12.03 Vlak, ki bo odpeljal tržaške izletnike z glavnega kolodvora ob 14.10, bo prispel na Opčine ob 15. uri ter

VČERAJ POPOLDNE V BLIŽINI HOTELA ENALC
Električni tok ubil zidarja na gradbišču pri Nabrežini
51-letni delavec iz Paulara v Karniji je umrl med prevozom v bolnišnico - Nesreča železničarja na glavni tržaški postaji
Ob nabrežinski obali, na gradbišču v bližini hotela ENALC, se je včeraj okoli 14.30 pripetila smrtna nesreča na delu, v kateri je izgubil življenje 51-letni zidar Mario Craighero iz Paulara v Karniji. Craighero je bil zaposlen-pri podjetju Zanier iz Tolmeča, ki gradi stanovanjsko hišo ob nabrežinski obali. Včeraj je bil zaposlen pri žerjavu, s katerim so pravkar dvigali tovor cementa. Craighero je povlekel proti sebi po-
I mednarodni vzorčni
Tržaški velesejem
URNIK' ob (telovnikih od 16. do 23.
ob oobotoh In nodoljah od 10. do 11. • od 16. do M.
VSTOPNINA: 1.000 lir (mltana 000 lir)
17./29.junij 1977
VHOD NA TRGU DE GA8PERI 1 In v UL. REVOLTELLA
sodo s cementom, a ni opazil, da je prišlo pri tem do stika med jekleno žico, na kateri je bil pritrjen tovor, in električno napeljavo. Močno se je zabliskalo in počilo; Craighero je kriknil ter obležal na tleh. Nemudoma so prihiteli njegovi delovni' tovariši, ki so jioklicali rešilni avto Rdečega križa, a ko so uvideli, da je ponesrečenčevo stanje izredno kritično, so ga z zasebnim avtom prepeljali v tržaško bolnišnico. Vendar pa je bilo vse zaman in zdravnik v bolnišnici je lahko le potrdil CTaigherovo smrt.
Preiskavo so uvedli agenti komisariata javne varnosti iz Sesljana, ki so si ogledali kraj nesreče in v sodelovanju z agenti znanstvenega oddelka tržaške kvesture preverili okoliščine, v katerih se je pripetila nesreča. O dogodku so obvestili tudi namestnika državnega pravdnika dr. Brencija.
Lažja nesreča na delu pa se je pripetila predsinočnjim na glavni
železniški postaji, vendar se je ranjeni, 43-letni strojevodja Sergio Mi-calizZi iz Ul. Solitro 5, šele včeraj po 12. uri zatekel v bolnišnico. Pri izstopanju iz lokomotive je nerodno padel in si zlomil tri prste leve roke; okreval bo v 30 dneh.
odpotoval ob 15,20. Tu bo krajša slovesnost, ki jo bo priredilo domače prosvetno društvo «Tabor». Pel bo openski moški pevski zbor, člani dramske skupine Tabor pa bodo prikazali odlomek ... veseloigre «Rusa riga črjez uograde*. Vlak bo nato nadaljeval spojo pot proti Ljubljani, kamor bo prispel ob 18.03 po legalni uri. Izletniki se bodo iz Slovenije vrnili šele -jutri.
Zadnji koncert simfonične ser one
še ena spomlad':..ska simfonična sezona je izzvenela. Pravzaprav tu. di... ovenela. "Sicer bi na prvi pogled utegnili trditi, da :: znamenju mladosti. In res: dirigent Gabriel Chmura in pianist Christian Zacha-rias sta nedvomno mla , pa tudi Mendelssohn, Mozar. it. Mahler so v mladih letih zasnovali dela, ki so bila sinoči na sporedu, in očitno jih preveva1 kipeča zgovornost od volje in strasti nabreklih src. Onkraj tega razmisleka pa se vneto vsiljuje vtis, da v izbiro sinočnjega in večine drugih sporedov narekovala dokaj starosvetna zamaknjenost v utečeno preteklost.
Bodi kakorkoli že. spretnost, še bolj pa umetniška zrelost pianista Zachariasa sta konec koncev odtehtali čemernost teh pomislekov. Mozartov koncert v Es duru KV 271 šteje med ključna in že tudi oblikovno izjemna avtorjeva dela. Solist se ga je lotil s tako prikupno svežino, s tako Mozartovemu čutenju ustrezno samoumevnostjo, ki ,pa vendar ne poenostavlja toka glasbenih misli, marveč zavestno raziskuje hkrati pestrost in ubranost duševnih počutij.
Iz meni še nejasnih (skoraj bi bil dejal neupravičenih) vzrokov preti danes Mahlerjevemu slovesu, da se prevesi v razvpitost. Vsekakor je njegova problematična 1. simfonija z nesrečnim vzdevkom «Titan* za dirigenta naporna a mikavna preizkušnja za orkester pa v vsakem pogledu trd oreh. Tržaški mu, kjot vse kaže, ni bil kos, saj se je le zelo neprožno in razdrobljeno upogibal umetniško presenetljivo zreli vnemi dirigen-
t Chmure.
Ravel Kodrič
Šagra v Praprotu
18., 19. in 20. junija 1977
lil. RAZSTAVA VAŠKIH VIN
DANES, 18.6.: ob 14. uri — tekma v briškoli z nagradami; 1. 2 prašiča — 2. 2 pršuta — 3. 8 buteljk vina ob 14.30 — ex tempore za mladino
ob 16. uri — otvoritev razstave od 20. do 0.30 ples z ansamblom Praprot
JUTRI. 19.6.: ob 10. uri -
t
odprtje kioskov — lov na zaklad	\
ob 14.30 — mladinska gimka-na ciklistov in motociklistov ob 16. uri — zabavne otroške igre
ob 18. uri — koncert ansambla Praprot
Sledilo bo nagrajevanje ex tempore in tekmovanje v košnji od 20. do 0.30 ples z ansamblom Praprot
PONEDELJEK, 20.6.: ob 17. uri — odprtje kioskov ob 19. uri zabavne igre od 20. do 0.30 ples z ansamblom Lojze Furlan in tekmovanje v valčku.
DOBRO ZALOŽENI KIOSKI
Vaščani Medje vasi priredijo 18. in 19. junija 1977
PRAZNIK V NARAVI
DANES, 18.: ob 17. uri utvoritev kioskov, ‘od 19.30 dalje ples.
JUTRI, 19.: ob 15. uri otvoritev kioskov, ob 18. uri kulturni program z nastopom otroške folklorne skupine Dan - Gorica, pevskih zborov »Ermes Orion* iz Tržiča in Lipa iz Bazovice. Od 20.'ure dalje ples. Igral bo ansambel Furlan ia Zgonika.
Buffet založen z domačimi vini.
Šolske vesti
Na znanstvenem liceju «France Prešeren bo do 21. t.m. odprta razstava risarskih in grafičnih izdelkov dijakov. Razstava bo odprta vsak delavnik od 10. do 12. ure.
Vpisovanje učencev v prvi razred osnovne šole na Opčinah bo v šolskih prostorih od 9, do 12. ure vsak delavnik do 30. junija.
šola v Trebčah Pinko Tomažič obvešča starše in znance, da bo v Ljudskem domu šolska razstava jutri,
19.	t.m. od 9. do 13. in od 16. do
20.	ure.
Slovenska osnovna šola Dragotin Kette v Ul. sv. Frančiška 25 priredi v ponedeljek, 20. t.m., od 8.30 do 12.30 v šolskih prostorih razstavo ročnih del in'risb. Isti dan; bo ob 9. uri v šoli šolska maša.
Openski osnovnošolci vabijo na razstavo ročfljfeudel in likovnih iz delkov, ki bo v šolskih prostorih jutri, 19. trm, od 9. do 12. ure in od 16. do 20. ure ter v ponedeljek, 20. t m. v dopoldanskih urah.
Včeraj-danes
Danes, SOBOTA, 18. junija BOGDAN
Sonce vzide eb 5.15 in zatone ob 20.57. — Dolžina dneva 15.42. — Luna vzide ob 6.57 in zatone ob 21.54.
Jutri, NEDELJA, 19. junija
JULIJANA
Vreme včeraj: Najvišja temperatura
25.7	stopinje, najnižja 16, ob 13. uri
25.7	stopinje, zračni tlak 1012,8 mb ustaljen, vlaga 56 odstotna, nebo 4 desetinke pooblačeno, padlo je 8,7 mm dežja, veter zahodnik severozahodni 7 km na uro, morje skoraj mirno, temperatura morja 23,7 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 17. junija se je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo pa je 12 oseb.
UMRLI SO: 64-letna Maria Manfredi por. Urciuoli. 98-letna Dalia Cominotti, 91-letna Caterina Vivoda vd. Bartolich. 71-letna Ernesta Martincich por. Giugovaz, 75-tetnn Melania Brovedani, 66-letnj Gaeta-no Perusini, 89-letna Giuseppina Antonich vd. Rossato, 47-letni Lu-ciano Bossi. 69-letni Angelo Vatto-vani, 68-letnj Brunone Tommasi, 48-letni Francesco Urdini, 75-letna Luigia Celentano vd. Costanzo.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.3« do 20.30)
Trg Ospedale 8> Istrska ulica 35, Miramar^ki drevored 117, Ul. Combi 19 (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Largo Piave 2, Borzni trg 12. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Largo Piave 2, Borzni trg 12:
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226 165; Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel. 225-114: Božje polje • Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121; Sesljam tel. 209-197; Žavlje: tel. 213-137: Milie: tel. 271-124.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM in ENPAS od 22. do 7. ure: telef. 'št. 732-627.
V predprazničnih In prazničnih dneh dnevna in nočna služba deluje ne pretrgoma do 7. ure dneva po prazniku. To velja za zavarovance INAM. INADEL. ENPAS. Dnevni poziv na telefonski številki 68-441. nočni pa na številki 732-627.
Izleti
Združenje Union prireja jutri, 19. junija, izlet k Osojskemu in k
Vrbskemu jezeru. Informacije in prijave na sedežu združfenja v Ul. Val-
dirivo 30, telefon št. 64459 od 17.30 do 19.30.
SPDT prireja v nedeljo, 26. junija, avtobusni izlet na Krn. Vpisovanje je na sedežu ZSŠDI, Ul. sv. Frančiška 20, cene pa bo sledeče: 3.500 lir nečlani, 3.000 člani in 2.500 mladina pod 18. letom. Izlet je za v*«.
Kino
M1RAMARSKI PARK «Luči in zvoki' Predstavi:	ob 21.30	^Mira®1®'
22.45
ski sen* (v slovenščini); ob «11 sogno imperiale di Mirama«' (v italijanščini). Prevoz z motor nim čolnom od pomola Audac® do grljanskega- portiča (ob 20.40 111 21.55). Po predstavi iz grljanskeS® portiča dva povratka.	.
Ariston Poletni kino: «Taxi driveP ob 21.00.	,
Mignon 17.30-22.15 »Gulliver* Rici®® H. -ris. Barvni film.
Nazionale 16.30 «Taxi girl*. EdwiS » Fenech. Prepovedano mladini P00 14. letom. Barvni film.	,
Grattacielo 16.00 «Questa, ragazza di tutti*. Robert Redford, Natal® Wood, Charles Bronson. Režija Sy ney Pollack. Barvni film.
Fenice 16.30 «1 giorni roventi del P0-liziotto Buford*. Barvni film,.
Excelsior 16.30 «Fase IV; distruzioP Terra*. Znanstvenofantastični fifi® barvah.
Eden 17.00 «Providence* Dirk de. Elen Burstyn. Prepovedan !“* dini pod 14, letom. Barvni film.
Ritz 17.00 «CannonbalI». 'David C00® dine. Prepovedan mladini ped 1' letom. Barvni film.
Aurora 16.30 «Una questione d’ono®*! Ugo Tognazzi. Prepovedan mlad®1 pod 14. letom.
Capitol 16.30 «11 marito in colle#0’' Enrico Montesano. Barvni film.
Cristallo 16.30 «La cameriera nera'-Carla Brait, Gianni Dei. Prepoved*" mladini ix>d 18. letom. Barvni J
Moderno 16.30 «21 ore a Monaco*. Holden in F. Nero. Barvni fil*®*
Filodrammatico 16.30—22.00 «La do®1® che violento se stessa*. Prepoved mladini pod 18. letom. Barvni ®
Ideale 16.30 «Senza un attimo di t® gua* Lee Marvin. Barvni film.
Impero 16.30 «11 signor Robinso®
mostruosa storia damore e d * .
venture*. Paolo Villaggio. Bari® film.	„
Radio 16.00 «Un sorriso, uno schia” ' un bacio in bocca*. Barvni film-Vittorio Veneto 17.00 «La Iicea®y Gloria Guida, Giuseppe Panb® ' Prepovedan mladini pod 18. letOP®* Barvni film.	«,
Astra 16.00 «La lunga notte di tebbe* Kirk Douglas, Burt Lane® ter. Barvni film.
Volta (Milje) 17.00 «Operazione *\ senberg*. Peter 0'Toole. Bari film.
O S M I C A
Zdravko Žul.jan . Ricmanje Toči domače črno in belo vino-
61-
Gledališča
VERDI
Pri blagajni gledališča (tel. 315
so na prodaj izvenabonmajske niče za zadnji koncert spomladah® simfonične sezone, ki bo danes ob* uri za red B.
Orkester gledališča Verdi bo v'
odd
dirigent Gabriel Chmura, nagraj®n®j s Karajanovo nagrado 1977, solist
pianist Christian Zacharias, nažr0l nec z nagrado Ravel 1975. Pr0^?.^ bo obsegal Mendelssohnovo skl0"^ «Lepa Melusina*. Mozartov koncert klavir in orkester in Mahlerjevo P1* simfonijo v D duru.
TEATRO STABILE V dvoranah Muzeja za narodno z" dovino v Ul. Imbriani 5 je «Razstava goldonijanskih scen* v .n ganizaciji tržaškega Teatra Stabil® ^ v sodelovanju s poletnim gledali"® v Veroni ter tržaškima muzeje®
ita?
za zgodovino in umetnost. Raz® jj
bo odprta do 12. julija (umile in 17.-20.).
AVDITORIJ	n.
Danes ob 16. in ob 20.30 «1^ ^
’ ,ri
miglia delTantiguario* Carla Gold°®
ja za red I. sobota. Rezervacije p Osrednji blagajni, Pasaža Protti *•
GRAD SV. JUSTA
Predstave Goldonijeve kom'
edii*
» * vuom	VJUIUUUIJCVC	ifoj'
»Antikvarjcva družina* v izvedbi 1
tra Stabile bodo od' 21. do 25. t-®
na prostem na Gradu sv. Ju$t*
itie^
sodelovanju z Avtonomno letoviški sko ustanovo. Predsta** bodo v
večer ob 21.30. Po sporazumu Teatrom Stabile in rajonsko kof^L bo vstopnina samo 1000 Ur. ^ vstopnic na sedežih konzuli v U*- ^
lautti 6, na Rotonda del Boschettb
v Ul. S. Ermacora.
DVORANA CCA	^
Na pobudo Vsedržavne bolniške®
gajne glasbenikov in v sodelov0 r z Vsedržavnim sindikatom S*? kov, bo v veliki dvorani CCA v P° ,
kov, do v veinu uvoram	r
deljek, 20. t.m. ob 20.30 koncert, Giuseppe Botta (tenor) in Ennio
rato (kitara). Oba glasbenika, u
Jjavljena pri nas in v mednar®
dne®
rfA'
merilu, bosta izvajala skladbe niša, Pilitija, D’Ane, Besarda. ’
ra, Giulianija in Vidalija. Vstop Pr°
Razna obvestila
ŠD Mladina iz Križa prireja
ob 20. uri v kriškem Ljudskem kulturni večer. Sodelujejo 8'
baletne šole, dekliški pevski Vesna in gojenci Glasbene matlC^iiie Občinska uprava Devina - jU' sporoča, da bo v ponedeljek, 20; nija 1977, stopil v veljavo polet® nik avtobusne proge 43.	, vSe
Slovenski kulturni klub vabi g
___	:____• • a _i •	_i	'
člane in prijatelje, da se danes j,. udeležijo tabornega ognja v Sesu
Zbirališče v klubu ob 19-30-
hi} 1 1 c! 11 Ji v. t V lUUUu Vlij i	,,
V spomin dragega gospoda Ličila daruje Pepi Piščanc * no 10.009 lir za Dijaško n*Lta Franja in Vlado Piščanec ^.UJ0b-
5000 lir za Dijaško matico ob 2-
letnici smrti moža in očeta ^rIietla'
ter 5000 lir ea Dijaško mat®0 mesto cvetja na grob pokojnem0 tonu Mamolu.
vol0®"
Teniški klub Gaja izraža sV° p članu Radovanu Fučki globok0 s Ije ob bridki izgubi dragega oC
Pr,
l>0
zi
ko
191
ha,
bo-
lhe
rec
ne,
191
1
4.3
do;
o«
for
5
fot
sta
Dul
1
bil
191
VZ
koi
obi
Cin
kri
»ki
sni
kis
1
Dri
Vzi
fin
*ta
»m
•ijs
ba
tei-
sta
slo
Slo
.,s
be
odi
Dol
Slo
Sle
me
ov
ar-
Ja-
ra-
14.
«*•
vili
61.
I
NA NESPREJEMLJIVO STALIŠČE RIMSKEGA MINISTRSTVA
Odgovor uprave dolinske občine zaradi grobov pripadnikov JLA
Dolinska občinska uprava ugotavlja, da je stališče ministrstva stvar preživelih odnosov in v nasprotju z duhom prijateljstva in sodelovanja
Objavljamo odgovor, ki ga je u-trava dolinske občine poslala-odgo-nernu ministrstvu v Rimu v zvezi z vprašanjem grobov pripadnikov JLA:
V vašem prvem pismu z dne 19.11. W6 - Prot. št. 3/471/1257/Jug. ste fots zaprosili za informacije o grobovih jugoslovanskih vojakov z nagonom, da se grobovi dokončno u-r«dijo kot je predvideno iz bilateralna sporazuma obeh vlad iz leta 1971.
Naša uprava je na vaša vprašanja ^•3.1977 prot. 6042/76 podrobno in dovolj izčrpno odgovorila in na lastjo pobudo dodala še naslednjo informacijo:
Spomenike, o katerih prilagamo fotografsko dokumentacijo, je polovila Socialistična federativna republika Jugoslavija.
Komemoracija ob otvoritvi nagrobnih spomenikov se je odvijala 30.10. 1976 v organizaciji dolinske sekcije VZPi.
Komemoracije so se udeležili pod-Jjonzul jugoslovanskega konzulata v Trstu, družbeno - politične oblasti obmejnih jugoslovanskih občin, ob-Jfoska uprava, kulturne in politične 0'ajevne oblasti, bivši partizani in aktivisti, domači zbori, učenci o-foovnih in srednjih šol ter antifa-•fotično prebivalstvo.
Na naš odgovor smo prejeli v a-bfilu vaše drugo pismo, ki nas je Vznemirilo in presenetilo, kajtj nje-
gova vsebina v ničemer ne odraža potrebnega poznavanja tukajšnjih' razmer, še manj pa lahko razberemo v njem duha sodelovanja med našo republiko in sosednjo Jugoslavijo.
V razpravi tukajšnjega občinskega sveta smo soglasno mnenja, da je ton in vsebina vašega drugega pisma stvar preživelih odnosov in je dokument, kj nam v tako delikatnem problemu ne' dela časti
Trudimo se verjeti, da to ni bilo storjeno namensko, kajti kako bi sicer mogli po našem celo s fotografijami dokumentiranem prvem odgovoru napisati med drugim naslednje:
«:Ta Splošni komisariat je bil seznanjen, da so bili postavljeni na pokopališčih v Dolini, Borštu in Mačkoljah na pokopnih mestih padlih jugoslovanov majhni spomeniki s slovenskim napisom in znakom narodnoosvobodilne borbe.
Tudi če so to pobudo pospešile jugoslovanske oblasti se smatra za protizakonito, kolikor na ta način ostane grobišče dokončno, kar pa je v nasprotju z mednarodno obojestransko konvencijo, ki je bila sklenjena s protokolom iz leta 1971.
Z namenom, da bi opozorili jugoslovanske oblasti o kršitvi sporazumov z omenjeno pobudo, prosimo to občino, da opiše postopek po katerem je prejela potrebno pooblastilo in da tudi navede oblast, ki ga je izdala.*
Naš občinski spomenik padlim za svobodo je postavljen 208. padlim občanom, ki so še posebno po osimskem sporazumu o dokončnosti meja, italijanski partizani, čeprav se je večina njih borila in padla v enotah jugoslovanskih partizanov. Ob tej priložnosti vam posredujemo zanimanje nekaterih njihovih svojcev, ki vprašujejo, kako in kje so urejeni njihovi grobovi.
Jugoslavija se za ureditev grobov svojih padlih zanima in kolikor je nam znano jim mi, naša država oziroma za to predpostavljene oblasti ne pomagajo, kot na primer v tržaški občini, kjer se zadeva vleče že nekaj let.
Za ureditev grobov na naših pokopališčih je izrekel soglasno mnenje in privoljenje občinski svet, ker je čutil to za svojo dolžnost v duhu nase ustave, ki je zrasla iz poraza fašizma in zmage antifašističnih sil in odporništva.
Čeprav smo najnižje predstavništvo državne oblasti, se ne moremo in nočemo odreči odgovornosti, > se je v tem primeru izkazala v zgoraj opisanem primeru ureditve grobo'. padlih jugoslovanskih vojakov na občinskih' pokopališčih.
Poleg vsega se zavedamo, da je to pravilen način za interpretacijo, utrjevanje in razvijanje prijateljstva in miru na tem območju državne meje v duhu osimskega sporazuma.
V PONEDELJEK SEJA OBČINSKEGA SVETA V GORICI
Izdelava načrta o ljudskih hišah doživlja odpore na rajonskih skupščinah
Predvideno popravilo osnovne šole v Standreiu - Ljudske hiše bodo zgradili tudi v Pevmi in na Oslavju
*>lMtiiiiiiiiiiaiiiiiiiiHHiiiiiHHiiiiiMiitiitiiiiiiiiniHiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiitiiii|||||||||l|||||||||||,||lll||l|l|||||||l|l|,||||||,||,||||||||HI||||||||l|||||||||||,|aIB
BENEŠKI DNEVNIK
USTANOVUENO NA PETKOVEM SREČANJU V BRUSLJU
Odslej enotno tajništvo organizacij furlanskih in slovenskih izseljencev
Sprejete smernice za delovanje ■ Zvezo slovenskih izseljencev iz Beneške Slovenije so zastopali Clavora, Cicigoi in Tommasettig
jV petek, 10. junija, je bilo v «ruslju pomembno srečanje Predovnikov demokratičnih organizacij fjbigrantov iz dežele Furlanije - Jurske krajine, ki delujejo v Belgiji, J* Nizozemskem, v Luksemburgu for v Franciji. Srečali so se Predovniki ERAPLE, ALEF in Zveze slovenskih izseljencev iz Beneške Novenije.
Srečanje je začel Ferruccio Clavo-s poročilom o delih ustanovitve-seje deželnega emigrantskega ^bora in o delu raznih komisij, o Nožaju v Furlaniji in v Beneški Noveniji več kot eno leto po potresu. Jfodilo je poročilo Rina Di Bernar-;a. ki je prisotnim povedal, kako JaPredujejo dela komisije, ki naj "Upravi drugo deželno konferenco o ‘ihigraciji.
, Sledila je obširna razprava, v Jatero so med drugimi posegli tudi Itfovora, Alfredo Cicigoi in Pasquale ;0>nmasettig, vsi trije člani Zveze "fovenskih izseljencev. Razprava je J°kazala, da hočejo emigranti na pogonih enotnih zborovanjih poglobi-1 Problem izseljevanja iz naše deže-seveda v neposredni in nujni pojavi s problemi obnove Furlanije I* Beneške Slovenije, gospodarskega ? družbenega programiranja v de-■®(i ter v luči perspektiv, ki jih I 5'Odši sporazum odpira za razvoj fofotne dežele.
. vsi, ki so posegli v razpravo, so poudarili nujnost, da mora biti •Juga deželna konferenca o emi-Faciji sklicana letos v tednu pred rtičem v skladu z dogovorom na r^vi seji deželnega emigrantskega JdPora. Nekateri diskutanti pa so rudarili predvsem voljo emigran-/V. da bi bili tesneje povezani s Jetičnim življenjem v državi in L®*eli in to tako z možnostjo, da ?! volili v tujini, kot tudi z vključijo predstavnikov emigrantov v aste ob prihodnjih deželnih volitvah.
. Ba bi njihovo delo bilo bolj pove-„90 in učinkovito, so predstavniki , Sanizacij ERAPLE, ALEF in Zve-, slovenskih izseljencev ob koncu .Stanka sklenili, da ustanovijo e-:,°fno tajništvo, ki naj bi delovalo v J^clu s smernicami dokumenta, ki l°. ga organizacije izdelale in ki je 11 soglasno odobren. dokument se glasi:
, Po izsledkih neke študije medna-I jdpega urada za delo (Bureau In-kationa le Du TravaiJ) so v nekaj kot treh letih izgubili delovno I ?®sto trije izseljenci na vsakih
Vt.
j ..V Evropi je po statistikah Evrop-j e gospodarske skupnosti uradno. Kastriranih C milijonov brezposel-I 9> od tega je ena tretjina mladine.
I Nadina izpod 25 leta predstavlja I j?9es 4Q odstotkov brezposelnih v at najbogatejših državah na svetu, t^nem pa predstavlja v teh drža-i?n Samo 22 odstotkov celotnega pre-
bi
Delegacija Zveze slovenskih ittcljencrv iz. Beneške Slovenije na srečanju v Bruslju. Od leve prod desni: Alftedo Cicigoi, Fcrruccio Clavora in Pasquale Tommasettig
Nerealistično bi torej bilo, če bi mislili, da bodo tiste evropske države, ki so po tradiciji v zadnjih dvajsetih letih sprejemale naše emigrante, še dalje lahko zaposlovale priseljeno delovno silo v taki meri kot v preteklosti.
Ti podatki in te številke ne potrebujejo nikakršnih komentarjev; toda prav iz teh številk in iz teh dejstev bi moralo izhajati vsako naše razmišljanje o problemih emigracije.
Če se bodo predvidevanja medna-
lovna mesta prej omejujejo kot u-stvarjajo.
Zato še jasno postavlja nujnost programiranja, vendar bo učinkovitost le-tega odvisna predvsem od tega. v kolikšni meri bodo pri njem soudeležene žive sile v deželi in delavske organizacije še posebej, vključno z organizacijami izseljenih delavcev.
Velika priložnost, da Se izrazijo mnenja in predlogi, bo vsekakor druga deželna konferenca o emigraciji, ki bo morala biti v roku, ki ga
!',?£ SSno0žgolTSzni5stavititeiz- določil deželni. etpigrantsk{ odbor seljevanja ali usmerjati sporadične tokove vrnitve v domovino, temveč bo treba organizirano vključiti v
. ?alstva.	...
, Na območju OCSE (Organizacije i*. gospodarsko sodelovanje in raz-j°l) je mladih brezposelnih okrog j bilijonov.
k o izsledkih omenjene študije med j godnega urada za delo se bo v 1 ii^fodnjih letih položaj še naprej ^ d^šal,' saj bo med drugim prišlo J? občutnega znižanja števila delov-r' mest v industriji, ki bo v krat-1 h°!?®'ni perspektivi še vedno najvaž-I |!?iai zaposlitveni sektor za izseljen-j [/' Do tega znižanja bo prišlo za-i ?j ker sc bodo zaradi mednarodne 1 'tve dela mnoge dejavnosti, ki dl tevajo veliko delavne sile. prese-j e? v države v razvoju z visoko gos-I prebivalstva.
proizvodnjo vso tisto delovno silo, ki jo bodo masovno izključili iz proizvodnje v državah, ki so doslej delovno silo sprejemale.
V tej perspektiv; ni dovolj, če se pravice tistih, ki se vračajo domov. zaščitijo samo z nekaterimi vzpodbudnimi prispevki gospodarske narave, treba bo izseljencu, ki se vrača v domovino, zagotoviti delovno mesto, ki mu bo omogočilo živeti.
Ta problematika zadeva neposredno razvojni proces dežele in z njim povezano gospodarsko in družbeno programiranje. Razvoj dežele mora namreč ‘biti tudi prispevek k rešitvi problemov brezposelnosti in inflacije m to s pomočjo ustreznejšega ravnovesja v razporeditvi aktivnega prebivalstva.
Toda kdor govori o ustvarjanju delovnih mest, govori o investicijah; zaradi kompleksnosti v odnosu med investicijami in ustvarjanjem, delovnih mest, pa je treba ta problem obravnavati z največjo previdnostjo ter v povezavi z globalnim gospodarskim procesom v državi, tudi zato. ker niso vsi premiki kapitalov proti deželam, kjer, vlada brezposelnost, tudi premiki, ki naj rešijo problem' zaposlitve.
Dejansko so potrebne take investicije, ki bodo faktor za izboljšanje produktivnosti in bodo tako pri-sjievale k premaknjen,ju že obstoječih delovnih mest, čeprav nas težko stanje, v katerem se danes nahaja večji del evropske industrije, sili k misli, da bo večina investicij, ki so ali bodo v bližnji bodočnosti predvidene, osredotočena na cilje racionalizacije in produktivnosti, ki de
na svoji ustanovitveni seji. Na konferenco se mislijo izseljeni delavci pripraviti skupno z najširšo debato, ki bo morala seči do vseli skupnosti izseljenih delavcev v tujini in biti torej pozitiven odgovor prisotnosti in sodelovanja pri življenju in prerodu Furlanije.
Emigranti ne pristajamo na na daljnja zavlačevanja, ker smo ved no enotno zahtevali pravico, da sodelujemo pri odločitvah, ki jih v deželnih organih sprejemajo glede problemov emigracije in razvoja, ter tako z našimi izkušnjami prispevamo k,izdelavi takih programov, ki naj deželi omogočijo, da stopi na pot resničnega preroda, ki naj vključuje tudi izseljene Furlane in Slovence.
Prerod cele Furlanije, ki naj tudi ovrednoti njene različne komponente, pa pomeni premostitev njene obrobne, skoraj podrejene vloge, ki ji je bila poverjena v okviru pogojevanj, ki so prisilila k izseljeva liju ljudi in ne kapitalc.
Resnični, politični odgovor na vzroke in probleme emigracije je radikalen preobrat tega stanja. Dejstvo, da ni uspelo ustvariti zadostnega števila delovnih mest v naši državi, je najbolj tragičen faliment našega razvoja.
Ob priliki tega važnega posveta odgovornih predstavnikov demokratičnih organizacij furlanske in slovenske emigracije ACLI - ERAPLE, Zveze slovenskih izseljencev iz Beneške Slovenije in ALEF iz Belgije, Nizozemske, Luksemburga in Francije, je bilo sklenjeno, tudi zato, da pride do bolj kvalificiranega prispevka organizacij k pripfavam na deželno konferenco o emigraciji, da se ustanovi enotno tajništvo s sedežem v Bruslju.
Goriški občinski svet se bo sestal v ponedeljek, 20. junija, ob 18.30. Na dnevnem redu je ratifikacija večjega števila sklepov, ki jih je občinski odbor sprejel na dveh se jah, in sicer 16. in 25. maja. Med temi sklepi naj omenimo popravilo osnovne šole v štandrežu, kjer bodo na podlagi pogajanj z zasebniki opravili nekaj zidarskih del. popravili bodo električno napeljavo, prepleskali prostore ter uredili pod.
Prav tako bodo odobrili sklep o razširitvi ceste, ki iz Pevrne pelje v šentmaver. To delo so zaupali podjetju Armando Broito. Končno bodo, kot o posebni točki dnevnega reda, razpravljali o podelitvi prispevka župnišču v Štandrežu. Na dnevnem redu je nadalje sprejem novih pristojbin za pitno vodo, imenovanje revizorjev, ki bodo odobrili obračune občinske uprave, mestnih podjetij in občinske lekarne (gre za lanske obračune) ter razprava o točkah dnevnega reda, ki so bile vključene v prejšnje dnevne rede, pa na občinskih sejah o njih niso še razpravljali. Na sporedu je razprava o nekaterih resolucijah in mocijah. zamenjali pa bodo tudi enega izmed članov slovenske kon-zulte.
Medtem je na sejah rajonskih skupščin v teku včasih tudi razvneta razprava o gradnji ljudskih stanovanj po zakonu 167. Obseg teh stanovanj se bo v Štandrežu in v Ločniku zmanjšal, zato pa bodo ljudska stanovanja na manjših površinah zgradili po vseh mestnih četrtih in tudi po vaseh. Kakor smo izvedeli, je predvidena gradnja dveh kompleksov v Pevmi in na Oslavju, vendar bodo namenjeni domačinom, ki se bodo združili v zadrugo. Nekaj ljudskih hiš bodo nadalje zgradili v severnem delu mesta, poleg uršulinskega zavoda, predvidena pa je sanacija nekaterih predelov v zgodovinski coni, in sicer v Ascolijevi ulici in v Ul. Baiamonti.
O porazdelitvi ljudskih stanovanj bo dokončno skleoal občinski svet, vendar se že sedaj, v fazi preverjanja na ravni rajonskih skupščin, pojavljajo odpori proti načrtu občinskega odbora.
kratičnega organa, ki ga komisar ska uprava pač ne more izpolniti. SSk je tudi prepričana, da bodo volivci pravilno vrednotili i.jeno politiko in ji pri prihodnjih volitvah spec omogočili vstop v pokrajinski svet.
Tajništvo SSk je nadalje raz previjalo o urbanističnih problemih goriške občine. V zvezi z variantami regulacijskega načrta, ki 'jih sedaj obravnava pristojna svetovalska komisija, je mnenja, da ne sme priti do prisilne gradnje novih cest v severnem delu mesta, in to za vsako ceno. Prepričana pa je, da je tudi ta problem možno urediti z razširitvijo sedanjega cestnega omrežja kar bi tudi ne dalo povoda za nove in škodljive razlastitve.
Pokrajinsko tajništvo je nadalje z zadovoljstvom vzelo na znanje zadnje pobude deželnega tajništva SSk. zlasti v zvezi s predstavitvijo zakonskega osnutka za globalno zaščito Slovencev Omenjeni zakonski predlog je SSk vložila tako v deželnem svetu, kot
V ponedeljek popoldne' ne bo električnega toka
Zaradi del na napravah vikoke napetosti v ponedeljek med 13. in 17. uro ne bo električnega toka na ob-
Pokrajiiisko tajništvo . .SSk Ofcnilfi politični položaj na Goriškem
V	tem tednu je o političnem vprašanju na Goriškem, posebno v zvezi z razpisom volitev v pokra jinski svet in v občinske svete v Gradcžu in Tržiču, razpravljalo pokrajinsko tajništvo SSk. Seja je bila 15. junija. V tej zvezi nam je tajništvo Slovenske skupnosti poslalo sledeče tiskovno poročilo'
V	sredo, 15. junija se je sestalo pokrajinsko tajništvo Slovenske skupnosti za Goriško. Pod predsedstvom pokrajinskega tajnika Terpina so člani tajništva razpravljali o raznih pomembnih vprašanjih, ki zadevajo politično življenje goriške pokrajine.
Predvsem se je pokrajinsko ta j ništvo zaustavilo v razpravi o krizi v pokrajinski upravi v Gorici. Zaradi tega je tajništvo SSk mnenja, da mora priti v najkrajšem času do predčasnih volitev za o-dobritev goriškega pokrajinskega sveta, ki bo verjetno v kratkem razpuščen. Mnenja je. da je najbolj primeren čas za to prihodnje jesen in da morajo te volitve spet vrniti pokrajini tisto vlogo demo-
v senatu in poslanski zbornici, mpčju naslednjih transformatorskih postaj: Ponte del Torrione, Bella veduta, Pevma, Štmaver, števerjan. Jazbine in Grojna.
Zaradi izklopa električnega toka pa bo najbrž tudi nekaj težav v preskrbi z vodo na področju štever-janske občine.
PRIHODNJO SOBOTO IN NEDELJO
Veliko glasbenih ansamblov na števerjanskem festivalu
Prireditev bo v Formentinijevem parku Številne nagrade su nastopajoče
Osemnajst narodnozabavnih ansamblov iz Slovenije, Nemčije in zamejstva bo letos 25. in 26. junija sodelovalo v Števerjanu na 7. zamejskem festivalu domače glasbe, ki ga prireja domače prosvetno društvo «Franc Sedej* ob sodelovanju ansambla »Lojze Hlede. Tudi letošnja manifestacija bo v slikovi tem Formentinijevem parku.
Manifestacija bo razdeljena na dva dela. V soboto zvečer bodo
PROSVETNO DRUŠTVO »SOVODNJE*
IN ŠPORTNO DRUŠTVO «SOVODNJE»
sta tudi letos pripravili v okviru
POLETNEGA PRAZNIKA
vrsto kulturnih, športnih in zabavnih prireditev
DANES, 18. junija: ob 18. liri začetek mladinskega nogometnega turnirja med moštvi Juventine, Mladosti, Partizana in Sovodenj;
ob 21. uri tekmovanje v briškoli.
JUTRI, 19. junija: ob 9. uri netekmovalni pohod Sovodnje -Vrh in nazaj;
ob 19.30 nastop pevskih zborov »Bojan* iz Dornberka, Mladinskega zbora iz Solkana, Mladinskega zbora iz Sovodenj in harmonikarjev šole Glasbene matice.
PETEK, 24. junija: ob 21. uri tekmovanje v briškoli.
SOBOTA, 25. junija: ob 18. uri finale nogometnega turnirja in ob 22. uri nagrajevanje zmagovalcev.
NEDELJA, 26. junija: ob 23.30 tekmovanje v valčku.
ZA PRIJETNO RAZPOLOŽENJE BOSTA SKRBELA ANSAMBLA MEJAŠI IN DEVETAK.
Vljudno vabljeni!
V ČETRTEK SE JE SESTALA DEŽELNA KOMISIJA
Družbi Valdadige dovoljenje za izkop kljub nasprotovanju prebivalstva
Ogorčenje krajevnih upraviteljev zaradi celotnega postopka - Do nadaljnjega velja županova odredba o prekinitvi del - Odtujenih kmetijstvu preko 7 hektarov kmetijskih površin
nastopili vsi ansambli, ki bodo izvedli po dve izvirni skladbi. Najboljše bo izbrala posebna ocenjevalna komisija. Slednji bodo nastopili v nedeljo popoldne ter se potegovali za nagrade.
Ansambli, ki bodo sodelovali na letošnjem festivalu so:	ansambel
»Vinka Cverleta* iz Šenturja pri Celju, ansambel «Rajmunda Ober-majerja* iz Ljubljane, ansambel «Jožeta Galiča* iz Šempetra v Savinjski dolini; ansambel »Galebi* z Opčin pri Trstu, vokalno-inštru-mentalni ansambel »Čemet* iz Zreč, »Kvintet bratov in sester Krušie* iz Šentilja, ansambel «Laških pivovarjev* iz Laškega, ansambel «Taims» z Opčin pri Trstu, ansambel «Pina Vežnaverja* iz Pirana, ansambel »Alpe Adria* iz VValdkraiburga (Nemčija), ansambel »Bratov Sentočnik* iz Strmeča pri Vojniku, ansambel «Staneta škode* iz Izole, ansambel «Toneta Hcrvola* iz Brežic, ansambel Color* iz Kranja, ansambel «Prijatelji izpod Reške planine v Savinjski dolini*, ansambel »Mavrica* iz Maribora, ansambel »Veseli Martini* iz Novega mesta ter ansambel «šaleški fantje* iz Velenja.
Nastopajoči se bodo potegovali za naslednje nagrade. Prva nagrada (126.00(1 lir) za najboljšo melodijo, druga nagrada (70.000 lir) za najboljšo melodijo, prva nagrada <80.000 lir) za najboljšo izvedbo, druga nagrada' (50.000 lir) za najboljšo izvedbo, nagrada revije »Stop* iz Ljubljane (100.000 lir), ki jo podeli občinstvo, nagrada revije »Antena* iz Ljubljane (80.000 lir) za najboljše besedilo ter nagrada uredništva »Nedeljskega dnevnika* iz Ljubljane. Najboljši ansambli bodo dobili tudi razne pokale. K p~vi nagradi pripada tudi trofeja ansambla «Lojze Hlede*.
Velike ribe žrejo male. Stara in že mnogokrat preizkušena ljudska modrost, ki je na žalost prišla do veljave tudi v sporu med števerjan-skim županstvom in podjetjem Valdadige, v katerega pa se je na dokaj čuden način vmešala tudi' dežela.
v četrtek popoldne se je v Trstu, v Ulici Trento, 2 po dolgem premoru res' Sestala' deželna komisija. ki je pristojna za izdajanje dovoljenj za izkoriščanje ilovice, kamna, rud :Wn itd. (Comitato delle miruere e cave). Kakor smo že včeraj poročali je bila seja tega organa, ki mu predseduje deželni odbornik za trgovino in industrijo SLopper, sklicana na dokaj nenavaden način. Županstva. med njimi tudi števerjan-sko, sploh niso prejela formalnih obvestil. Npdvomno se je odborni-štvu zdelo dovolj, da o seji telefonsko obvesti župane prizadetih občin, in to samo dan pred sejo!
Še bolj zanimivo je, kako je potekala seja. Komisija si je bila skoraj edina (vzdržal se je le predstavnik Genio Civile in to utemeljil z dokaj meglenimi razlogi), da podjetje Valdadige lahko nadaljuje dejavnost. kljub utemeljenemu nasprotovanju predstavnika števerjanske občine, ki je ponovno navedel vse razloge, ki so privedli do tega. da je županstvo zavzelo negativno stališče.
Dežela je na ta način odprla zeleno luč za uničevanje preko 7 hektarov kmečkih zemljišč, kjer bodo že v riekaj letih nastale nezdrave in nevarne mlake vode, kakor se je
uiiiiitmiiiiMittiimiiiHitiiimiiHiiintinitiiiiiiiiiiiiHMimiiuiimiiiiiitiiiiiitiiiHmtiiimdiiiiiiiiiiiiiiiitniii
UTRJUJE SE SODELOVANJE NA OBEH STRANEH MEJE
DELEGACIJA ZADRUŽNIKOV JE OBISKALA TOLMINSKO
Na pogovorih poudarili koristnost takih srečanj - Gostje so si ogledali obnovljeni Breginj in gospodarske objekte v tolminski občini
V	okviru sodelovanja med gospo darstveniki sosednih dežel, je te dni obiskala Tolminsko delegacija zadružnikov iz dežele Furlanije-Ju-lijske krajine. Sestavljali so jo predstavniki obeh zadružnih zvez, funkcionarji deželnega odborništva za kmetijstvo, službe za gorsko gospodarstvo in predstavniki deželne ustanove za razvoj kmetijstva.
V	Kobaridu je delegacijo pričakal in pozdravil predsednik občinske skupščine Anton Ladava s sodelovalen Srečanja so se udeležili tudi predsednik občinske konference Socialistične zveze Franc Kravanja, ravnatelja tolminske kmetijske zadruge Jože Bratec in Stane Uršič in predstavnika Zadružne zveze Slovenije.
Po daljšem prisrčnem pogovoru v prostorih kobariške Planike, med katerim so poudarili koristnost takih srečanj za izmenjavo gospodarskih in organizacijskih izkušenj, si je italijanska delegacija v spremstvu gostiteljev ogledala Breginj in se tako prepričala o uspešnosti naporov SR Slovenije in Jugoslavije pri odpravljanju posledic naravne nesreče. V Breginju so si gostje ogledali tudi nov zadružni hlev, ki ga bodo kmalu izročili namenu in bo služil predvsem Ustim vaščanom, ki so po lanskih potresih ostali brez- primernih zavetišč za živino. V Novem Breginju pod Stolom so si gostje ogledali tudi obrat kobariške tovarne TTK, kjer jih je sprejel ravnatelj Mirku Koritnik.
Popoldne si je italijanska delegacija ogledala še nekaj gospodarskih objektov v Tolminu in neposredni okolici. Tako so obiskali tolminsko klavnico in novi šolski center. Zvečer pa so se nadaljevali že zju-trai začeti pogovori, o različnih o-blikah sodelovanj, med zadružniki z obeh strani meje.
zgodilo na nahajališču pod Vipolža-mi. Vse to kljub nasprotovanju krajevnega prebivalstva, števerjanske in sosednih občin ter briške gorske skupnosti. Pri celotni zadevj pa je vsekakor zanimivo tudi zadržanje deželnega odborništva za kmetijstvo, ki je še do nedavnega obljubljalo svoje posredovanje, da se zadeva uredi v korist kmetijskih dejavnosti. Koliko je bilo posredovanja pa je razvidno iz odločitve deželne komisije. Sicer pa zadeva še ni zaključena in bo naj brž imela epilog na upravnem sodišču. še vedno namreč velja župa nova odredba o prepovedi nadaljevanja dela. Kdo jo bo preklical?
Pri vsej zadevi pa je vendarle nekaj pozitivnega. Marsikdo bo ob tem spoznal kaj se skriva za fasado naše demokracije zahodnega tipa.
Slikarski ex tempore jutri v Doberdobu
V okviru slovenskega tabora ob 100-letnici rojstva in 25-letni smrti Vinka Vodopivca v Doberdobu bodo za najmlajše pripravili slikarski ex
tempore, ki se bo pričel ob 15. uri jutri, v nedeljo. Udeleženci bodo razdeljeni v štiri skupine: otroci, ki obiskujejo otroški vrtec, učenci 1. in 2. razreda osnovnih šol, u čenči 3., 4. in 5. razreda osnovnih šol ter - dijaki nižje srednje šole! Najboljša dela bodo nagradili med popoldanskim kulturnim jjrogvamom.
Večerni tečaji za delavce
V tehničnem zavodu ITI bodo tudi letaš pričeli z večernimi tečaji za delavce. Kogar ti tečaji zanimajo, mora prošnjo na navadnem papirju izpolniti najkasneje do 28. t.m. in jo izročiti v uradu šole. Poleg prošnje mora priložiti še spričevalo nižje srednje šole ter potrdilo delodajalca, da je redno zaposlen.
Tradicionalno srečanje mladincev iz N. Gorice Celovca in Gorice
V okviru tradicionalnih športnih in kulturnih srečanj med obmejnimi mesti Nove Gorice, Celovca in Gorice je bilo pred dnevi na atletskem stadionu v Novi Gorici 6. srečanje mladinskih reprezentanc v atletiki. Na letošnji manifestaciji so se a-tleti Gorice uvrstili na prvo mesto, drogi so bili Novogoričani, tretji pa Celovčank Goriško občino sta na srečanju predstavljala župan D« Simone ter odbornik za šport Fantini.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna S. Antonio, Ul. Romana 147 — tel. 40-497.
SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ (SSO) v deželi Furlaniji • Julijski krajini priredi danes in jutri v Doberdobu
SLOVENSKI TABOR
ob 100-letnici rojstva in 25-letnici smrti
VINKA VODOPIVCA
DANES, 18. jupija: ob 16. uri odprtje in športni nastopi; ob 19. uri odprtje Vodopivčeve razstave; zvečer prosta zabava ob zvokih ansambla «Lojze Hlede* iz Števerjana.
JUTRI, 19. junija: ob 13. uri slikarski ex tempore; ob 18. uri kulturni program. Sodelujejo: zbor «Mirko Filej*, zbor »Fantje izpod Grmade*, moški zbor »Vinko Vodopivec* iz Ljubljane, združeni moški zbori iz Goriške in Tržaške. Skupine s Tržaškega bodo izvedle spevoigro «Kovačev študent* v instrumentalni priredbi A. Vodopivca. Sledila bo prosta zabava z ansamblom »Igo Radovič*.
Delovale bodo dobro /založene stojfiice z domačo jedačo in pijačo.
Delegacija zadružnikov iz Furlanije • Julijske krajine pri ogledu zadružnega hleva v Breginju
Poletni umik knjižnice
Od 20. junija do 24. septembra bodo v državni knjižnici v Ul. Ma-meli uvedli poletni urnik. Uradi knjižnice bodo vsak dan odprti od 9. do 14. ure, ob sobotah pa od 9. do 12.30.
Razstave
V umetnostni galeriji »La Bottega*
v Ul. N izza 4 razstavlja od danes do 27, junija Tullio Stravisi »Kraške strukture*. Odprtje razstave bo danes ob 18.30.
Izleti
Planinsko društvo v Gorici priredi v nedeljo, 26. junija, izlet na Km, skupaj s tržaškim planinskim društvom. Prevoz z avtobusom. Izlet je primeren tudi za starejše člane, ki se lahko povzpejo samb do Krnskega jezera. Vpisovanje na sedežu društva do ponedeljka, 20. t.m.
Na sedežu društva sprejemamo prijave tudi za družinski izlet * Maribor in na Pohorje 2. in 3. julija letos.
Kino
Gorica
VERDI 17.30-22.00 «Panico nello sta-dio*. C. Heston, M. Balsam. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom.
CORSO 17.30-22.00 »Caro Michele*. M. Melato. Barvni film.
MODERNISSIMO 17.00-22.00 »Un cuo-re semplice*. A. Asti in J. Dalies-sandro. Barvni film.
CENTRALE 17.30-22.00 »Le nuove avventure di Furia*. R. Diamont in P. Graves Barvni film.
V1TTORIA 17.30—22.00 »A noi le in-glesine*. R. Laurent, S. Hillel. Barvni film.
TršUS
PRINCIPE 18.00-22.00 »La prrtora*. Barvni film.
EXCELSIOR 17.30-22.00 «21 ore • Monaco*.
Aoivi Gorica in okolica
SOČA »Grof Monte Cristo*, ameriški film ob 18.30 in 20.30.
SVOBODA »V službi njegovega veličanstva*, ameriški film ob 18.31 in 20.30.
DESKLE »Gigani odhajajo v nebo*, sovjetski film ob 19.30.
Včeraj-danes
Iz goriškega matičnega urada
RODILA STA SE Lanfranco Berna rdiš in Verena Fabjan.
UMRLA STA 74-letni upokojenec Arturo Clemente in 91-letna upokojenka Caterma Bosichi - Tnandafilo vd. Panizon.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Vitla San Giusto, Korzo Italija 244, tel. 83-538.
Na pariškem mednarodnem salonu elektronskih sestavnih delov
Najaktualnejša skupina eksponatov so bili mikroprocesorji
Pariz ni samo mesto umetnosti, gledališča, muzejev in blestečih nočnih lokalov s še bolj privlačnimi programi, temveč je prav tako pomembno znanstveno in tudi tehniško središče, ki privlačuje obiskovalce, zlasti strokovnjake iz vsega sveta na svoja znamenita obrežja Seine.
Tako sem pred nedavnim s skupino slovenskih elektroinženirjev obiskal Pariz prav v tehniškem, konkretno elektronskem smislu. Ne bom opisoval našega čartrske-ga poleta iz Ljubljane v Pariz (zračna pot traja komaj slabo poldrugo uro) in dejstva, da smo pristali na letališču Orly, namesto na letališču Le Bourget kot je bilo v načrtu, kjer so nas čakali avtobusi in da smo tako izgubili nekaj ur dragocenega časa, saj smo imeli na voljo slabe tri dni obiska v mestu svetlobe in luči, kajtj povsod po svetu popotnika marsikaj vrže iz tira ali pa spremeni njegov vnaprej, natančno določen itinerar.
Ne glede na vse to smo malce z zamudo le prišli na svoj cilj: na vsakoletni mednarodni pariški salon elektronskih sestavnih delov, ki je letos slavil že majhen jubilej: svojo dvajsetletnico. V prostorih razstavnega parka na Versaill-skem trgu so bile v okviru salona že' tri specializirane razstave in sicer razstava merilnih .instrumentov, materialov ter opreme in metod, da seveda ne govorimo o o-srednji temi salona, o elektronskih sestavnih delih.
ska s 26, deveto Indija z 18 in deseto mesto Belgija s 16 razstavljavci.
In kaj je bilo novega na letošnjem salonu? Če namreč ugotavljamo ,da sta bila in da sta še vedno napredek in ponudba elektronskih sestavnih delov vedno odvisna od ključnih uporabnikov teh elementov, med katerimi so danes elektronska industrija široke potrošnje (barvni televizorji, gospodinjski aparati), telekomunikacije, računalništvo in vojaške naprave, potem iz ugotovljenega vsekakor izhaja, da so elektronski sestavni deli in njihov »azvoj tisto gibalo, ki odpira elektroniki kot taki nesluteno pot naprej in ž njo tudi njeni uporabnosti in potrebnosti. Temu primerna je bila tudi tematika, ki je na salonu obravnavala najaktualnejša področja uporabe elektronike 1n sicer: medici-telekomunikacije, računalni-
na.
Velikost letošnjega salona si lahko predstavljamo z nekaj podatki in številkami, ki najzgovorneje pričajo o svetovnem merilu pariškega salona: na razstavnem
prostoru, ki je obsegal kar 65.346 kvadratnih metrov je bilo pdsa-
meznim razstavljavcem, oziroma njihovim stojnicam na voljo kar 33.800 kvadratnih metrov. Tem razstavnim razsežnostim je bila primerna tudi udeležba: salona se je udeležilo letos trideset dežel sveta, med njimi tudi Jugoslavija in sicer z edinim razstavljavcem France Lskro, ki je predstavila elektrotehniškemu svetu izdelke m dosežke slovenske elektronike.
Tudi 1257 razstavljavcev je dokaj visoka številka, čeprav so med njimi, kar je razumljivo, prevladovali francoski razstavljavci, ki jih je bilo to pot 503. Takoj za njimi so bili Američani z 252 razstavljavci, na tretjem mestu pa zahodni Nemci s 144 razstavljavci. Če bi hoteli sestaviti seznam največjih razstavljavcev do desetega mesta, potem bi bila na četrtem mestu Anglija s 85 razstavljavci, peto mesto bi zasedla Švica s 53 razstavljavci, šesto Italija s 36, sedmo Španija z 32, osmo Japon-
štvo, energetika, gospodinjstvo, transport, zlasti elektronika v avtomobilu ter uporabo v vojaški in sploh raziskovalnoznanstveni dejavnosti.
Najaktualnejša skupina eksponatov s področja elektronskih sestavnih delov so bili vsekakor mikroprocesorji, ki bodo verjetno še dolgo ena izmed glavnih privlačnosti salona. Z afirmacijo na novih tržiščih, ki se odpirajo mikroprocesorjem (široka potrošnja, avtomobili, telekomunikacije), pri tem pa so seveda mišljene številne in nove uporabe le-teh, so zato prav mikroprocesorji, da tako rečem, igrali na salonu glavno vlogo. Prav zato so na tem mestu svetovni in evropski proizvajalci elektronike ponudili mikroprocesorje v večji izbiri in po dostobnih cenah. Tudi nagel vzpon njihove proizvodnje,' in s tem seveda porabe, nam, na primer, pokaže ocena sedanjega in bodočega tržišča mikroprocesorjev v Evropi: če so jih leta 1972 prodali za 20 milijonov dolarjev, bo ta številka že prihodnje leto znašala 120 milijonov dolarjev, medtem ko naj bi jih leta 1981 prodali že za 380 milijonov dolarjev samo v Evropi. Zato so na salonu upravičeno sodili, da bo- leta 1980 proizvodena količina mikroprocesorjev po posameznih področjih naslednja: široka potrošnja bo porabila 28% vseh proizvodenih mikroprocesorjev, avtomobili 19%, pisarniške naprave 11%, računalniki in periferne naprave 7%, telekomunikacije 6%, vojaška in vesoljska oprema 1% ter ostali 10%.
Med pomembne dosežke salona moramo vsekakor uvrstiti Siemensov mikroračunalnik na enem samem polprevodniškem čipu, ki ima poleg dejanskega, osem bitnega procesorja več programskih , in podatkovnih spominov, števec, ti-
mer ter skupaj 27 dovodov in izvodov. Omenjeni Siemensov mikroračunalnik na enem samem čipu je posebej zasnovan za krmiljenje, na primer, v gospodinjskih a-paratih, manjših knjigovodskih -strojih, avtomobilih pa tudi v registrskih blagajnah.
Mnogo je bilo na salonu novega tudi na področju spominskih verzij, piezoelektričnih elementov, hibridnih vezij in tranzistorjev. •
Izredno pozornost pa je na salonu vzbudil tudi novj ročni laser na baterijo, dolžine 173 milimetrov in premera 61 milimetrov, ki je še posebej primeren v uporabi širokega asortimana naprav za gledanje v temi in deluje v razdalji 100 metrov v premeru 1,5 do 8 metrov.
Ko sem zapuščal salon, sem i-mel dober občutek in tudj vesel sem bil: kajti v tej elitni in vrhunski druščini elektronike vsega sveta se je znašla tudi slovenska elektronika, konkretno Iskra, kot edina jugoslovanska predstavnica, ki ni v ničemer zaostajala z a_ s veto v no ravnijo in njenim razvojem, kar je vsekakor tudi porok našega nadaljnjega razvoja, saj trdno držimo tudi na tem, za razvoj in napredek sploh tako važnem področju, korak vštric z velikimi svetovnimi elektronskimi proizvajalci.
DUŠAN ŽEUEZNOV
NOVOST NA SLOVENSKI KNJIŽNI POLICI
s
Knjiga o komandantu Stanetu
Končno smo dobili delo o partizanskim komandantu Francu Rozmanu
Prav čudno in nenavadno je, da trideset let po osvoboditvi nismo dobili knjige, ki bi podala zaokroženo podobo legendarnega partizanskega komandanta Franca Rozmana - Staneta (1911 - 1944). Njegovo kratko a bogato življenje niti ni bilo dodobra raziskano in celo v raznih sestavkih o njem so bili objavljeni nepopolni podatki. Zato sla se Anton Bebler in Peter Stante . Skala lotila dela, da pripravita knjigo o komandantu Stanetu. Prvotno sta sicer mislila na knjigo, ki bi jo napisal en sam avtor. Kmalu pa je postalo, jasno. da za to ni pogojev. Tako je prišlo do svojevrstne knjige — zdaj jo je izdala založba Borec — ki je po svojem značaju zbornik in ki prinaša najrazličnejša pričevanja o Francu Rozmanu. Vsa ta neposredna pričevanja nekdanjih Stanetovih soborcev v Španiji in v narodnoosvobodilnem boju sta zbrala v zaokroženo knjigo, ki nam daje kilokor mogoče celovito podobo tega legendarnega partizanskega junaka. Posebne težave so bile sicer s prikazom mladostnih let. Publicist Mile Pavlin pa je vestno zbral številne podatke in prikazal mladost Franca Rozmana. Stanetovo ilegalno delo od julija do septembrek je raziskala Rezka Traven, sodelavka Inštituta za zgodovino delavskega gibanja. V vseh ostalih sestavkih, z izjemo omenjenih in povzetka iz knjige Franceta
Filipiča, pa govore o Stanetu njegovi nekdanji sodelavci in neposredno pripovedujejo o življenju in delu partizanskega komandanta, ki je kot je znano nesrečno končal ob eksploziji in preizkušnji novega orožja jeseni leta 1944. Iz celotnega gradiva je po prizadevanju urednikov in tistih sodelavcev, ki so za ta zbornik posebej napisali svoje prispevke, tako nastala knjiga, ki daje zaokroženo podobo komandanta Staneta.
Avtorjev je cela vrsta. Objavljeni so prispevki Borisa Kidriča, Sergeja Kraigherja, Aleša Beblerja, Ante Novaka. Lada Ambrožiča, Mitje Ribičiča, Viktorja Avblja in še vrste drugih, ki govore o Stanetu. Na čelu knjige je objavljen ppslovilni govor ob pogrebu, govor, ki ga je imel Boris Kidrič, na koncu pa je sestavek Sergeja Kraigherja o veličini komandanta Staneta. V me g spremljamo v šestinštiridesetih sestavkih in pričevanjih življenjsko pot človeka, kateremu je knjiga posvečena. Tako spoznamo najprej njegovo otroštvo in mladost v okolici Ljubljane in v njej sami, kjer se je Stane izučil za pekovskega pomočnika. Na to spoznamo njegovo bojevanje v Španiji in to iz večjih sestavkov. Stane je bil nato v taborišču v Franciji, nato na delu v Nemčiji, odkoder je pobegnil' domov in se že leta 1941 podal v ile-
galo ter vključil v osvobodilni boj. Bil je partizan na štajerskem, znan je njegov legendarni pohod na štajersko, partizanil na Dolenjskem in Gorenjskem in se razvil v poveljnika, ki je prevzel vodstvo glavnega štaba slovenske narodnoosvobodilne vojske. Kot tak je tudi padel pri preizkušanju novega o-rožja.
V knjigi so pričevanja seveda različna, kakor so bili pač različni avtorji, ki so jih prispevali. Nekateri prispevki so bili napisa ni prav za to izdajo in so prvič objavljeni, nekateri so povzeti po že objavljenih sestavkih, deloma v, nespremenjeni obliki, deloma prirejeni po urednikih. Seveda so nekatere vrzeli še ostale. Izid knjige naj bi zato vzpodbudil tudi tiste, ki so obljubili svoje prispevke, pa jih niso poslali, da bi jih napisali in tako še dopolnili podobo komandanta Staneta. Vsi objavljeni sestavki ■ pa po prizadevanju urednikov dajejo vendarle doslej najpopolnejšo in zaokroženo podobo o komandantu Stanetu. Iz celotnega gradiva je čutiti človeka — kot je ob pogrebu dejal Boris Kidrič — iz naših ljudskih množic, človeka, ki je znal voditi oboroženo ljudstvo in na čelu oboroženih ljudskih množic zmagovati. Pri vsem tem pa to pisano podobo dopolnjuje izvirno, bogato, mestoma na novo odkrito, slikovno gradivo.	Sl. Ru.

SOBOTA, 18. JUNIJA 1977
parla-
Pogovori o davkih
Važno za nepremičninske dohodninarje
Pri prijavi nepremičninskih dohodkov v primerjavi z določili, ki so bila v veljavi zadnji dve leti, ni velikih sprememb.
Največja novost je vsekakor, da morajo letos vsj lastniki in posestniki zgradb položiti brez izje-, me svojo prijavo, medtem ko so bili tega opravila oproščeni v prvih dveh letih davčne reforme davkoplačevalci, ki jim nepremičninski katastralni dohodki niso prinašali več kakor 360.000 lir letnega dohodka, kolikor seveda niso imeli dohodnin drugačne narave. Meja omenjenega zneska pa je ostala sedaj nespremenjena le za ka-tastralne rente zemljišč.
Sbfčbietnba fckCbrež dvoma znatno povečala število prijav z obrazcem 740, zlasti ker bo moral prijavno obveznost,..opraviti tudi solastnik še tako majhne solastni-

<*v p* \ »-
„ 1 * * i * ' ‘T
V repenski Kraški galeriji že od sobote razstavlja tržaški slikar Emilio Primossi - Primožiči ki je dal na ligi«! dober dncat svojih olj, ki prikazujejo kraške motive ter motive Iz tržaškega predmestja
ške kvote; solastništvo (predvsem zaradi dedovalnih postopkov) pa je ponekod, zlasti na Jugu, silho razširjeno. To nepredvideno zamotanost je povzročila davščina II. OR, ki so jo prej pobirali avtomatično ' na podlagi katastralnih dohodkov, odslej pa jo bodo le na podlagi prijave, ki velja, kot znano, tako za davek na fizične osebe (IRPEF), kot na davek za krajevne ustanove (ILOR). Katastral-na služba za zgradbe* je pri nas silno neurejena in je v zaostanku za desetletje in se zaradi tega finančna uprava na to službo ne more opirati.
Kot smo že večkrat zapisali, so se za nepremičninske davke znatno povečali množ.itelji (koeficienti), s katerimi moramo pomnožiti
originalne katastralne dohodke, ki bili, izračunani pred skoraj 4(1’
so	______ .___
leti po takratni veljavi denarja. Tako se je množitelj na dominikal-nj in agrarni dohodek povečal od 48 na 75. Povišali so se tudi mmoži-telji na razne kategorije zgradb, ki smb jih že zdavnaj priobčili in ki jih zainteresirani lahko razberejo na 10. strani navodil, ki so priložena prijavi. Tako se je množitelj za bivališča, ki so uvrščena v kategorijo A2 in A3 povišali od 60 na 130 in se je potemtakem več kot podvojil. Kljub temu bo povišanje množiteljev prineslo državnim blagajnam le nekaj nad 200 milijard lir večjega dotoka. Pričakovati je, da bodo zaradi tega na področju nepremičninskih dohodkov obdavčevanje znatno poostrili. Objektivno je priznati, da je bil na tem področju pritisk davčnega vijaka kar znosen.
Verjetno se bo v kratkem pojavil še nov element, ki bo narekoval temeljite spremembe na poprišču nepremičninskih davkov. Krajevni ustanove so zašle v velikanske finančne škripce, ki jim pri sedanjem sistemu ni videti rešitve. Zaradi tega je enoglasna zahteva, da se tem ustanovam, v prvi vrsti občinam, zagotovi »avtonomno* in neposredno moč obdavčevanja, kar v preprostejših besedah po; menj povečanja davčnih bremen. Kaže, da bo tem zahtevam država ugodila. Sedaj že proučujejo
možnost, da bi občinam odstopili vse nepremičninske davke. Odpravili naj bi obenem davščino ILOR, ki ni dala dobrih rezultatov in morda tudi zloglasno INVIM, ki ob prenosu lastništva (tudi pri dedovanju) hudo pesti nepremični-narje. Morda bodo ob tej priložnosti načeli tudi vprašanje odprave dragih pokrajinskih uprav, ki so postale popolnoma ali skoraj popolnoma nepotrebne zlasti po o-stvaritvi dežel. Politični dejavniki so taki rešitvi doslej nasprotovali, ker je pokrajina bila navsezadnje le središče določene oblasti.
Odločilno besedo bo verjetno V tem pogledu odigrala nedavna odločitev komunistične stranke, ki se je jasno opredelila za odpravo pokrajin.
Pri prav nič razveseljivih opisanih perspektivah nepremičninskih dohodninarjev lahko teden dni pred zaključkom prijavnega roka poročamo prizadetim le točnost prijave, ki so jo mnogi prijavitelji prav zaradi razmeroma lahke o-bremenitve, morda nekoliko zanemarili celo v lastno škodo. Zavedati se moramo, da se bo v bodoče vsaka preplačana lira morda podeseterila. Iz prakse smo ugotovili npr. da mnogi nepremičninski lastniki nimajo še točnih podatkov o katastralnih dohodkih, čeprav so le ti osnova za zadevno prijavo že četrt stoletja.
Med drugim predvideva, kot je že vsem znano, sedanja ureditev nekatere posebne olajšave. Lastnikom stanovanj priporočamo npr. naj nikakor ne pozabijo omeniti petindvajsetletne oprostitve ILOR.
Lastnikom kmečkih hiš priporočamo npr. naj ne vključijo tovrstne zgradbe v okviru B, če so v zemljiškem katastru zabeležene kot »hiša in dvorišče* (časa e cor-te) brez zadevnega katastralnega dohodka. Brez dvoma bodo na našem področju nastali okoli tega vprašanja določeni spori, ki jim bodo kmečke organizacije morale posvetiti veliko pozornost.
Lastniki stanovanjskih zgradb, ki imajo svoje objekte prazne (npr. zaradi neuporabnosti) imajo pravico do 20 odst. popusta, če so to okolnost pravočasno javili
finančni upravi, kot so storili mnogi bralci naše rubrike.
Mnogi lastniki zemljišč niso ob zapovedanih rokih zahtevali morebitno olajšanje davka, zaradi nižje obdeljevalne klasifikacije. Naj bi se tega vprašanja lotili s po močjo strokovnih organizacij čim-prej. Opozarjamo tudi na olajšavo v zvezi z naravnimi nezgodami (povodenj, toča, potres), ki pa jih je potrebno pravočasno prijaviti, kot smo v naših pogovorih že večkrat pojasnili?
Končno predvideva zakon olajšavo 30% na agrarni dohodek, če je bilo obdelovanje zemljišča o-puščeno. V tem primeru niso potrebne nobene predhodne prijave.
\	ST OBLAK
Prejeli smo
SODOBNOST, 6. številka XXV. letnik. Ustanovitelj revije: Republiška konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije, glavni in odgovorni - urednik Ciril Zlobec. APINDUSTRIA - Glasilo deželnega združenja male in srednje industrije za Avtonomno deželo Furlanijo - Julijsko krajino. Letnik VI, št. 11 ža junij 1977. V tej številki je več člankov o razmerah v nekaterih podjetjih pa tudi o upravi in soupravj v podjetjih, o zaupanju v zakonodajo itd. itd.
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
13.00	Argumenti: Prigode z Julesom Vernejem
13.30 DNEVNIK
14.00	Koncert: Bersaljerska fanfara
18.15 Risani film 18.35 Izžrebanje loterije
18.40	Nabožna oddaja
18.20	Posebna oddaja iz menta
19.20	Rin Tin Tinove prigode
20.00	DNEVNIK
20.40	Zmešnjava, tretja, zaključna oddaja
21.50 Poseben TV Dnevnik, sledijo filmske premiere, ob koncu Dnevnik
Drugi kanal
13.00	Dnevnik — Ob 13. uri 13.30 Vzgoja in dežele:
Pluralizem v otroških vrtcih v deželi Emilia-Romagna
14.00	Dnevi Evrope 18.15 Alighiero Noschese
DOPPIA COPPIA, glasbena prireditev v kateri nastopajo poleg Noscheseja še Biče Valori, Silvie Vartan in Lelio Luttazzi 19.20 Izžrebanje loterije 19.25 športna sobota 19.45 Dnevnik 2 — Odprti studio 20.40 Malti da slegare, anketa, prvi del
21.55 Ona škandalozna stara gospa
Francoski film v katerem igrajo Sylvie, Malka Ri-lovska, Etienne Bierry in drugi
Ob koncu Dnevnik — Zadnie vesti
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
9.00 Medved, ki je hotel postati medved
9.15	Deklica Delfina in lisica Zvitorepka
9.25	Prevzetni medved Oddaja, iz ciklusa V znamenju dvojčkov
9.45	T. Egner: Razbojniki in Kardemomme, drugi del
10.25	Človek in zemlja, serijski film
10.55	Izbira študija in poklica
11.25	Miru in kruha, dok. oddaja
11.55	Edvard Munch, nadalj.
18.45 Nevarna pot, film 20.30 DNEVNIK 1
20.50 Tedenski zunanjepolitični komentar
21.00 Prava zgaga, film
22.20	DNEVNIK
22.35	Pogovor z gledalci
23.20	Slavonija, 77
Glasbeni festival v Slavonski Požegi Koper
20.30	Otroški kotiček
21.15	DNEVNIK
21.35	Zgodbe Thomasa Hardyfl' drugi del
22.30	Užitki sveta
Film je režiral Vinicio M*‘ rinucci in igrajo v njen1 Joana Negulesco. Čarna®0 Aul in Virginia Bell Zagreb
18.45	Zlata sirena
19.45	Glasbeni klub
21.00	R.. Tomovič:	Koncert za
moški glas in orkester (hu' moristična oddaja)
21.30	Celovečerni film
23.20 Festival Slavonija 77 •
Švica
19.00	Glasbena skrinja, program za mladino (
19.55	Sedem dni, naooved Pr0' grama za prihodnje dni
21.00	Brahmsov intermezzo Ouus 118
21.10 Risani film
22.00	Z late noge. film s Totojem-Elso Merlini, itd. -
TRST A
7.00, 8.00, 13.00, 14.00, 15.30,
19.00	Poročila; 7.20 Dobro jutro;
8.05	in 9.05 Glasba in kramljanje; 9.40 Koncert; 10.05 in 11.35 Predpoldanski omnibus; 13.15 Kulturna beležnica; 14.05 Roman v nadaljevanju; 15.35 Iz tedenskih sporedov; 18.05 «Noč sv. Ivana*, radijska igra; 18.45 Vera in naš čas.
KOPER
7.30, 8.30, 10.30, 12.30, 13.30, 14.30, 17.00, 19.30, 21.30 Poročila; 7 05 8.00 Glasba za dobro jutro; 9.15 Elisabettine pravljice;
9.30	Plošče; 10.1M) Z nami je...;
10.15	Glasbeni portret; 10.45 Glasba in nasveti; 11.30 Poje Meta Močnik; 12.05 Glasba po željah;
14.00	Plošče; 14.35 Lestvica LP;
15.15	Pbje David Ruf fin; 15.30 Bla-bla-bia; 16.30 Z name je...; 16.45 Orkester James Last; 17.40 Objave in glasba; 17.45 Primorski Periskop; 18.00 Glasba po željah-; 18.30 Primorski dnevnik; '9.00 Vročih sto kilovatov; 19.35 Zapojmo in zaigrajmp; 20.30 Glasbeni week-end; 23.00 Plesna glasba.
RADIO 1
7.00, 8.00, 10.(K), 12.00. 13.00, 15.00, 18.(K), 19.00 Poročila; 6.00-
7.30	Jutranja glasba in pogovori;
8.40 Včeraj v parlamentu; 8.50 Clessidra; 9.(10 in 10.30 Vi in jaz:	10. (X) Radijske razprave;
11.00	Komentarji, o televiziji;
12.05	Drugi zvok; 13.30 Shovv dovvn'; 14.30 Jazz; 15.05 Energi-
ja: Kronike in mnenja; 16.30 Ko nec tedna.; 17.15 Izžrebanje loterije; 18.05 Protagonisti: Charl®* Aznavour; 19.20 Večerni spored:
20.00	,<L’ampio bacino di Ven®' re»; 20.50 Opera v treh dejavnjin-
RADIO 2
7.30, 8.30, 10.00, 12.30, 13.30 15.30,	17.30,	19.30,	22.30 Poro-
čila; 6.00-7.55 Neki drugi dan: 8.45 Sobotna glasba; 10.12 Brc* besed; 11.32 Spomini in dobra glasba; 12.45 Radidtrionfo; 15™ Zbori iz vsega sveta; 15.45 Gla sba pri zrcalu; 16.33 Opereta-včeraj in danes; 17.25 Izžrebanje loterije; 17.55 Vi me učite; 19.5® Zabavna oddaja; 21.00 Rimski koncert; 22.45 Pariš chanson.
SLOVENIJA
6.00,	7.00,	8.00,	9.00,	10.00;
12.00,	13.00,	15.00.	16.00,	19-W
Poročila; 7.20 Rekreacija; 7.50 Dobro jutro, otroci-; 8.20 Beseda na današnji dan; 8.30 Iz naših sporedov; 9.08 Glasbena matine ja; 10.05 Pionirski tednik; 10-55 Mladina poje; 11.40 Turistični na potki; 12.03 Sedem dni na radiu: 13.10 Godala v ritmu; 13.30 Knie tijski nasveti; 13.40 Veseli domači napevi; 14.30 Priporočaj0 vam...;	15.05 Kaj vam glasba
pripoveduje; 16.30 Glasbeni in' •'termezzo; 16.45 S knjižnega trga
17.00	»Vrtiljak*;. 19.05 Gremo 1
kino; 19.45 Ansambel Tone Jaj1' ša:	20.35 Lahko noč, otroci!
21.00	Sobotna glasbena pa nora ma; 00.05 S pesmijo in plesom v novi teden.
'ka
ItVo
'972
HreQ
Ul
v0rp
*Ui,
»tir,
5»nc
!!?n
i
Z1
»a i
le i
v«
k
v
%
V
%
K
%
%
'*rk
Ml,
'e,
tla;
k
,f0c
c fev,

s
Min
'it
n
Uh
,fe0
Ivo
'h
%

Mtt,
h
%
nilBllllill>4l||||lliftEiaillllllltlllllllliaiiailtlllllMllllllliaililllllll|llllll«IIIIIMM«MIMilllllllllll|ll||li||||l|iiaiii|i|t|||ii||ii«iiiiiiiaiii|||||||iii|i||iiii||||||i|||||||j|||il|Sf*|f><1*
II
'lej
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Novosti, ki bodo dale nov ton vaši dejavnosti. V družbo prinesite več življenja in veselega razpoloženja.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Ne vztrajajte pri poslu, za katerega veste, da ne bo prinesel dobička. Več pozornosti osebi, ki jo ljubite.
DVOJČKA (od 21.5. dq 22.6.) Finančna dejavnost bo kar uspešna. Ne bo pa tako. kar se tiče ljubezenskih zadev.
RAK (od 2.3.6 do 22.7.) Preveč se oblagate z delom, ki ga ne zmorete. Prijetno razumevanje z osebo, ki jo imate radi.
Horoskop
Poglobitev spora
LEV (od 23.7. do 22.8.) Neka vplivna oseba se bo potegovala za vaše sodelovanje. Bodite velikodušni do mlajših.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Dopoldansko delo vam bo šlo od rok in imeli boste večji dobiček.
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Mirno in prijetno razpoloženje v jutranjih urah. Razmere vas bodo prisilile, da boste v družini odločno nastopili.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 22.11.) Dobili boste vest, ki vam bo prekrižala načrte. Vsekakor ne
obupajte.
družini.	.
STRELEC (od 23.11. do 20.12-1 Preveč ste počasni in prema10 odločni. Zato vam bo nekje spodletelo. Previdnost pri nakupih-KOZOROG (od 21.12. do 20.1/ Če kaj ne gre, kot. bi si žele*1' potrpite. V večernih urah bosi® deležni velikega zadoščenja.
VODNAR (od 21.1. do 19-2:1 Uspeh je zagotovljen, toda zel° drago ga boste plačali. Prijeto0 raznoložen je v družinskem krog0' RIBI (od 20.2. do 20.3.) Pr°' N več impulzivni ste in prema/0 razsodni. Prepir ali spor gle°e načelnih zadev.
S,
lre|
%
kj
V

VLADIMIR GRADNIK

Na nekem delu je celo prekoračila Karpate in zagrozila madžarskemu mestu Marmarosziget. Budimpešta je bila v nevarnosti. Avstrijske enote so kar se tla hitro iz Tirolov premeščali na rusko fronto. Brusilov je rešil italijansko armado pred polomom, Cadorno in Italijane pa je izvlekel iz hude zagate. Italijani menijo, da je bila Brusilovov^ ofenziva le slučajna in da ni imela nobenih zaslug za ustavitev avstrijske ofenzive v Tirolih. Nekateri to rusko ofenzivo imenujejo celo »nasilni izvidi, pred katerimi so Avstrijci bežali*. •
Ne samo enote iz Tirolov, temveč tudi V. soška armada je morala pomagati. Le-tej so spet odvzeli najboljše enote In artilerijo, tako da ji je ostalo vsega le še sto bataljonov vojakov ter 438 lažjih in 67 težjih topov. Nasproti pa sta ji stali II. in III. italijanska armada, ki sta tako po številu vojakov kot vojnem materialu nekajkrat presegali moč svojega nasprotnika.
Avstrijska vrhovna komanda in general Hotzendorf. komandant tirolske fronte, sta z ofenzivo v Tirolih padla pri izpitu, posebno zaradi slabe ocene vojno - politične
situacije v Evropi. Avstrijci .so zanemarili možnost in verjetnost ruskega napada, zato so z ruskega bojišča potegnili 7 divizij. Posledica tega dejanja je bil katastrofalen poraz pri Lucku, ki je bil po oceni avstrijskega generalštaba bolj nevaren, kot pa je bila za Italijo ofenziva v Tirolih. Elitne enote (kake 3 divizije), ki so se prej borile'na soški fronti in so se šle borit v Tirole, se nisoN več vrnile na Sočo. Nedolgo zatem je padla Gorica. Torej trije veliki porazi: Tiroli, Lučk in Gorica. Morda na tem mestu ne bi bilo napačno vprašanje, zakaj se ni u-spešna ofenziva v Tirolih nadaljevala, ruski prodor preko Karpatov pa ne zamašil z notranjimi rezervami in enotami s koroške in soške fronte, saj bi te fronte odpadle same po sebi, če bi avstrijske enote vdrle v Lombardijo. A za to bi bila že potrebna posebna študija.
Osnovno strateško napako so plačali hrabri borci s svojo krvjo. Take napake so se še pojavljale. Že 4. jur lija je Cadorna obvestil komandante armad o nameravani italijanski protiofenzivi v Tirolih. Nekaj tednov pozneje pa je objavil, da se bo v bližnji prihodnosti začela nova ofenziva na Soči, ki ima za cilj zajetje Gorice. Na podlagi teh izjav se je začelo premikanje enot, vojnega materiala in vseh drugih potrebščin. Treba je bilo hiteti, saj avstrijski vrhovni komandi ni smela biti dana možnost, da bi zbrala dovolj moči za obrambo soške fronte. V tem' je, kakor bomo videli, Cadorna uspel.
mesecev, da bi se postavili spet na noge in nadaljevali nedokončane bitke za še nedosežene cilje.
Italijanska vrhovna komanda je z olajšanjem sprejela prekinitev avstrijske ofenzive v Tirolih/in odhod sovražnikovih divizij na rusko bojišče, hkrati pa ni hotela zanemariti lepe priložnosti na soški fronti. Potrebno je bilo udariti čimprej in ljudstvu podariti že davno obljubljeno osvobojeno Gorico. Kot nalašč je prišla tudi odločitev zahodnih zaveznikov, da na zahodu sprožijo svojo ofenzivo in tako pritegnejo nase strateške rezerve centralnih sil. Vojno - politična situacija, materialno stanje in morala v Avstro - Ogrski so bile take, kakor si jih je italijanska vrhovna komanda lahko samo želela, zato se . je italijanska vojska na Soči .vsestransko in mrzlično pripravljala. Po pripovedovanju ujetnikov in dezerterjev so Avstrijci lahko predvidevali, da se bo naslednja i talij an-‘ ska' ofenziva začela meseca avgusta. Sicer pa so Avstrijci lahko nemoteno opazovali, kaj se na drugi strani pripravlja, saj so z goriških hribov imeli odličen pregled. Ustrezno temu so se za ofenzivo tudi pripravljali. Ni bilo težko oceniti, kje bo glavni napad. Vse je kazalo, da bo to pri Gorici in na Doberdobski planoti. Težko je bilo zbrati moči, ki bi ta napad odbile. Strogo objektivna ocena vseh operativno - taktičnih elementov je kazala na jasen zaključek, ki se je kazal v stavku: *Morda bomo napad odbili, a verjetno ni.»
Glavni cilj šeste italijanske ofenzive je bil osvojit® Gorice in Doberdobske planote. Zato je bilo potreb11 predvsem osvojiti njune do tedaj nepremagljive varuh0, Sabotin - Oslavje - Kalvarijo in Sv. Mihael.
Operativni načrt je to napadno operacijo razdeli/ dve fazi: v prvi naj bi sprožili silovit napad od Trži® do Selc (slepilni napad), v drugi, ki bi sledila po dv® dneh, pa bi udarili z glavnim napadom na goriško &0
bi 80
'5.?
18?
Napad naj
stišče in na Kras (Sv. Mihael - Griža) začel 4. avgusta 1916.
Artilerijska priprava se je začela 4. avgusta z
jutr*1'
medtem ko se je na delu fronte od morja do Vermelj®1* začela šele ob 10. uri. Bila je prav kratka, saj je trajftl, komaj štiri ure; koncentrirana je bila proti Doberdob®
planoti, posebno na prostor med Grižo in Kosičem. u 14. uri sta dve diviziji VII. italijanskega korpusa (brig®, de: «Marche», «Lazio», »Cremona* in «Alessandria»i s v napad na bojni črti od Tržiča do Selc. V prvem nal® sta osvojili dele avstrijskih obrambnih jarkov pri Trži® in Selcih, ki pa sta jih morali spet prepustiti branile®11; ko je 80. avstrijski regiment izvedel protinapad. Na dfu gem delu fronte, posebno na severnem delu Krasa 1 na goriškem mostišču, so še vedno grmeli topovi; do ®®s nih spopadov pehote tega dne tu še ni prišlo.
SESTA ITALIJANSKA OFENZIVA NA SOČI (od 4. do 16. avgusta 1916)
V spomladanskih bitkah in bojih ni prišlo do nikakršne odločitve, ki bi vsebovala pomembne prvine za kakršenkoli otipljiv rezultat vojnih operacij, še manj pa za možnost končne zmage ene ali druge strani, človeške, materialne iri moralne rane iz'minulih bojev in bitk so bile še tako strahovito žive, da bi obe strani potrebovali več
Konec julija 1916 so se na Soči postavile druga nasproti drugi te bojne moči: 24 divizij oziroma 280 bataljonov in 1880 topov na italijanski strani, 8 divizij oziroma 110 bataljonov in 640 topov na avstrijski strani. Dve tretjini navedenih moči sta bili razporejeni na delu fronte od Sabotina do morja. Približno razmerje sil je bilo 3 proti 1 v italijansko korist; tako je bilo mogoče zaslutiti operativno namero italijanske vrhovne komande in tudi verjeten izid ofenzive v prid napadalca.
Za italijansko artilerijo, posebno za težko, je bilo ^ ,j čilno to, da ni bila le številčno močnejša, ampak je tu s pedantno natančnim načrtom in s preciznim merjenj®*: streljala po avstrijskih jarkih, zakloniščih, artileriji'
zasedah in po zaledju. Njeno rušilno moč je povečev®
okrog 700 minometov raznih kalibrov — tudi do 42
V tem so bili Avstrijci slabši. Topovske granate so i j bile, pomendrale in uničile vse pred seboj, tako d a j/ bilo mogoče verjeti, da je na avstrijski strani sploh 6 kdo živ.
fNadaljevanje sledi).
\
jdl
&
$
#l°
jfl*1
**;
ZAKONSKI NAČRT SLOVENSKE SKUPNOSTI ZA GLOBALNO
v v
ZAŠČITO SLOVENSKE NARODNE MANJŠINE V ITALIJI
Načrt sta 8. t.m. predložila predsednik dr. Andrej Bratuž in tajnik dr. Drago Stoka predstavnikoma parlamenta v Rimu predsedniku senata Amintoru Fanfaniju in predsedniku poslanske zbornice Pietru Ingrau
IZ UVODA
Slovenski politični organizaciji «Slovenska demokrat-zveza» in «Slovenska skupnost», ki nimata lastnih |JVoljenih parlamentarnih predstavnikov, sta se te leta l872 posiuiili možnosti, ki jo nudi čl. 50 ustave in sta frdložili parlamentu peticijo z zahtevo po zakonskih do-7dih za zaščito slovenske manjšine v Italiji, kot predava čl. 6 ustave, in po ukrepih v korist slovensko godečih italijanskih državljanov, ki so bili preganjani kot Ufašisti ali so bili kakorkoli oškodovani za časa fašizma, !‘roma v korist njihovih potomcev. Ta zahteva je bila frovana na osnovnih načelih ustave in še zlasti na 'l(rUh 2, 3 in 6, na listini OZN o človečanskih pravicah, ugotovitvi, da slovensko govoreči italijanski državljani uživajo vseh pravic in torej pred zakonom niso enaki vsenii ostalimi italijanskimi državljani, in na ugotovitvi,
* /e država že sprejela ukrepe za zaščito francoske manj-l|fle v Dolini Aosta in izdala določila za zaščito nemške
I,	0ujšine na Tridentinskem - Gornjem Poadižju.
Slovenska manjšina v deželi Furlaniji - Julijski krajini
]rei zahteva popolno priznanje vseh pravic predvidenih republiški ustavi, v mirovni pogodbi z dne 10.2.1947 v drugih mednarodnih aktih, ter pravic, ki jih je zgo-J°vinsko že uživala pred letom 1918 in ki jih je fašistični frni ukinil. Znano je namreč, da je pod fašističnim re-država prepovedala uporabo' slovenskega jezika v Sosu do oblasti, ulzlnila slovensko toponomastiko, u-frla vse šole, ukinila slovenske časopise in druge pufra cije, razpustila vse kulturne ustanove in zaplenila 'i^ovo imetje, likvidirala slovenske banke in zadruge, lfePovedala prodajanje slovenskih knjig, prepovedala slo-frsko petje v javnih in v zasebnih prostorih ter celo v ■®rfevi, prepovedala slovenski jezik celo v zasebnih odno-gospodarsko prizadela zasebnike in slovenske usttmo-e' preganjala slovenske laike in duhovnike ter celo ‘Urje, potujčila slovenske priimke, prepovedala sloven-15 imena, preganjala Slovence s policijskim nasiljem, s [cesi, z obsodbami in celo s, smrtnimi kaznimi, odpustila frilne Slovence iz službe ali jih preselila v notranjost žave, ovirala je življenje in delo tisočev Slovencev, ki se morali izseliti v tujino. Šlo je torej za pravo geno-No politiko, ki so ji Slovenci odločno kljubovali, ka/r 1 izzvalo še krutejše reakcije od strani fašistov.
S padcem fašizma je končno prenehala ta krimi-^na dejavnost do Slovencev in italijanska republika, ki ! kastala iz odporniškega gibanja, je v osnovnih ustav-
II,	1 določilih predvidela strogo enakost vseh državljanov Nd zakonom, pravico do enakega družbenega dostojan-V priznanje vseh človečanskih pravic in obvezo za za-fro vseh narodnostnih manjšin s posebnimi določili. kveza države do zaščite slovenske manjšine potrjuje N* čl. X. prehodnih norm ustave, ki začasno ukinja iz-*dbo avtonomije v deželi Furlaniji - Julijski krajini a Odarja obvezo, ki jo vsebuje 6. člen ustave.
Na istem principu je osnovan tudi 3. člen posebnega Nitta dežele Furlanije - Julijske krajine, v katerem je Udarjena enakost vseh državljanov ne glede na to, Nerj narodnostni skupnosti pripada/o.
V tržaški pokrajini, oziroma v bivšem Svobodnem 'hškem ozemlju je leta 1954 stopil v veljavo posebni fr ut, priložen Londonskemu memorandumu, ki preuvi-točna določila v zvezi z manjšinsko zaščito, ki pa so bila nikoli v celoti uveljavljena.
Kljub številnim zahtevam slovenskih predstavnikov V) oblasti sprejele ustreznih navodil za zaščito in raz-'i slovenske etnične skupnosti. Tudi interpretacija 8. fra statuta dežele F-JK je restriktivnega značaja. Do e/ so bili sprejeti samo zakoni 1012/61 in 932/73 o slo-'frskih šolah v tržaški in v goriški pokrajini, 936/66, ki frklicuje prepoved dajanja tujih imen otrokom. 108/74.
‘ Vsebuje nekatera navodila v zvezi s sestavo novega fronika o kazenskem postopku, nekaj okrožnic in ne i upravnih ukrepov.
Zato vse politične sile, ki združujejo Slovence, zahte-V0 uzakonitev globalne zaščite, ki bi popravila ogromno Cejeno škodo in bi postavila osnovo za boljšo prihodnost.
0 zahtevo je predlagala enotna delegacija Slovencev v ‘s^u predsedniku ministrskega sveta posl. Emiliu Co lfhbu 3.12.1970 in jo je predočila na obisku pri predsedni-^ vlade 2.12.1971. Prejela je vrsto zagotovil, tudi od po-fru ministrskega predsednika posl. Giulia Andreottija 9. .ha 1972. Zahtevo po uveljavitvi člena 6 ustave so frhloaie naslednje politične skupine: KPl z osnutkom .kona predloženim 29.4.1970 v poslanski zbornici in s197o v senatu; PSI z osnutkom zakona, predloženim 7l97i v poslanski zbornici; PSIUP z osnutkom zakona, Vloženim februarja 1972; Slovenska skupnost in Sionska demokratska zveza v obliki peticije na osnovi čl. 50 !tave, predloženi 15.11.1971 in ponovno po volitvah maja '?2; isti dokument je predstavnik Slovenske skupnosti Vložil v deželnem svetu F-JK. Osnutek zakona v zvezi *aščito slovenske manjšine je septembra 1971 pripravila fr Slovenska kulturno - gospodarska zveza. Mnogo je ,i!° tudi resolucij v zvezi s tem vprašanjem, v zadnjem pa je tudi sodstvo opozorilo na pomanjkljivosti pri frišinski zaščiti. Ta vprašanja so prišla do izraza tudi £ rnednarodni konferenci o manjšinah, ki jo je, priredila *ašfe0 pokrajinska uprava julija 1974.
Zaščita slovenske manjšine mora biti globalna, kajti

N
■ho tako lahko zagotovi primeren gospodarski in kul-
Iffri razvoj manjšine. Sicer pa so se v zadnjih letih bi-
k
Dr. Drago Štoka
Dr. Andrej Bratuž
Osnutek okvirnega zakona za globalno zaščito manjšine, ki vsebuje 24 členov, bi lahko razdelili na šest delov.
PRVI DEL (členi 1 — 4) govori o pravnem priznanju slovenske etnične skupnosti kot o osebku, ki ga ščiti 6. člen ustave; najprej ponavlja in poglablja osnovna določila ustave in podobnega deželnega zakona, prepoveduje žalitve in obrekovanje oseh zaradi njihove narodnostne pripadnosti ter potrjuje pravico do dajanja slovenskih imen otrokom, obenem pa tudi pravico, da se imena pišejo v izvirni oblijzi v vseh javnih seznamih. Končno pa o-snutek d.oloča, da mora biti postopek za vračanje imep, v izvirno obliko brezplačen.
DRUGI DEL (členi 5 — 9) vsebuje norme v zvezi z rabo slovenskega jezika v javnih uradih in na javnih napisih ter zagotavlja pravico do uporabe slovenskega jezika v odnosu do oljlasti.
TRETJI DEL (členi 10 — 14) se nanaša na šole s slo-venskim učnim jezikom in najprej razširja veljaven normativ na videmsko pokrajino. Predvideva ustanovitev avtonomnega šolskega okraja za šole s slovenskim učnim jezikom, določa, da mora država upravljati vse otroške vrtce, v zvezi z univerzitetnim študijem pa določa dve vrsti ukrepov: ustanovitev pri univerzah v deželi tistih
Členi zakonskega osnutka
Pravno priznanje slovenske etnične skupine po čl. 6 ustave, čl. 3 statuta avtonomne dežele Furlanije • Julijske krajine in čl. 8 osimskega sporazuma
čl. 1
Prebivalstvo slovenskega jezika s stalnim bivališčem v pokrajinah Trst, GoriCxLh\ Videm je prignano za etnično’skupino ter je zaščiteno po določbi čl. 6 ustave italijanske republike, čl. 3 statuta avtonompe dežele Furlanije -Julijske Benečije, odobrenega z ustavnim zakonom z dne 31. januarja 1963, št. 1, in čl. 3 pogodbe med republiko Italijo in Socialistično federativno republiko Jugoslavijo, ki je bila podpisana v Osimu 10 novembra 1975
Čl. Z
Pripadnikom slovenske etnične skupine je bodisi kot posameznikom bodisi v njihovih organizacijah in združenjih zajamčeno nemoteno uživanje svoboščin, ki jih potrjuje ustava italijanske 'repu blike, ter naravnih pravic, ki jih proglašajo Vesoljna izjava o človekovih pravicah, katero je odobrila Organizacija združenih na rodov, Konvencija o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije, Vesoljne pogodbe o človečanskih pravi cah, Sklepna listina o evropskem sodelovanju, ki jo je odobrila mednarodna konferenca v Helsinkih, ter drugi mednarodni dogovori, ki jih priznava italijanska republika
Posebej jim je priznana in zajamčena pravica, da svobodno izražajo v slovenskem jeziku svoje misij z ustno in pismeno be-
sedo ter z vsakršnim drugim sredstvom.	,
Čl. 3
Žalitve in obrekovanja oseb zaradi njihove' pripadnosti slovenski etnični skupini ali ker govorijo v slovenskem jeziku, pomenijo kazniva dejanja ter so kazniva po čl. 3 zakona z dne 13. oktobra 1975, št. 654.
Podobno zagreši kaznivo dejanje, kdor s silo ali z grožnjami prepove ali prepreči drugim, da svobodno izražajo svojo pripadnost slovenski etnični skupini, ali da javno ali zasebno uporabljajo •slovenski jezik
Čl. 4
Pripadniki slovenske etnične skupine imajo pravico dajati svojim otrokom slovenska imena. Razen tega imajo pravico zahtevali, da sta njihovo ime in priimek v vseh javnih aktih in potrdilih na pisana ali natiskana v .pravilni obliki po slovenskem pravopisu.
Knaka pravica pripada sloven skim pravnim osebam, zavodom, ustanovam, združenjem in skla-d im ter slovenskim podjetjem glede njihovega poimenovanja, napi sov in grbov Dvojezičnost orne pjrnih napisov nima z posledico višjih fiskalnih bremen.
Postopek in vsi akti za vrnitev v izvirno obliko popačenih ali pod fašističnim režimom vsiljenih pri imkov bodo olajšani ter brez plačni.
Pravica rabe slovenskega jezika v ustnih in pismenih odnosih z uradi, v uradnih razglasih in javnih napisih
eho izboljšali odnosi med italijansko večino in sladko manjšino,- tako so oblasti uradno priznale sloven-,e etnične značilnosti prebivalstva dela videmske pokra-y sprejet in ratificiran je bil osimski sporazum, ki v 1 ® zagotavlja zaščito prizadetih etničnih skupnosti in okviru parlamentarne razprave o ratifikaciji osimske-, sporazuma sta bila z veliko večino glasov izglasovana frhmenta, ki zahtevala globalno zaščito Slovencev v frii. Glede na to novo stvarnost, še zlasti pa glede na %is in ratifikacijo osimskega sporazuma je Slovenska frbnost pripravila nov, ustreznejši osnutek okvirnega fr°ha, ki je osnovan na že navedenih načelih, upošteva-^ seveda realnost, ki jo predstavlja osimski sporazum, v frsrern se med drugim naglaša tudi zvestoba obeh držav frhvnim načelom za manjšinsko zaščito. Predlog za zasči-1? slovenske manjšine upošteva tudi prispevek, ki ga lahko Ni manjšina za prijateljske odnose med sosednjima dr-j’frma in vlogo manjšine kot mostu med različnima kul-rhriia in različnima socioekonomskima sistemoma.
Čl. 5
Pripadniki slovenske etnične skupine imajo pravico, da ustno in pismeno uporabljajo svoj jezik v odnosih z organi in uradi javne uprave.
Imajo tudi pravico zahtevati, da so jim uradne vročitve in sporočila ter odgovori na njihove prošnje posredovani v slovenskem jeziku ali v dvojezični obliki odnosno s priloženim uradnim prevodom v slovenski jezik.
Ako funkcionar ali uradnik, ki je pristojen, da obravnava zadevo, ne pozna slovenskega jezika, mora poskrbeti za tolmača.
Čl. 6
Izvoljeni predstavniki slovenske etnične skupine v zbornih organih javne uprave bodisi državnih bodisi, krajevnih, občinskih, pokrajinskih ali deželnih, imajo pravico uporabljati slovenski jezik v svojih ustnih in pismenih posegih med zasedanji omenjenih organov ter pri vložitvi predlogov, resolucij, zahtev, vprašanj in interpelacij; smejo tudi zahtevati, da se ti njihovi posegi vnesejo v zapisnike tudi v slovenski izvirni obliki.
Na zahtevo prizadetih strank lahko vršijo v slovenskem jeziku
tudi javne funkcije, ki so jim mo rebiti poverjene.
Čl. 7
Pripadniki slovenske etnične skupine imajo pravico uporabljati svoj jezik tudi pred sodnijski-mi organi in uradi bodisi v svojih prizivih, prošnjah in tožbah bodisi v izjavah in pričevanjih med preiskavami in med javnimi sodni jskimi obravnavami.
Pravico imajo, da jih tudi javni uradniki, policijski organi, davčne komisije in drugi preiskovalni organi zaslišijo v njihovem materinem jeziku, ter pravico zahtevati, da so zadevni zapisniki sestavljeni tudi v slovenskem jeziku.
Razen tega imajo pravico zahtevati, da je aktom, razsodbam ter sodnijskim in upravnim sklepom, ki se tičejo njihovega primera, dodan uraden prevod v slovenski jezik.
Čl, 8
Na ozemlju, na katerem živi slovenska etnična skupina, mora biti v organikih javne, sodne, finančne in davčne uprave pridržano primerno število mest funkcionarjem in uradnikom ter drugemu nameščenemu osebju s popolnim znanjem slovenskega jezika v pismeni in ustni obliki. Omenjeno osebje je lahko premešče-
stolic, ki izrecno zanimajo manjšino in zagotovitev prisotnosti manjšine pri upravljanju univerze.
ČETRTI DEL (členi 15 — 19) govori o kulturnem razvoju, o zaščiti zgodovinskega bogastva in ljudskih tradicij ter o kulturnih izmenjavah in zadeva olajšave za kulturne stike z organizacijami iz, matične domovine, avtonomijo radijskih in televizijskih oddaj v slovenskem iezi-ku, finančna sredstva za primerno delovanje kulturnih, znanstvenih, vzgojnih in drugih inštitucij in zaščito zgodovinskega bogastva manjšine.
PETI DEL (člena 20 — 21) govori o zaščiti družbeno -gospodarskih interesov manjšine. Manjšina mora biti primerno zastopana v trgovinskih zbornicah, v organih, ki so pristojni na področju kmetijstva, pri upravljanju tržaškega pristanišča itd. Se izredno pereče pa je vprašanje v zvezi z razlaščanjem nepremičnin. Pri gradnji vseh infrastruktur, ki so za skupnost nadvse koristne, mora vedno manjšina žrtvovati svojo zemljo. Zato je pravilno, da zakon ne predvidi samo pravične odškodnine za razlaščene nepremičnine, ampak omeji razlaščanje na. res najnujnejše ukrepe ter obvezuje oblasti, da poiščejo take rešitve, ki bodo v čim manjši meri oškodovale kmetijske površine in obstoječe gospodarske dejavnosti. Obenem morajo imeti prizadeti lastniki prednost pri zasedbi delovnih mest ali pri vselitvi v stanovanja, zgrajena na razlaščenem področju. Osnutek tudi predvideva pravico za vse, ki so utrpeli škodo za časa fašizma, do primerne odškodnine Vsi bi morali uživati ugodnosti, ki jih zakon predvideva za politične preganjance. Treba, je torej ponovno predvideti rok za vlaganje prošenj in za predložitev potrebne dokumentacije.	„
SESTI DEL (členi 22 — 24) pa vsebuje dokončna in prehodna določila: pooblastilo deželi, da izdaja zakone za konkretno realizacijo manjšinske zaščite, obveza vlade, da v teku šestih mesecev izda izvršilne odloke za uveljavitev tega zakona, potem ko je slišala mnenje posebne komisije, ki jo sestavljajo slovenski poslanci, senatorji in deželni svetovalci ter predstavniki najbolj reprezentativnih gospodarskih, družbenih, kulturnih in šolskih manjšinskih ustanov.
no iz pokrajin Trst, Gorica in Vi* dem samo na lastno prošnjo.
Znanje slovenskega jezika se dokaže z diplomo srednje ali višje srednje šole s slovenskim učnim jezikom ali z univerzitetno diplomo ali potrdilom ali s posebnim izpitom, ki ga je treba opraviti pred komisijo, ki jo sestavljajo izvedenci v slovenskem jeziku.
Pri natečajih za javne službe bo na tem ozemlju dodeljeno dodatno točkovanje za poznavanje slovenskega jezika.
Čl. 9
Uradne objave in uradni razglasi v občinah ali v delih občine,
v katerih živi slovenska etnična skupina, ali v jezikovno mešanih, morajo biti dvojezični; v italijanščini in slovenščini.
Prav tako morajo biti dvojezični ter v enaki velikosti žigi, pečati, prapori, grbi in sploh vsi javni napisi.
Podobne določbe veljajo za to-ponomastične navedbe ter napisne table z imeni občin, zaselkov, krajev, ulic, trgov itd.
S posebnim deželnim zakondm bodo izrecno določeni kraji, občine in zaselki, v katerih je obvezno spoštovanje predpisov tega člena.
Ohranitev in izpopolnitev vseh slovenskih šol, razširitev normativa na videmsko pokrajino, avtonomni slovenski šolski okraj
čl. 10
Priznajo se ter se ohranijo državni otroški vrtci, osnovne, srednje in višje srednje šole s slovenskim učnim jezikom, ki so bile ustanovljene in obnovljene pod Zavezniško vojaško upravo ter ki so naštete v Posebnem statutu, priloženem Spomenici o soglasju, podpisani v Londonu dne 5. oktobra 1954, ter one, ki so bile ustanovljene s kasnejšimi ukrepi in ki sedaj obstajajo.
Sedaj obstoječi otroški vrtci s
CL. 6 USTAVE
Republika ščiti z ustreznimi normalni jezikovne manjšine
ČL. 3 DEŽELNEGA STATUTA
V	deželi se priznava - enakost pravic in ravnanja vsem držav Ijanom. naj pripadajo kateri koli jezikovni skupini, z zaščito njiho vih ciničnih in kulturnih značilnosti.
CL. 8 OSIMSKEGA SPORAZUMA
V	trenutku, ko preneha veljati specialni statut priložen london skeniu memorandumu n soglasju z dne 5. oktobra 1954, izjavlja vsaka stran, da ho obdržala v veljavi notranje ukrepe, ■ ki so že bili sprejeti v okviru izvrševanja omenjenega statuta in žago lovila v okviru svojega not. j’.lega prava, da se ohrani raven zaščite pripadnikov ustreznih manjšin (ustreznih etničnih sku-n(r), ki ir oredvide"« z določbami specialnega statuta, ki je pre nehal veljati.
slovenskim učnim jezikom, ki jih upravljajo občine ali ustanova ONA1RC, bodo preosnovani v državne ter bodo imeli enotno upravo. Za vzporejanje dejavnosti o-menjenih vrtcev bodo ustanovljena posebna didaktična ravnateljstva, katerim bodo načelovali nadzorniki, ki pripadajo slovenski etnični skupini.
Z odlokom ministra za javno šolstvo bodo ustanovljene druge državne šole katerekoli stopnje in vrste s slovenskim učnim jezikom, ako bodo njihovo ustanovitev zah tevali zainteresirani starši ali predstavniki krajevnih skupnosti.
Ustanovljeni bodo tudi tečaji s slovenskim učnim jezikom za dijake • delavce.
Organiki ter učni načrti in pre grami izpitov šol in zavodov s slovenskim učnim jezikom bedo določeni z odlokom ministra za javno šolstvo po zaslišanju mnenja posebne komisije, ki je ustanovljena pri Deželnem šolskem u-radu v smislu čl. 9 zakona z dne 22 decembra 1973, št. 932
Omenjeno komisijo bo treba vprašati za mnenje tudi za prilagoditev reform vsedržavne šolske ureditve šolam s slovenskim učnim jezikom
Čl. 11
Diplome, ki jih izdajajo državne šole in zavodi s slovenskim učnim jezikom, so sestavljene na posebnih dvojezičnih obrazcih, ki jih pripravi ministrstvo za javno šolstvo, z italijanskim iri sloven skim besedilom, tiskanim s črkami v enaki velikosti
Omenjene diplome so za vse učinke enakovredne diplomam, ki jih izdajo državne šole in zavodi z italijanskim učnim jezikom iste vrste in stopnje
Čl 12
Z izjemo, kar odreja ta zakon, veljajo določbe o ureditvi šolstva v goriški in tržaški pokrajini, katere določajo zakona z dne 19. julija 1961, št. 1912 in z dne 22. decembra 1973, št. 932 ter pravilniki, uredbe in okrožnice, ki so bile izdane za njihovo izva janje.
Podobne norme bodo izdane za ustanovitev državnih šol s slovenskim .učnim jezikom, ki bodo u-stanovl.iene v videmski pokrajini.
Za zagotovitev rednega delovanja državnih šol s slovenskim učnim jezikom bo olajšan in poenostavljen postopek z pripravo in tiskanje učbenikov in pomožnih knjig s skladi, ki jih predvideva čl. 8 gori navedenega zakona z dne 22. decembra 1973, št. 932
Čl. 13
Z namčnotn, da se uresniči demokratična udeležba krajevnih skupnosti in neposredno zainteresiranih družbenih sil v šolskem življenju in upravljanju, bo ustanovljen poleg na ozemlju temelječih šolskih okrajev, ki jih predvidevata člena 9 in 10 odi. preds. rep. z dne 31. maja 1974, št. 416, avtonomni okraj za šole s slovenskim učnim jezikom.
Omenjeni okraj bo imel nalogo:
a) da deluje za okrepitev in
razvoj šolskih in vzgojnih ustanov v slovenskem jeziku ter povezanih dejavnosti, upoštevajoč sicer cilj kulturne in civilne rasti celotne krajevne skupnosti;
b)	da poišče najprimernejše rešitve za posebne potrebe in specifične probleme šol s slovenkim učnim jezikom;
c)	da vzpodbuja in ohranja stike med šolami za zagotovitev čim večje skladnosti kulturnih usmeri tev ter didaktičnih in pedagoških kriterijev.
Okrajni svet šol s slovenskim učnim jezikom bo imel strukturo in funkcije, ki jih določata člena 11 in 12 gori navedenega odi. preds. rep. z dne 31. maja 1974, št. 416.
Predstavniki raznih’ ustanov in socialnih kategorij v prej navedenem svetu bodo izbrani med
pripadniki slovenske etnične skupine.
Čl. 14
Slovenski etnični skupini je zajamčena udeležba v vodstvenih organih univerze ter v strukturah, ki vršijo didaktično in znanstveno dejavnost (osebnega pomena za zaščito etnične skupine, njenega razvoja in njene specifične funkcije mostu med naredi.
Na univerzah v deželi bodo o-snovani predmeti, tečaji in stolice za slovenski jezik in slovstvo, za slovensko zgodovino, za zgodovino slovenske kulture in ljudskih izročil, za mednarodno gospodarstvo in razvoj ozemlja v obmejnih regijah, za italijansko pravo in primerjalno z etničnimi skupinami, za sociologijo etničnih odnosov, za slovenski jezik za prevajalce in tolmače.
Kulturni razvoj, zaščita tradicij, avtonomija radijskih in TV oddaj v slovenščini, olajšati kulturne stike z matično domovino, zagotoviti finančna sredstva
čl. 15
Z namenom, da se pospešuje razvoj in kulturni napredek slovenske etnične skupine, bodo olajšani stiki s središči in kulturnimi ustanovami Socialistične republike Slovenije bodisi z organiziranjem predavanj, seminarjev in izpopolnjevalnih tečajev bodisi s šolskimi izleti in obiski šol, muzejev in knjižnic bodisi s srečanji dijakov in učnega osebja, ter nasploh vsakršna oblika kulturnih izmenjav.
ČL 16
Slovenski radijski postaji ^Radio Trst A» bosta priznana avtonomija in status drugega radiofonskega omrežja.
Podobno bo zajamčena avtonomija sporedov televizijskih oddaj v slovenskem jeziku, katere pred videva čl. 21 zakonskega odloka z dne 22. januarja 1975, št. 3.
Čl. 17
Slovenska združenja in ustanove kulturnega, umetniškega, znanstvenega, vzgojnega, razvedrilnega, športnega, socialnega in podpornega značaja imajo pravico, da jim pristojni .organi podelijo materialno in finančno pomoč, ki jo uživajo podobne ustanove, ki de lujejo v vsedržavnem merilu.
Podobna pravica pripada za izdajanje knjig, revij, časopisov in periodičnega tiska kulturnega, u-metniškega, znanstvenega, političnega in vzgojnega značaja v slovenskem jeziku.
Čl. 18
V	skladu z zaščito krajine ter zgodovinskega in umetniškega državnega premoženja v smislu čl. 9 ustave morajo biti zavarovane tudi posebne značilnosti vasi, v katerih živi slovenska etnična skupina, bodisi da gre za zgodovinske in umetniške spomenike ali za naselja, bodisi da gre za običaje, ljudske pesmi in plese ali drugačne oblike izražanja kulture in čustev prebivalstva.
V	ta namen bo ustanovljen poseben odsek pri nadzorništvu za starožitnosti, spomenike in umetnine z izvedenci, ki bodo izbrani med slovensko etnično skupino.
Čl. 19
Nobene spremembe se ne sme vnesti v razmejitve temeljnih u-pravnih enot z namenom, da se prejudicira etnična sestava omenjenih enot.
Slovenska etnična skupina mora biti pravično zastopana v vseh javnih zavodih, odborih, komisijah in ustanovah, katerih delovanje lahko sovpada s kulturnimi, socialnimi in gospodarskimi koristmi slovenskega prebivalstva.
Prav1'- tako bo morala slovenska* etnična skupina imeti svoje zastopnike v zbornicah za trgovino, industrijo, obrtništvo in kmetijstvo z zadevnimi odseki ter v odgovornih organih uprave državnih, poldržavnih in deželnih skladov, ki imajo namen dajati pobude za gospodarski razvoj v deželi.
Zaščita družbenogospodarskih interesov man|šine, odškodnina za škodo, ki jo je povzročil fašizem, 0-mejitev razlaščanj
čl. 20
Zaščita slovenske etnične skupine se tiče tudi družbeno-gospo-darskih in ambientnih interesov, ki tvorijo predpostavko njenega obstoja in ohranitve. Te interese je treba upoštevati pri pripravi regulacijski načrtov, urbanističnih programov, načrtov stanovanjskih ter cenenih in ljudskih gradenj.
V	primerih, ko je treba zaradi ugotovljenih potreb javne koristi razlastiti nepremičnine aji uvesti služnosti ali vinkulacije nad nji mi, se mora predhodno \ slišati mnenje zainteresiranega prebivalstva bodisi neposredno bodisi preko organov krajevne uprave (področnih ali občinskih) ter je treba upoštevati morebitne predloge, ki skušajo preprečiti, obiti ali vsaj omejiti škodo 'na lastnini, nasadih, napravah in obratih podjetja.
V	vsakem primeru je zajamčena prednostna pravica pri zaposlitvi na morebitna nova delovna mesta za one, ki imajo stalno bivališče na omenjenem območju, ter prednostna pravica za gospo darske in zasebne dejavnosti.
Osnutki gospodarsko-družbenega in urbanističnega načrtovanja ter njihova izvajanja na ozemlju, na katerem živi slovenska etnična skupina, se morajo držati načela, da ne spremenijo etničnega zna-
čaja omenjenega ozemlja. V ta namen bo moralo biti vključeno v pristojne organe primerno število predstavnikov omenjene etnične skupine, kateri bodo izbrani med izvedenci v specifičnih zadevah ter med najbolj zainteresiranimi socialnimi kategorijami.
V skladu z načelom člena 4* ustave se bo z najprimernejšimi sredstvi pospeševalo in krepilo u-stanavljanje zadrug za gospodarski razvoj in za zaščito koristi prebivalstva na prej navedenem ozemlju ter bo zavarovan razvoj obrtništva.
Čl. 21
Državljani slovenskega jezika, ki so pod fašističnim režimom utrpeli preganjanje ali obsodbe zaradi svoje privrženosti lastnemu jeziku, kulturi in tradiciji odnosno zaradi dejavnosti v obrambo slovenskega prebivalstva in jezika, imajo pravico do odškodnine.
Nanje bodo raztegnjene vse u-godnosti, ki jih določajo veljavni zakoni v prid političnim preganjancem. V ta namen bodo ponovno, odprti roki za vložitev prošenj in zadevne dokumentacije.
Svojemu namenu in zakonitim lastnikom ali upravičencem bodo vrnjene nepremičnine, katere je bilo treba prisilno odstopiti v času fašističnega režima.
Prehodna in dokončna določila deželi za izdajanje zakonov za realizacijo manjšinske zaščite, in vladi za Izdajo izvršilnih odlokov za izvajanje zakona
čl. 22
Za izvedbo odredbe čl. 3 deželnega statuta, odobrenega z ustavnim zakonom z dne 31 januarja 1963, št. 1, je avtonomna dežela Furlanija - Julijska Benečija pooblaščena, da izdaja zakone o problemih, ki se tičejo slovenske manjšine v skladu z ustavo in a splošnimi načeli pravne ureditve — med katere spada načelo o zaščiti manjšin — ter ob spoštovanju norm, ki jih določa ta zakon.
Čl. 23	/
Vladi je poverjena naloga, da izda v šestih mesecih, potem ko začne veljati ta zakon in potem
ko sliši mnenje posebne komisije,
ki jo bodo sestavljali parlamentarci in deželni svetovalci sloven-■ etnične skupine ter predstavniki najpomembnejših slovenskih organizacij, primerne in potrebne ukrepe, vključno prenos funkcij, pristojnosti in uradov na deželo Furlanijo Julijsko Benečijo, da se zagotovi spoštovanje norm, ki jih ta zakon določa, ter njihova konkretna izvedba.
V nadaljnjih šestih mesecih bo dežela Furlanija - Julijska Benečija izdala ukrepe, ki so v njeni pristojnosti.
CL 24
Prekličejo se vse določbe, ki nasprotujejo temu zakonu.
PRILOŽNOST ZA SREČANJA
Predsednik velesejma prof. Faraguna in gen. direktor dr. Linassi
T etošnji 29. mednarodni tržaški velesejem se odpira " v trenutku, ko preživlja tukajšnje in državno gospodarstvo precejšnjo stisko. Kljub temu je bil ves razpoložljiv fazstavni prostor na sejmišču oddan še pred meseci: to po eni strani morda kaže na dejstvo, da se v fazi neugodne gospodarske konjunkture podjetniki poslužujejo vseh sredstev, in torej tudi sejemskih prireditev, da se obdržijo in po možnosti še krepkeje uveljavijo na tržišču, prav gotovo pa je dokaz ,da poslovni svet zaupa v to osrednjo tržaško gospodarsko prireditev in da nikakor noče zamuditi priložnosti, da bi na njej nastopil s primernimi propagandnimi pobudami.
Glavna značilnost letošnjega sejma je, da med razstavljenimi izdelki prevladujejo kategorije blaga za široko potrošnjo. S takšno strukturo velesejma se strinjajo ne le proizvajalci iz Trsta, iz naše dežele in iz ostale Italije, temveč tudi proizvajalci iz tujine. Na našem mednarodnem prikazu sodelujejo namreč podjetja iz 25 držav, in sicer iz Evrope in z drugih celin, kar potrjuje veljavnost posredniške vloge Trsta na stičišču mednarodnih blagovnih tokov med Srednjo Evropo in čezmorskimi deželami. Na našem sejmu prihajajo med drugim do veljave številni proizvodi dežel v razvoju in v tem okviru velja posebej omeniti razstavo prototipov iz manj znanih vrst tropskega lesa, ki si jo lahko ogledamo v paviljonu afriških držav, pridruženih Evropski gospodarski skupnosti.
Vzorčni velesejem pa je le ena izmed specializiranih prireditev, ki sestavljajo letošnji sejemski koledar. Pred tem smo na sejmišču pri Montebelu organizirali že tri prireditve, in sicer razstave «Mo-torshovv«, «Nauticamp» in «Expomodel», v drugi polovici leta pa bomo priredili še tri specializirane razstave, to je «Tuttozoo«, »Avtec 77 (razstavo barv in lakov) ter «Božič v Trstu» (razstavo daril). Skupno torej sedem specializiranih prireditev, katerim se bodo v prihodnje, ko bo sejmišče obnovljeno, pridružile še druge. Sejemsko vodstvo si namreč 'prizadeva, da bi z diverzifikacijo prireditev in z nizanjem specializiranih prikazov čez vse leto kolikor mogpče popolno izvajalo vlogo, ki jo ima v okviru tržaškega gospodarstva.
Julija meseca bomo začeli z obnavljanjem sejmišča. Nekako do prihodnjega mednarodnega sejma naj bi bili vsi paviljoni obnovljeni‘in predvsem opremljeni z ogrevalnimi napravami, tako da bo sejemsko življenje možno v njih tudi v zimskih mesecih. Naša sejemska politika si prizadeva, da bi Trstu zagotovila redno poslovno življenje čez vse leto s postopnim prehajanjem na čedalje izrazitejšo specializacijo na področjih, ki so za Trst najbolj ustrezna glede na strukturo in razvojne možnosti tukajšnjega gospodarstva. Optimum, h kateremu težimo. je v tem, da bi na sejmišču prirejali po 10 ali morda še več specializiranih prikazov na leto. Slej ko prej pa bo ostal glavna privlačnost za domače in tuje posloyne ljudi naš vsakoletni mednarodni vzorčni velesejem.
Kar zadeva prireditev, ki smo jo pravkar odprti, želim še posebej omeniti strokovna srečanja, posvete in konference, ki ga dopolnjujejo in uveljavljajo doma in v tujini. Vrsta «dnevov» je posvečena tujim državam, ki so uradno prisotne na naši manifestaciji: tako je bil včeraj *Dan Zahodne Nemčije«, danes |e na vrsti «Dan Jugoslavije«, jutri,bomo proslavili «Dan Avstrije«, v torek, 21. junija, pa bo * Dan Japonske«. Japonska je zopet prisotna v Trstu po enoletnem premoru, Jugoslavija in Avstrija pa sta najbolj zvesti udeleženki na naših prireditvah, saj sta njuni kolektivni razstavi v Palači na rodov leto za letom glavna stebra tujih prikazov na našem seimu.
Program strokovnih srečanj pa je letos naslednji: 20. junija bo na sporedu III. srečanje o zavarovalstvu, ki se bo odvijalo pod pokroviteljstvom Vsedržavnega združenja zavarovalnic ANIA in pri katerem bodo sodelovale vse štiri glavne zavarovalnice iz Trsta Assicurazioni Generali, Riunione Adriatica di Si-curla, Lloyd Adriatico in Societa Assicuratrice tra Armatori SpA (SASA); dne 23. junija bo na vrsti XII mednarodno srečanje o lesni trgovini, ki ga organizira Vsedržavno združenje trgovcev z lesom in plutO; istega dne bo tudi Posvet o manj znanih vrstah tropskega lesa, ki ga organizira Komisija Evropskih skupnosti; .dne 24. iunija bomo lahko prisostvovali strokovnemu srečanju na temo: <Les kot gradbeni element«, ki ga organizira Vsedržavna zveza industrijcev s področja lesa, pohištva in opreme; naslednjega dne. se pravi 25. junija, pa bo Mednarodni seminar o vlogi in koristnosti terminskih tržišč s kavo, ki ga organizira družba Trieste Consult.
To so na kratko glavne značilnosti letošnjega velesejma V njem se, mislim, dobro zrcalijo priza devanja. da bi naša prireditev postala čedalje bolj, kakor samo tržaško mesto in dežela Furlanija - Julijska krajina, učinkovito stičišče med različnimi državami in različnimi narodi, dejavnik miru in plodnega gospodarskega sodelovanja, skratka učinkovit pospesnik blaginje za vse.
PROF. DR FAUSTO FARAGUNA predsednik
tržaške velesejemske ustanove
EDEN NAJBOLJ OBISKANIH PAVILJONOV NA TRŽAŠKEM VELESEJMU
Jugoslavija v Palači narodov Letos blago široke potrošnje

MEDNARODNA ŠPEDICIJA IN TRANSPORT
Razgovor s tajnico jugoslovanske razstave inž. Ljudmilo Pfaffovo iz Zagreba in aranžerjem paviljona inž. Dušanom Ferjančičem iz Ljubljane - Tesni prostori so vedno hujši problem
Jugoslovanska kolektivna razstava v Palači narodov na tržaškem velesejmu pritegne vsako leto največ pozornosti med poslovnimi ljudmi in obiskovalci, ki posečajo našo osrednjo gospodarsko manifestacijo pri Montebelu. Tako bo prav gotovo tudi letos, saj so številni eksponati racionalno in okusno prikazani, poleg tega si obiskovalci v jugoslovanskem paviljonu lahko ogledajo izdelke, ki jih lahko kupijo v vsaki trgovini onstran meje, na voljo pa so jim tudi turistične informacije in propagandni material, s pomočjo katerega lahko «planirajo» svoje počitnice. Nič čudnega torej, če je ta paviljon vsako teto najbolj obiskan ves čas sejma.
Že ob vstopu v paviljon se pred nami ragrne bogata izbira izdelkov jugoslovanskih tovarn, ki proizvajajo blago za široko potrošnjo. Na podstavkih v središču paviljona so razstavljena oblačila, izdelki iz kože in kožna galanterija, na nasprotni steni nas velike fotografije v barvah vabijo v najlepše turistične kraje sosednje republike, na desni strani so razvrščene knjige in publikacije številnih založb, na levi strani pa so v nivojih prikazani izdelki jugoslovanske prehrambene industrije. Pozornost športnikov bodo posebej pritegnili Tomosovi izvenkrmni motorji in posebna prikolica za čolne. Turistične informacije, propagandni material, avtomobilske karte, ceniki in drug informativni material pa so na voljo v posebnem «uradu». ki so ga uredile Turistična zveza SR Slovenije, Turistična zveza SR Hr-vatske in Sklad za turistično propagando in informativno dejavnost v inozemstvu, ki deluje v okviru Gospodarske zbornice Jugoslavije v Beogradu.
Če je osrednji del razstave namenjen vsakodnevnim potrebam prebivalstva, in to predvsem prebivalstva iz tukajšnjega obmejnega pasu, pa se vrsta panojev, ki so cik-cakasto nanizani od glavnega vhoda v notranjost paviljona, nanaša na širše gospodarsko sodelovanje med Italijo in Jugoslavijo in med sosednimi obmejnimi območji ter na bodoči razvoj kooperacije v okviru osimskih sporazumov.
«Z Italijo nas povezuje dolgoletno zelo plodno sodelovanje in o-bojestransko politično razumevanje. To sodelovanje temelji na načelih koeksistence. Mislim, da sta Jugoslavija in Italija v tem pogledu dali klasičen primer, kakšni morajo biti odnosi med državami z različnimi družbenimi sistemi*. Tako je dejal predsednik SFRJ Tito marca 1971. leta ob svojem uradnem obisku v Italiji. Pano. kj nas na to opozarja, ima zgovoren dodatek v podatkih, ki
prikazujejo razvoj blagovne menjave med sosednima državama v zadnjih petili letih. Iz njih je razvidno, da je Jugoslavija v lan skem letu dobavila Italiji za 10 tisoč 131,7 milijona dinarjev, od Italije pa prevzela za 12.927,7 milijona dinarjev blaga. S tem se je Italija uvrstila na tretje mesto med državami, ki so v poslovnih stikih z Jugoslavijo. V zadnjih petih letih se je vrednost obojesmer-ne menjave praktično podvojila, saj so jugoslovanske dobave italijanskemu tržišču v letu 1972 znašale 5.236,8 milijona dinarjev, promet v nasprotno smer pa je dosegel 6.799,8 milijona dinarjev.
Naslednji pano opozarja na razsoj, ki ga je v zadnjih petih letih zabeležila blagovna menjava med obmejnimi področji na podlagi videmskega Sporazuma, Vrednost o-bojesmerne menjave po tržaškem in goriškem računu, ki je znašala v letu 1972 18,3 milijarde, se je v lanskem letu povzpela na 40,3 milijarde lir. Prav tako se je povečala vrednost blaga, izmenjanega v okviru sejemskih sporazumov, in sicer za 2,4 milijarde v letu 1972 na 3,025 milijarde lir v lan skem letu, za tekoče leto pa je predviden skupen plafond v višini 4 milijard lir. Končno nas panoji opozarjajo na razvoj osebnega prometa na kopenski meji med Itali-
jo in Jugoslavijo: celoten potniški promet se je lani povzpel že na 54,6 milijona potnikov; od tega pa ■ je na maloobmejni promet odpadlo 28 milijonov potnikov. Zanimiv je tudi podatek, da je v prvih dvajsetih letih po podpisu videmskega sporazuma z obmejno prepustnico stopilo čez mejo okrog 450 milijonov ljudi. Vizitka najbolj odprte meje v Evropi.
Ta del razstave v jugoslovanskem paviljonu poudarja tudi druge oblike sodelovanja med sose doma. tako zlasti na kulturnem področju. Organizatorji pa niso pozabili na nove možnosti, ki jih odpirajo osimski sporazumi in so v tem okviru prikazali problem skupnih prometnih infrastruktur, sodelovanja med pristanišči Benetke, Trst, Koper iii Reka, sodelovanja v okviru vodnega gospodarstva in druge oblike kooperacije, predvidene po osimskih sporazumih.
Tudi letošnjo kolektivno razstavo jugoslovanskih podjetij v Palači narodov je organiziral Medrepubliški odbor za maloobmejno trgovino in sejemske sporazume, ki mu predseduje Mladen Dolenec, tajnica za letošnje leto pa je ing. Ljudmila Plaff. Ing. Pfaffovo smo našli tik pred odprtjem velesejma vso zatopljeno v nekakšne skripte, ko je povsem mirno sredi splošnega vrveža urejala še zadnja de-
Tajnica jugoslovanske razstave inž. Ljudmila Pfaff

EXPORT - IMPORT - PROIZVODNJA
PODJETJE ZA PROIZVODNJO IN PRODAJO KMETIJSKIH IN PREHRAMBENIH ARTIKLOV
41001 ZAGREB- Vrbaničeva 50 JUGOSLAVIJA
Telex: 21277 — KOOPEX	Tel. 440411
Poštni predal: 441
TOZD ((MALOOBMEJNI PROMET», Sežana — Terminal
Tel. (67)73681
mm
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
S p A.
GLAVNICA LIR 600.000.000 - VPLAČANIH LIR 300.000.000
VSE BANČNE OPERACIJE IN STORITVE:	obrtniška POSOJILA E.s.A
PETLETNA HIPOTEKARNA POSOJILA - NEPREKINJENA BLAGAJNA - VARNOSTNE SKRINJICE
MENJALNICA
BANKA USPOSOBLJENA ZA BLAGOVNO IN DEVIZNO PO SLOVANJE S TUJINO BANCA AGENTE PER IL COMMERGIO DEI CAMBI
TRST,UL. F. FILZI 10-TEL 61-446-TELEX 46264-BRZOJAVNI NASLOV: BANKRED
la v paviljonu. V krajšem pogovoru nam je orisala glavne značilnosti letošnjega nastopa jugoslovanskih gospodarskih organizacij na sejmu in prikazala osnovne sektorje, na katere se deli njihova kolektivna razstava. Poudarila je zadovoljstvo prirediteljev vsakoletnega nastopa Jugoslavije v Trstu, saj je njihov trud poplačan z živim interesom, ki ga kažejo obiskovalci do jugoslovanskih razstavljenih izdelkov in do turističnih storitev, ki jih pristojne organizacije nudijo ob tej priliki. Po crugi strani pa ni mogla zamolčati nekaterih kritik na račun razstavnih prostorov: ti da so občutne zastareli, temni in premalo zračni, poleg tega pa je jugoslovanska razstava zaradi pomanjkanja ustreznega' prostora razdeljena praktično na 'dva dela (če izvzamemo stand sežanskega podjetja Kras, ki so ga postavili v Gastronomskem parku): medtem ko je kolektivna razstava nameščena v pritličju, je jugoslovansko pohištvo razstavljeno v prvem nadstropju Palače narodov. Idealna rešitev h' bila, da bi obe razstavi lahke združili, tako da bi obiskovalci in poslovni ljudje imeli e-netnejši pregled nad zmogljivostmi jugoslovanske industrije. Trst bi se moral ravnati po Gradcu, nam je še dejala ing. Plaffova: tudi v tein štajerskem mestu so sejemski prostori precej utesnjeni, khub temu pa najdejo organizatorji način, da vsako leto dodajajo vsaj pi, en nov paviljon, tako da se graški sejem iz leta v leto širi.
Glavna direkcija Koper Vojkovo nabrežje 32
Telefon: 21-83«
Telex: 34-117, 34-140 , 34-113
Opravlja preko vanjo združene TOZD ŠPEDICIJA KOPER n.sol.o. in TOZD transport KOPER n.sol.o. ter njunih filial, Izpostav <* poslovalnic v vseh večjih mestih, lukah in mejnih prehodih Jugoslavije vse posle mednarodne špedicije in transporta doma i» v tujini.
S 47 filialami, izpostavami in poslovalnicami
NUDI
popoln špediterski servis, organizira prevoze po suhnzcmniH, pomorskih in zračnih poteh ter daje nasvete v transportno ‘ špediterskih in carinskih zadevah;
z lastnim kamionskim parkom prevzema vse vrste prevozov. Specializirani dejavnosti sta blagovni tranzit preko Ink Rek* in Kopra ter opravljanje špediterskih storitev na sejmih in razstavah doma in v tujini; vse storitve opravlja strokovno, hitro in zanesljivo.
Zaupajte svoje blago organizaciji
INTEREUROPE
in prepričali se boste o našem strokovnem in skrbno opravljenem servisu.
D*
« k,
»ih
Za
»krt
»bič
Kop
» h
Bi
iali
ibe.
S
feni
Tega mnenja je tudi ing. Dušan Ferjančič iz Ljubljane, ki je poskrbel za aranžma paviljona. Pri urejanju paviljona je bilo treba prav zaradi slabe osvetlitve in omejenosti razpoložljivega prostora premagati marsikatero težavo, da so prišli eksponati do ustrezne veljave in da je blago racionalno razporejeno. No. s primerno adaptacijo umetnih svetlobnih virov in z nanizan jem eksponatov v nivojih pa je ekipi marljivih delavcev uspelo urediti paviljon, tako da mu ni kaj očitati. Kar zadeva pritožbe glede zastarelosti razstavnih prostorov, se tega nedostatka zavedajo tudi pri vodstvu velesejma, ki ima že vse pripravljeno, da po končanem sejmu začne z obnavljanjem zastarelih struktur. Zaenkrat bo Palača narodov sicer ostala nedotaknjena, prihodnje leto pa nameravajo obnoviti tudi ta objekt. Mimo tega je sejemsko vodstvo obljubilo, da bo za prihodnje leto skušalo najti za jugoslovansko razstavo enoten prostor, tako da bo pohištvo razstavljeno skupaj z drugimj eksponati.
ELIO FORNAZARIČ
Trgoprogres
import - export
UMAG - JUGOSLAVIJA
file
feo
»kih
»icn
»tu,
K
feji
Si
fen
le,.
Jim
fen
Pi
hen
feji
Ni ie 1
O Z D v sklopu združenega podjetja
AGROTURIST Umag *
IZVOZNO - UVOZNI POSLI LASTNA PROIZVODNJA TUJA ZASTOPSTVA KONSIGNACIJE
OSRKBOVANJE LADIJ IN JAHT
PREDSTAVNIŠTVA:
ZAGEB BEOGRAD NOVA GRADIŠKA
NAJBLI2JA SKLADIŠČA:
KOPER - IZOL,A - PIRAN - UMAG • NOVIGRAD - POREČ - RIJEKA
Sedež O Z D v UMAGU, Ul. JNA St. 3 Tel: 72334, 72203, 72685 Telex: 25125 TPG YU
Pije
,fč
lici
in
Pris
»o
Pip,
0
fea
»«
N;
N;
'e«
tar
fed
ta p 4i
Pon
»tis
>ke
fesi
k
fea
tal)
»tei
ter
tfej
»ip
»S(
»Sfl
GOSPODARSKA ZBORNICA SR HRVATSKE in GOSPODARSKA ZBORNICA SR SLOVENIJE
vabita
cenjeno občinstvo na ogled raznih jugoslovanskih izdelkov za osebno potrošnjo, ki bodo razstavljeni na
29. MEDNARODNEM TRŽAŠKEM VELESEJMU
OD 17. DO 29. JUNIJA 1977
V Palači narodov: prehrambni proizvodi, tekstilni in usnjeni izdelki, okrasni predmeti, iz/delki ljudske umetnosti, kristal, knjižni sejem itd.
Na lesni razstavi: pohištvo
Naše gastronomske specialitete, vina in druge pijače so Vam na razpolago na terasi paviljona pri glavnem vhodu na velesejem
DANES, 18. junija, DAN JUGOSLAVIJE ob 10. uri TISKOVNA KONFERENCA in poslovni razgovori
Organizacijski odbor za tržaški velesejem 1977 Gospodarskih zbornic SRH in SRS
fei
»k
INTERCOMMERCE
TOZD ZUNANJA TRGOVINA
UMAG E. Miloša 20
EXPORT - IMPORT, tuja zastopstva, konslgnaeija telef. 033/722222 • tclcx: 23148 MALOOBMEJNI PROMET 7. ITALIJO
PREDSTAVNIŠTVA: BEOGRAD:
M. Birjuzova 21, tel. «11/623755, 623734 - telex: 12359
ZAGREB
Jurišičeva 2 a, tel. 041/417622, 419883 - telex: 21107 NOVI SAD
Narodnih heroja 3, tel. 021/44233, tc|ex: 14393 RIJEKA
R. Končata 44, tel. 051/25935, tclex: 24290 SEŽANA
Carinski terminal, tel. 067/73233, 73106, telex: JilJO
pRimorski dnevnik
18. junija 1977
SLOVENSKE KNJIGE NA TRŽAŠKEM VELESEJMU
Za razstavo in prodajo knjig skrbi Tržaška knji-gama - Razstavljene številne knjižne novosti
Za vsakogar nekaj - nekaj za vsa
Mladinska knjiga je riajvečja založniško - grafična delovna organizacija v Sloveniji in	največjimi v Jugoslaviji. V
enaintridesetih letih od ustanovitve do danes je zbrala vse dragocene izkušnje ih pritegnila k sodelovanju vrsto strokovnih sodelavcev za vsa področja dejavnosti, kar se odraža v zelo širokem in pestrem založniškem programu. Pri založbi Mladinska knjiga izide vsako leto blizu i«0 različnih knjižnih naslovov — od tega dve tretjini novitet in ena tretjina ponatisov. Skoraj polovica naših knjižnih • izdaj je vsako leto na-, menjena najmlajšim in doraščajočim bralcem, približno četrtino programa zavzemajo izVirna in prevedena leposlovna dela za odrasle, preostale izdaje pa so poljudnoznanstvena in strokovna dela ter učbeniki in priročniki.
- To pomeni, da v vseh. pogledih sledimo geslu: ZA VSAKOGAR NEKAJ — NEKAJ ZA VSE. Prepričani, smo, da s"dite mrd tiste naše rojake,- ki niso in tudi nočejo spozabiti svoje materinščine. Pri tem je lahko tako vam kot vašim otrokom v naj-Večjo pomoč dobra slovenska knjiga.
Naredite veselje sebi in presenetite svojce: izrežite izpolnjen kupon in nam ga pošljite na naslov: MLADINSKA KNJIGA Izvozni oddelek Titova 3/1, 61000 LJUBLJANA - Jugoslavija
Ime in priimek Ulica, hišna št.
Kraj, pošta ...
Država ........
V nekaj dneh vam bomo na naslov, ki ga boste zapisali na kuponu, poslali katalog in prospekte naših najnovejših knjižnih izdaj, med katerimi boste zagotovo našli marsikaj primernega zase in za svoje bližnje
Nad sto kvadratnih metrov celotne razstavne površine v lesnem paviljonu Palače narodov, ki men 350 kvadratnih metrov, krijejo omenjena tri podjetja, kar 'dokazuje, kakšen pnmen posveča Tržaški velesejem jugoslovanski lesni industriji. V teh prostorih si lahko ogledamo stilno in ploskovna pohištvo, lesne rezbarije vseh vrst, sedežne garniture, dragocene obrtnišk? izdelke, razno tapecirano pohištvo in drugo pohištvo za razne uporabne namene. Izbira je zelo široka. Razstavljeni so ■ pohištveni izdelki za
dnevne sobe, spalnice, študijske sobe, urade itd Dokaj zanimiv je tudi prikaz pohištva za otroke.
Za razstavo je zbrano predvsem pohištvo, ki ga jugoslovanska industrija izdeluje in opremlja predvsem za tuja tržišča. «Udeležba na sejmih, kakršen je tudi Tržaški vzorčni velesejem, nam ne predstavlja le možnosti za plasiranje naših lesnih izdelkov na italijanskem tržišču, je med drugim poudaril predstavnik Exportdrva iz Zagreba, temveč je tudi priložnost za testiranje italijanskega tržišča. Na podlagi
tega testiranja in raziskav, ki jih vodijo v vseh podrobnostih skozi vse leto, izdelujejo nove modele pohištva, ki bodo najbolj prikladni za izvoz.*
Vsako leto je na razstavi zato prikazanega nekaj novega in to pravilo velja tudi za letošnji prikaz. Pri tem je treba dodati, da imajo jugoslovanski lesni izdelki precejšen uspeh na italijanskem tržišču. V zadnjih letih se je krog trgovskih poslov na tem področju izredno razširil, dobre pa so tudi perspektive za prihodnost.	d. K.
T
EKNOMEC
GORICA. Korzo Itajija 76 tel. "81-032
stroji za urade:
OLVMPIA
INTERNATIONAL - IBM stroji za fotokopije:
NASHVA COPYGRAPH pohištvo za urade — tehnični servis
IMPORT - EXPORT
TECHNA
TRST, Ul. Ghega 2 - Tel. 64535
opravlja vsakovrstne uvozne in izvozne operacije
mladinska knjiga ljubljana
POHIŠTVO
STALNA RAZSTAVA
MODERNEGA IN STILNEGA POHIŠTVA
SESLJAN 59/b — Tel, 209-269
OBIŠČITE NAS NA TRŽAŠKEM VELESEJMU V poletnih mesecih smo odprti tudi vsako nedeljo dopoldne
PUPIS
BANCA ANTONIANA Dl PADOVA E TRIESTE
Sedež družbe in glavna direkcija v PADOVI, Ul. Vlil Febbraio 5
Glavnica 31. decembra 1976 - 12.598.414.412 lir 500' milijard upravljanih sredstev Poslovne enote v Furlaniji Julijski krajini:
Tržaška pokrajina:	sedež Ul. Cassa di Risparmio 5 - 3 mestne agencije
podružnica v Miljkh (MiiggIS) "	.™
Goriška pokrajina: * podružnica v Gorici
podružmfiiUVJJradežu (Gradu) . podružmRrr Tržiču (Monfaleone).SUSSa
Deluje v vseh pokrajinah Benečije ih Furlanije - Julijske krajine s 3i okenci. Banka - agent za treovino z valutami.
REPREZENTATIVNI IZBOR
SLOVENSKE
KNJIGE
NA TRŽAŠKEM VELESEJMU JE
V SODELOVANJU S SLOVENSKIMI ZALOŽBAMI PRIPRAVILA
Ulica sv. Frančiška ko - tel. 732-487
---- TRŽAŠKI VELESEJEM —-
KRZNA KRZNA KRZNA
\ •*
ALL SKINS iz Padove v sodelovanju z «IL BOTTEGO-NE DELLA PELLICCIA» predstavlja na Tržaškem velesejmu 700 KRZEN PO CENAH NA DEBELO
NEKAJ		PRIMEROV:				
NERZ	od	850.000	lir do		1.800.000	lir
SVIZEC	»	600.000	»	»	1.600.000	»
RAT MOUSOUE	»	550.000	»	»	850.000	»
PERZIJANER	»	650.000	»	»	930.000	»
.PERZIJANER (točke)	»	215.000	»	»	350.000	»
JANČEK	»	150.000	»	»	280.000	»
CASTORET	»	150.000	»	»	350.000	»
BOBER	»	450.000	»	»	950.000	»
LISICA	»	590.000	»	»	1.500.000	»
LAPIN	»	45.000	»	»	180.000	f»
OVRATNIKI VSEH VRST
700 KRZEN RAZNIH KVALITET IN CEN. VSAKO KRZNO JE OPREMLJENO Z GARANCIJSKIM LISTOM
UVOZ - IZVOZ IN PREDSTAVNIŠTVA TRST - Ul. Biancospino 18 - Opčine
Tel. 212-518
kovino, rudnino stroje
električni material orodje
tehnični material
gradbeni material premog kemične izdelke krzno in usnje tekstilne proizvode
BERGINC FRANC
KONCESIONAR:
naravna mineralna voda «Radenska» naravna mineralna voda «Rogaška - Donat» pivo Reininghaus - Puntigam - Graz - Avstrija brezalkoholne pijače «Fonte P!ose» «Drin.k pack» Appia pristni kraški surovi pršuti
MOŠKO IN 2ENSKO OBLAČILO
JEANS v veliki Izbiri po najboljših cenah
TRST
KORZO IT ALI A 24/B tel. 794-867
KMETIJSKO PREDELOVALNI ZADRUŽNI KOMBINAT PRIPOROČA OBISKOVALCEM NAŠEGA OBMOČJA:
Lastne proizvode — priznana vina
REFOSK — MERLOT — KABERNET — MALVA2IJA
—	brezalkoholne pijače EXCORADO
—	žgane pijače EXCORADO
—	meso in mesne izdelke
—	mleko in mlečne izdelke
Solidno postrežbo v lastni maloprodajni mreži MARKETI — MESNICE — MLEKARNE — GOSTINSTVO Postanite tudi Vi porabniki naših kvalitetnih proizvodov in uslug!
jugoslovanske pa prikaza na 'Koškem vzorčnem velesejmu >avzemajo kot vsako leto police [knjigami in publikacijami raz-J'*1 slovenskih knjižnih zalozh. 2(1 razstavo in prodajo knjig "frbj po ravno tako ustaljenem ^■čaju Tržaška knjigarna, ki za-,(°Pa slovenske knjižne založbe Italiji.
Sili smo v knjigarni pred dne-ft ko so' še zbirali in razporedi razne knjige na osnovi sejmov, ki so jih poslale zalo-V Ogledovali smo si te visoke ‘Pe knjig, ki so sedaj razstavne v jugoslovanskem paviljonu najrazličnejših drugih pro-'ivodov siovenskih in jugoslovnn-podjetij in se zamislili o po-"'nn prkaza teh knjig na sej-*lI(, istočasno pa izmenjali nekaj e«ed in mnenj z ravnateljico '"jigarne Silvano Valoppi, ki ima 'Bate izkušnje ne le z razstav-iinjem in prodajo slovenske knji-i-' 'temveč tudi s številnimi družni vprašanji, ki zadevajo zobniško dejavnost.
Poleg ozko komercialnega po-j^ha ima prisotnost slovenske "jižne proizvodnje na takšni gos-P^arski manifestaciji, kakršna Tržaški vzorčni velesejem, še večji pomen, meni Valop-^leva. Razstavi sami daje nam-|eč določen kulturni ton. Ob mno-,lc' raznovrstnih izdelkov skoke 1,1 manj široke potrošnje, ima hotnost knjige dejansko poseb-1,0 duhovno vrednost* in nekako ^Plemeniti razstavo.
Obenem je treba poudariti, da ba tržaška italijanska javnost 0 ta način priložnost, da se se-!,a»i z določenimi aspekti sionske kulture. Veliko obiskoval-'e,? velesejma, ki bi se sicer ni-'lar ne ustavili v Tržaški knji-f*nii ali pa zanjo sploh ne vedo,

ob ogledu jugoslovanskega
Oviljona mimogrede naleteli tu ’ ha knjige. Tudi to ima svoj Onien in se velja ob njem za-bsliti kajti ob naporih sloven->lce narodnostne skupnosti na Trpkem ter drugod v naši deželi, bi približala svojo kulturo itartanski javnosti, jo seznanila s '"»jo zgodovino, tradicijami, u-^etniškimi dosežki in zahtevami °r s tem ustvarjala boljše ra->Ur>tevanje in sožitje, ima tudi akšna kulturna pobuda, ki se si-Cer uokvirja v neko gospodarsko binifestacijo, pomembno vlogo ,e le povezovalca med tu iive-“1’ha narodnostma, temveč iudi pansko vlogo mostu med sosed-™iSc deželama in državama.
'č Tržaški knjigarni smo se drugim tudi pozanimali, kak-b knjige in publikacije bodo ^bvzaprav razstavljene, Pred-"seni je treba poudarili, da je ^adno zastopanih kar devetnajst bložniških podjetij, vendar se N še niso oglasila ter predloži-:? svojih seznamov knjigarni. Med 'slimi, ki so se najavita, naj penimo Cankarjevo založbo, Dr-q»«o založbo Slovenije, Mladin-. 0 knjigo, Uradni list SRS in 'tooJbe « Borec* iz Ljubljane, 'Gpa» iz Kopra in <-Obzorja* iz Pribora poleg teh pa Založni "»o tržaškega tiska. Druge zaspane založbe so še CZNG, h P Delavska enotnost Kmečki »s. Komunist, Mohorjeva dru-’a. Partizanska knjiga. Pomur-[v založba, Prešernova družba, venska matica, Tehniška za-bbg m Univerzum.
ion
Skupno je razstavljenih okrog
knjig, oziroma naslovov. Ure
akademiji znanosti in umetnosti ter Državna založba Slovenije. Nadalje velja omeniti med knjižnimi zanimivostmi, ki jih priporoča tudi Tržaška knjigarna še «Krajevni leksikon Slovenije-*, tSlovar slovenskega knjižnega jezika». «Zgodovino v slikah* (3 zvezki), ki je pravkar izšla pri Državni založbi Slovenije, Malo splošno enciklopedijo* (3 zvezki) in druge. Nadvse bogat je tudi prikaz raznih priročnikov za o-troke in mladino. Med temi predstavlja novost «Mladi vedež*. Gre za nekakšno enciklopedijo v štirih zvezkih, ki jo je izdala Mladinska knjiga, in katere so doslej izšli trije zvezki
Otroške in mladinske knjige so vselej bogato prikazane na vseh razstavah, ki jih prireja Tržaška knjigarna. Knjižna dela za otroke in mladino zavzemajo zato veliko prostora tudi na letošnjem velesejmu, kar je po drugi strani tpdi odraz pozornosti, ki jo slovensko založništvo posveča mladini Vsako leto izdajo v Sloveniji tudi želo veliko slikanic za otroke Zadnje izvirne izdaje so na razstavi.
Na koncu naj omenimo še prikaz Založništva tržaškega liska, ki ima poseben pomen: kolikor gre za nekatere knjižne Azdaje v italijanskem jeziku. Novost predstavlja ponatis Podreccove s-nji-ge uSlavia Italiana». nedvomno pa bodo pritegnila pozornost marsikoga tudi druga dela. kot so Merku.ieva knjiga «Ljudsko izročilo Slovencev v Italiji» ali izbori slovenskih književnikov v italijanskih prevodih.
Lahko bt še naprej navaiali razne naslove knjig a seznam bi bil predolg. Raje bi dodali nekaj spoznanj, ki so izšla z raz govorg~v Tržaški knjigarni. Predvsem je treba poudariti, da je udeležba knjigarne na velesejmu. priložnost za spoznavanje zahtev in pričakovanj italijanske javnosti na knjižnem področju. Izkušnje iz preteklih let so pokazale, da je povprašavanje po knjižnih delih v italijanščini, ki obravnavajo denimo narodnoosvobodilno borbo, zgodovino Slovencev ali slovensko književnost, veliko večja, kot si lahko predstavljamo. O tem povpraševanju govori tudi vsakodnevna praksa Tržaške knjigarne. Veliko ljudi vprašuje po
nekdanjih izdajah, ki so že davno pošle kot na primer Merigi-jeva «Zgodovina slovenskega slovstva* v italijanščini. Precejšnje je tudi povpraševanie po slovarjih in raznih strokovnih delih. Ob vsem tem bi se morale založbe nekoliko zamisliti, čeprav je res, da je treba delati račune tudi s stroški, ki jih založniška dejavnost zahteva, predvsem če je tržišče premajhno. S to resnico se žal soočamo vsakokrat, ko kupujemo knjigo in preberemo na njej ceno.
DUŠAN KALC
noticck na razstavi jugosiovansKega pumsua
.....milil..........................................mu.iiuumim..
V LESNEM PAVILJONU V PALAČI NARODOV
Jugoslovanska lesna industrija in obrt
S svojimi izdelki nastopajo ljubljansko podjetje Slovenijales, zagrebško Exportdrvo in beograjsko Jugodrvo
Lesna industrija je imela vselej pomembno mesto na Tržaškem vzorčnem velesejmu. Trst je po svoji geografski legi in s svojini lesnim pristaniščem vezni člen mednarodne lesne trgovine in ta njegova funkcija je prihajala in prihaja do izraze ob vsaki priložnosti, posebej seveda ob takšnih manifestacrah, kakršna je Tržaški velesejem, ki prikliče v naše mesto številne gospodarske operaterje iz raznih krajev. Med tem1 so posebno množično zastopani jugoslovanski operaterji in podjetja. Največji del vsega jugoslovanskega prikaza na Tržaškem vzorčnem velesejmu za vzema ravno lesna industrija. O letošnji prisotnosti jugoslovanskih lesnih podjetij V našem mestu nam je povedal nekaj besed predstavnik podjetja Ezportdrvo iz Zagreba Drago Petar.
V lesnem paviljonu nastopajo, kot tudi druga leta tri vodilna jugoslovanska podjetja, in sicer ljubljansko podjetje Slovenijales, zagrebško Expqrtdrvo in beograjsko Jugidrvo. Gre za tri velike grupacije, ki vključujejo številne lesne industrijske in obrtniške obrate po vsej Jugoslaviji, od katerih bo nad šestdeset dejansko prisotnih na letošnjem velesejmu.
H*.
ZASTOPSTVA - UVOZ - IZVOZ 34133 TRST - Ul. Cicerone 8 Tel. 61-241 61-478
REŠIM
ucuun »u  ............■
v"edvsem za novejše knjižne iz-to je za khjige, ki so izšle ° letošnjem letu. Prednost gre i^eda izvirnim slovenskim de '"i. prevodom iz italijanščine ali , italijanščino ter delom, ki o-/^»nauajo’ zgodovinsko ali seda-i° problematiko teh krajev, letošnja razstava ne obravna-A kake specifične teme, kot je S na lanskem velesejmu, ko ’e bil knjižni prikaz posvečen , Bičarju ob 100-letnki njegovega °Mva. Razstavljena so bila vsa Oova dela v najrazličnejših iz-^inh, kar je nedpomno tudi pri-'bevalof da se je italijanska iav-seznanila z našim največjim foteljem. Cankar tudi letos ni poleti, posebno še, ker so od velesejma izšli nekateri Jev°di njegovih del. Med temi ,."ranio omeniti zbirko črtic Mati* v prevodu Franca Husu-j5- ki jo je izdalo Založništvo baškega tiska.
^°leg raznih leposlovnih del za-'ehiajo posebno mesto na raz-Sl slovarji in strokovna dela.
st letošnje knjižne police Odstavlja «Etimološkt slovar Senskega jezika». Pred krat-M je namreč izšel prvi zvezek. Novost, ki bo gotovo vzbudi zanimanje tudi v italijanskih Setvenih in kulturnih krogih, ™ Knjiga «Arheološka najdišča Senije* ki. sta jo izdala Inšli-^ za arheologijo pri Slovenski
Telegram: TRAD - TRST Telex: 46187 TRADEX C.C. Trieste: 60217 M/851624
TRST UL Cicerone 10 Tel. 68-812, 30-336
—	SPECIALNI STROJI ZA INDUSTRIJO POHIŠTVA
—	NADOMESTNI DELI
—	POVRŠINSKI IN REPRO MATERIALI
BANCA DEL FRIULI
Delniška družba, ustanovljena leta 1872 Banka - agent za zunanjo 'trgovino Sedež družbe in glavna direkcija:
UDINE (VIDEM), Ul. Vittorio Veneto 20
Glavni sedež:
UDINE (VIDEM), Ul. Prefettura 11	,
Tel. 203551 - 62841 - 65841 Telex 45152 Friulban — 45089 Eriulfor
Podružnice:
TARVISIO (TRBIŽ): Trg Unita 7, Tel. 2011 TARCENTO (TARČENT); Ul. Udine, Tel. 79115 CIVIDALE (ČEDAD): Trg IJiaz, Tel 71030 CORMONS (KRMIN); Trg Liberta 1, Tel. 60122 MONFALCONE (TRŽIČ): Trg Cavour 22, Tel. 73230 , TRIESTE (TRST): Ul. G, Rossini 14. Tel. 62572 GORIZIA (GORICA): Korzo Verdi 125, Tel. 2327
BOGAT IN PESTER PRIKAZ SLOVENSKEGA ZALOŽNIŠTVA
Onkološke raziskave
%
Nova zdravila v kemoterapiji raka
Sodelovanje med našimi in ameriškimi onkologi
Socialne razlike na Kitajskem
Spet o
„buržoaznih
pravicah44
Koncept gospodarskega razvoja
čudežnega zdravila v kemoterapiji raka še ni. Je pa veliko zdravil, citostatikov, katerih uspešnost raste in ki fronto boja proti raku skupaj z drugimi terapevtskimi metodami v onkolo-. giji postopoma pomikajo naprej v bolnikovo korist. Na onkološkem inštitu tu v Ljubljani nadvse pozorno spremljamo raziskovalne rezultate pri preizkušanju novih zdravil po svetu in jih tudi sami vključujemo v naše razisko valne in zdravsiene programe. Cilj je pri tem dvojen: s kliničnimi raziskavami novih zdravil prispevamo svoj delež k splošnim raziskovalnim prizade-vanjem v kemoterapiji raka po svetu in hkrati nudimo našim bolnikom kar najboljše doslej znano zdravljenje.
Klinično preizkušanje zdravil poteka navadno v treh fazah. Najprej je na vrsti farmakološki preizkus. Pri bolnikih, pri katerih je vsako standardno zdravljenje že izčrpano, ugotavljajo toksičnost zdravila, hkrati pa iščejo primemo dozo za drugo fazo kliničnega preizkusa. Pri tej fazi gre za odkrivanje klinične učinkovitosti novega zdravila pri napredovani bolezni v primerih, ko je tumor mogoče izmeriti. V tretji fazi potekajo kontrolne študije, na podlagi katerih naj bi zdra-vilo dobilo priporočilo za občo rabo.
Citostatiki so zelo draga zdravila in jih veliki raziskovalni onkološki cen tri. ki imajo največje, najbolje opremljene in tudi najviše dotirane raziskovalne laboratorije, ne dajejo komurkoli v klinično uporabo; a jih dajejo, vsaj za začetne preizkuse zastonj ti »tim, ki opravičijo njihovo zaupanje s temeljitim študijskim načrtom, kako jih bodo uporabljali. Za povračilo mo rajo tem dajalcem pošiljati podatke o rezultatih zdravljenja, po navadi po vprašalnikih, ki spremljajo posamez na zdravila.
Našim raziskovalcem onkologom teh zdravil največ priskrbi oddelek za zdravljenje raka pri ameriškem Nacionalnem inštitutu za raka zvečine zastonj, vendar pod določenimi pogoji. Med njimi je prvi pogoj, da je treba o vsakem zdravilu sestaviti načrt študije in po vsaki kuri izpolniti obrazec raziskovalnega poročila, kot to zahteva ameriški »Food and Drug Admi-nistration«. Sicer pa klinične preizkuse teh zdravil pri nas sofinancira Raziskovalna skupnost Slovenije.
Zlasti so za nas v raziskovalnem pomenu zanimiva zdravila v začetnih fazah »kliničnega preizkusa. Prav tako so seveda ta zdravila pomembna za nekatere bolnike, ki se po izčrpanju znanih in pri nas registriranih citosta tikov, v stiski za življenje včasih zatekajo na zdravljenje v tujino (na primer na rakov inštitut v Bern), kjer jih za visoke stroške zdravijo s kakšni, mi novejšimi citostatiki ali kombinacijo teh citostatikov, ki so pri njih že registrirani, pri nas pa so po navadi v zadnji fazi kliničnega preizkusa. Tako se večkrat zgodi, da našemu bolniku v Bernu svetujejo, naj se vrne zdravit na onkološki inštitut v Ljubljani.
2al imajo citostatiki pri zdravljenju raka še zmeraj v glavnem le laj-šalno vlogo. Vendar pa je njihova zgodnja uporaba v kombinaciji z zdravili, ki povečujejo imunski odziv oziroma odpornost organizma proti divji rasti celic, ter nadalje kombinacija s kirurgijo in obsevanjem še največje upanje za podaljšanje življenja bolnikov, ki so zboleli za rakom. V vključitvi kemoterapije v zdravljenje zgodnejšega raka. skupaj s kirurgijo in radioterapijo, vidimo tudi prihodnost kemoterapije in s tem tudi pot do boljših uspehov zdravljenja te bolezni nasploh.
\ Terapevtski načrt za kombinirane vrste primarnega zravljenja začetnega raka. kakršnega so predlagali ame riški raziskovalci, EJg je tak: nova zdra vila in kombinacije zdravil naj bi najprej preučevali pri napredovani bolezni kot drugostopenjski način zdrav ljenja, potem ko običajen način od pove. Pri teh študijah naj bi razvijali kar najboljše sheme za začetno zdravljenje napredovane bolezni. Tiste she me, ki bi dale dobre rezultate, naj bi potem vključili — skupaj z operacijami in obsevanji — v zdravljenje začetne bolezni.
Na povabilo dr. Charlesa G. Moert-la. profesorja interne medicine na uni verzi v ameriški zvezni državi Min-nesotta, vodje oddelka za onkologijo gastrointestinalnega trakta, predsednika za raziskave raka m direktorja centra za raka na Mayo kliniki v Roche stru. sem bil na študijskem obisku te ustanove, da bi se seznanil z njihovimi izkušnjami in novostmi v kemoterapiji raka na prebavilih.
Slovita klinika Mayo je z dvema funkcionalno povezanima bolnišnicama eden vodilnih kliničnih centrov* v svetu. Na leto oskrbi več kot 200.000 bolnikov, povečini ambulantno! Hospital-
nega oddelka namreč nima. Ambulantni bolniki in njihovi svojci stanujejo med zdravljenjem v enem od 25 hotelov ali 40 motelov, ki so zrasli okrog klinike v celo hotelsko mesto s kapaciteto 8000 gostov oziroma bolnikov. Vsi ti hoteli so s kliniko in bolnišnicama povezani s podhodi za pešce. Ce prav je klinika Mayo z bolniškimi hoteli srce Rochestra in kajpak njegova prva, po vseh ZDA razglašena znamenitost, pa okolje ni prehrupno, saj je Rochester razmeroma majhno mesto (54.000 prebivalcev), 100 km oddaljeno od somestja Minneapolisa in St. Paula, središča Minnesotte, imenovane države tisočerih jezer.	»
Od 1600 bolniških postelj, s kolikimi razpolagata bolnišnici pripadajoči Mayo kliniki, jih je 400 rezerviranih ka onkološke bolnike. Center za raka na klinjki Mayo je tako eden največjih v ZDA, za katerega še posebej velja, da ima najsodobnejši program in organizacijo zdravljenja raka gastrointestinalnega trakta. Večina študij kemo — in imunoterapije poteka v sodelovanju z' ameriškim Nacionalnim inštitutom (NCI), ECOG (Eastern Coopera-tive Oncology Group) in GITSC (Gast-rointestinal Tumor Study Group).
še najboljše uspehe ima ta center pri zdravljenju raka na prebavilih. Doslej je-preizkušal in določil vrednost skoraj tridesetim novim citostatikom. Doslej jč bil najbolj učinkovit Fluoro-uracil (5 FU), s katerim smo tildi v Ljubljani dosegli v okoli 20 odstotkih primerov začasno popuščanje bolezenskih simptomov; do nedavna je bil bolj ali manj standardna terapija za to vrsto raka. Poznejše raziskave preparatov nitrozourea so pri preparatu Me CCNU pokazale to popuščanje oziroma remisijo prav tako v okoli 20 odstotkih primerov. Kombinacija z imenom MOF, ko doziramo skupaj Me CCNU, Oncovin in 5 FU, pa se je po kazala neprimerno bolj učinkovita: re-misija je po dosedanjih rezultatih Š1U-' dij dosežena v 43 odstotkih! Čeprav je pogoj za učinkovito kombinacijo., zdravil aktivnost posameznega citostatika, pomeni MOF pravi sinergizem zdravil, presenetljivo učinkovito družno delovanje zdravil, saj je aktivnost Oncovina samega samo 5-odstoma. Podobno kot Oncovin pa so se v posamični samostojni terapiji pokazali neučinkoviti tudi številni drugi citostatiki, med katerimi so si nekateri po dolgih raziskavah in preizkusih tako rekoč mukoma osvojili svoje mesto v kemoterapiji raka.
Od novih citostatov preizkušajo na kliiki Mayo Platinum, TZT, 1CRF
159 in sovjetski citostatik Ftorafur, ki je pri nas že registriran, vendar gai Američani preizkušajo po novi shemi: 5 dni na 5 tednov. Rezultatov še ni.
Veliko obeta jmunoterapevtska substanca MER BCG. Pred običajnim BCG ima to prednost, da ne povzroča niti lokalnih niti sistemskih infekcij, ker gre za mrtve bacile. Lahko se ga točno dozira. Imunsko spodbujanje organizma z MER BCG pa je logično oziroma uspešno le v primerih, kadar gre za minimalno rezidualno, preostalo bolezen po operaciji ali po uspešnem obsevanju in kemoterapiji, ko je rakavih celic ostalo manj kot 105. Pri velikih tumorskih masah ni umestna.
Na klinični preizkus na kliniki Mayo čakajo še citostatiki Deazauri-din, Chlorozotocin in Diglikoaldehid, ki jih je za ta preizkus pravkar potrdila že omenjena »Food and Drug Admi-nistration,« sicer nadvse stroga ustanova, ki med drugim bedi tudi nad tem, da se preizkušanje novih citostatikov ne bi sprevrglo v znanstveno nepreizkušene ali šarlatanske poizkuse na ljudeh. Namen raziskav, ki sedaj potekajo na tem področju, in to v polni meri velja tudi za onkološki inštitut v Ljubljani, ni samo iskanje novih ždravil in novih načinov zdravljenja, temveč tudi, kot že rečeno, nude nje doslej najboljšega zdravljenja raka.
Na konferenci onkologov v kliniki Mayo sem poročal o študiji ljubljanskega onkološkega inštituta, ki primerja rezultate dveh shem MOF: shemo zdravljenja na kliniki Mayo in shemo newyorškega Memorial centra Boljše uspehe smo imeli s prvo she mo. Mimogrede naj omenim, da nam je ta študija omogočila, da smo od, ameriškega nacionalnega inštituta dobili novo zdravilo Me CCNU. Sicer bi še vedno zdravili le s 5 FU.
Vsekakor so takile obiski in strokovna izpopolnjevanja koristnejši od kongresov, predvsem zaradi možnosti sodelovanja na vizitah, konferencah in razpravah o programih kemo — in imunoterapije raka oziroma študijah 'novih citostatikov. Le tako pridemo najhitreje do novih dognanj v terapiji in do možnosti, za kooperativne študije ter za preskrbovanje z najmodernejšimi zdravili. Sploh pa, če hočemo izvedeti kaj novega, je treba prav v ZDA. Spoznal sem tudi izredno gostoljubnost in prisrčnost gostiteljev ter odkritost teh raziskovalcev, ki ne skrivajo svojega znanja in izkušenj, lastnosti, ki so mi ostale v spominu še iz prvega srečanja izpred dveh let
Marjan Naglas
Potegavščina s temnim ozad j em
Na drugi strani velike konferenčne mize, točno nasproti brhanske-rpu premieru Caliugnanu, je stal stol, pred njim pa tablica z napisom
—	Uganda. Stol je bil prazen. Moža, ugandskega preasedniKa Idija Amina Dade, ki bi moral, pa ni smel sedeti v njem, ni biio, vendar je boij obvladoval prve dni konference Commomvealtha v Londonu, kot če bi bil navzoč. Zaigral je veliko psihološko igro in jo brez težav dobil
—	če verjamemo, da mu je šlo samo za to, da vsaj za nekaj dni zleze na prve strani svetovnega časopisja. Sredstvo, ki ga je uporabil za svoj namen, je bilo skrajno preprosto — kampaiski radio; toda zaradi sporočil, ki so zaporedoma prihajala iz ugandskega etra, so bile slavnosti ob praznovanju 25-letnice kronanja angleške kraljice rahlo skaljene, na Irskem je vlada prekinila rutinsko sejo in se mrzlično posvetila zadevi Amin, premestila je celo nekaj čet in oklepnih vozil, nekaj vlad v zahodni Evropi je izdalo posebne izjave, da bo Aminu dovolilo pristanek samo v nujnem primeru, Cal-laghan pa je moral svoje rojake pomiriti z izjavo, da naj ohranijo hladno kri, češ da Britancem v Ugandi najbrž ne grozi nič resnega.
Tako novinarjem, ki so pokrivali zasedanje britanske skupnosti paro-dov in se bali, da zaradi Aminove odsotnosti ne bodo imeli veliko zanimivega pisati, prve dni ni zmanjkalo dela; Ugandčevo nenavzočnost, je zapisalo zlobno novinarsko pero, so obžalovali le Novozelandci, ki so prej upali, da jih bo njihov prihod rešil obtožb zaradi športnih stikov z Južno Afriko.
Živčna vojna, ki jo je tako vodil Amin, ima svojo predzgodovino: britanska vlada si je že dolgo belila glavo, kako bi mu preprečila, da bi se udeležil konference. ,Ko ji poskus, da bi breme odločitve prevalila na vse članice skupnosti, ni uspel, je sprejela enostransko odločitev, da Amin ne sme v Britanijo. Prepoved je bila seveda izražena v vljudni diplomatski obliki, poskrbljeno pa je bilo tudi za konkretne »varnostne ukrepe«; če bi se Aminovo letalo le »prebilo« v britanski zračni prostor, bi ga lovci »Royal Air Force« »pospremili« iz njega, in če bi letalo le pristalo, so bile pripravljene čete, da bi ga »zavarovale« — mu, bolj po domače, preprečile, da bi se pojavil na kro-
nanju ali konferenci. Kam konkretno bi »vtaknili« ugandskega predsednika in njegovo neštevilno spremstvo (štelo naj bi 900 ljudi, kot je napovedal kampaiski radio), se ne ve.
Nekaj dni pred začetkom konference (8. junija), je iz Ugande zbežal nekdanji ugandski minister za zdravstvo Henry Kyemba in v Veliki Britaniji zaprosil za azil. Njegove izjave so prišle britanski vladi pri odločitvi, da Aminu prepove prihod, kot božji dar: minister je Amina obtožil, da je daj februarja hladnokrvno, ubiti ugandskega škofa Luvuma in dva ministra ter pozneje insceniral prometno nesrečo: to naj bi veljalo tudi za Britanko Doro Bloch, ki je izginila po lanskem izraelskem napadu na ugandsko letališče Entebe. V intervjuju, ki ga je dal Kyemba »Sunday Timesu«, je bil govor celo o kanibalizmu.
London je torej sprejel prepoved in 7. junija je kampaiski radio sporočil, da Amina h" bo. Oddahnili pa so si le za kratek čas, sledili so trije dnevi negotovosti. Kje je feld-maršal?
Kampaiski radio je namreč začel bruhati nova sporočila. V torek zjutraj 8. junija je sporočil, da je Amin že odletel iz Ugande, da se bo mimogrede ustavil v »prijateljski deželi« (večina opazovalcev je takoj pomislila na Libijo), nato pa pristal nekje r Evropi in z ladjo odplul v Anglijo.
Britanski tisk si je začel zastavljati vprašanja. Bolj in manj resna. Je Amin zares odpotoval? Ce je, ali bo skušal iasditi pristanek tako, da bo prikazal, kot da gre za pristanek v sili? Bo kljub svoji preobilni teži izskočil s padalom, kot je bil med vojno Hess? Ce se mu bo posrečilo pristati na Irskem, v Franciji ali Belgiji, bo skušal priti na otok z ladjo in tako doseči to, kar se ni posrečilo Filipu II., Napo-
leonu in Adolfu Hitlerju, njegovemu velikemu vzorniku, kot je bil že večkrat zatrdil?
Naslednji dan je kampaiski radio zatrdil, da se je Amin izmuznil vsem kontrolam in da je že v Londonu. »Foreign Office« je izjavil, da mu ni o tem nič znanega. V Dublinu je prišlo do kratkotrajne panike, ker so na tamkajšnjem letališču sprožili lažni alarm. Nad letališčem je dlje časa krožilo neznano letalo, ki ni odgovorilo na radijske pozive. Irska vlada se je burno posvetovala, kaj storiti, težavne odločitve pa jo je rešila novica, da nad letališčem ni krožilo Aminovo, temveč neko šolsko letalo.
Spet se je oglasil kampaiski radio. Ponovila se je stara zgodba stare Aminove taktike prikritega izsiljevanja, znana že iz leta 1975, ko je Amin obsodil na smrt Britanca Hillsa, ki je Amina v še neobjavljeni knjigi označil za vaškega tirana, in iz letošnjega februarja, o je Amin Američanom v Ugandi za nekaj dni prepovedal zapustiti deželo. Tokrat so bili na vrsti Britanci v Ugandi, kakih 200 do 300 ljudi: Amin jim je prepovedal odhod in zbiranje v več kot tričlanske skupine. 6 njihovi usodi, je bilo rečeno po radiu, bo po vrnitvi iz Londona odločil predsednik. Toda dvomi o tem, da je Amin sploh (odpotoval, so postajali vse močnejši, zlasti zato, ker se je zvedelo, da je njegova telesna straža, pretežno sestavljena iz Sudancev, brez katerih se Amin ne premakne nikamor, ves čas ostala v Kampali.
- V četrtek zjutraj je kampaiski radio znova zatrdil, da je Amin v Londonu in da je od britanske vlade zahteval, naj ga »mpčni možje na ramenih nesejo po mestu več kilometrov daleč. To mora biti urejeno tako,« je dejal radio, »da bo z vseh vidikov podobno načinu, na
kakršnega so nekoč črni sužnji z nosilnicami prenašali belce«.
Nekaj ur pozneje pa je bilo velikega norčevanja konec. Kampaiski radio: »Predsednik je spet varno doma. Predsednik se je vrnil z uspešnih pogovorov z visokimi revolucionarnimi tanzanijskimi in zambijskimi oficirji.« (Z obema deželama je Amin na smrt sprt.) Tej novi raci je sledilo nadaljevanje izsiljevanja na mednarodni ravni; radio je obenem sporočil, da so zaradi vohunstva aretirali Roberta Scanlo-na in da ga bo vojaško sodišče, če bo spoznan za krivega, obsodilo na smrt. Po vsem sodeč gre za Britanca, ki naj bi bil sp ejel ugandsko državljanstvo, njegova slika pa) je pred tremi leti obšla svet; bil je . eden izmed štirih Britancev, ki je leta 1975 na zasedanju Organizacije afriške enotnosti v Kampali (Amin je takrat postal predsednik vseaf-riške organizacije) nosil nosilnico s predsednikom Aminom.
Kampaiski radio je obenem sporočil, da bi bila vsakršna reševalna akcija britanskih državljanov nesmiselna, ker so raztepeni po vsej deželi.
Velika potegavščina se je nekako s tem končala in tudi Callaghan je imel najbrž prav, ko je dejal, da se zaradi Britancev v Ugandi ni treba preveč bati — tujcem ni Amin praviloma nikoli skrivil lasu. A komične plati je s tem hitro konec: Ugandci bodo še naprej vladani s strgšno samovoljo, nepreračunljivostjo, mučeni, iztrebljam - zadnje poročilo »Amnesty Internacional« spet govori o grozljivih stvareh in o več kot 100.000 ubitih pod Aminovo šestletno vladavino. Kaj in zakaj je hotel ugandski predsednik doseči z »radijsko vojno«, na to ne zna najbrž nihče natančno, odgovoriti. Nekateri menijo, da tudi sam Amin ne. Zagotovo pa je znova potrdil svojo ničkolikokrat izkazano potrebo po ekshibicionizmu, showman-stvu, uveljavljanju, doseženem s čudno mešanico zavednega ali nezavednega klovnovstva na mednarodni sceni in samopašne okrutnosti doma. Prva žrtev vsega tega so seveda Ugandci, nič manj pa zaradi tega ( ne trpi podoba vse Afrike v očeh ' ostalega sveta, ki mu je Aminovo početje hvaležno netivo za spodbujanje mita o neodgovornem »črnskem kralju«.
Janko Lorenci
Posebej za Delo od Tanjugovega dopisnika t v Pekingu
PEKING, junija — Kitajska je de-žela izjemnih protislovij in presenečenj. Med splošnimi predstavami, ki jih. imajo ljudje v tujini o Kitajski, in kitajsko stvarnostjo je običajnojve-lika razlika in tega se obiskovalec zave že pri prvem srečanju s to deželo.
Domnevali ste, da vas bo ob srečanju s tem ogromnim človeškim morjem (vsak peti človek na svetu je Kitajec) pričakala nepopisna gneča, hrup in živčnost. Pa se izkaže, da ste dohi-nevali napak: Kitajska učinkuje mirno, počasno in tiho. Spričo nepričakovane mirnosti množic pa ste presenečeni, ko se srečate s prometno zmedo na ulicah: milijoni kolesarjev, tovornjakov, avtomobilov, ki nenehno hupajo in povzročajo nepopisen hrup, še posebej pa ste osupli nad dejstvom, da večina ljudi, zlasti kolesarjev in pešcev, sploh ne upošteva prometnih predpisov.
Ravno tako vas zbode v oči, da so vsi Kitajci na prvi pogled videti enaki. Morebiti tudi zato, ker vsi nosijo olivno sive ali modre »Mao-sraj-ce«. To zbuja vtis, da so si popolnoma enaki ali pa le za spoznanje različni. Presenečenje pa se začne v hipu, ko Kitajec odloži svojo srajco: pod preprosto, sprano in pogostokrat zakrpano srajco nekateri nosijo volnene jopice, nekateri tudi dve ali tri, če je mraz, spet drugi izredno elegantne svilene srajce, nekateri pa navadne bombažne majice.
Vsakomur, ki bi skušal razpravljati o razlikah med ljudmi na Kitajskem, se prvi hip godi enako kot tujcu, ki opazuje enolično oblečene Kitajce in ne'te, kaj se skriva pod Mao-srajcami«.
Družbene razlike na Kitajskem te v resnici' mogoče primerjati z ogromno ledeno goro. Človekovo oko lahko zazna In vidi le tisti manjši del, ki je nad vodno gladino, velikanski del pa se skriva v globinah.
Kitajski ideal je enakost. Vizija socializma kot družbe, v kateri bodo vsi ljudje enaki, ima na Kitajskem že dolgo tradicijo in je zgodovinsko opravičena. Ustvarile so 'jo v prvi vrsti kitajske kmečke množice, ki so bile poglavitni steber kitajske revolucije. Sicer pa je res, da se težnje k enakosti, egalitarizmu in uravnilovki močneje izražajo, bolj ko je družba revna.
Kitajska stvarnost je in še zagotavlja objektivne gospodarske, družbene in kulturne pogoje, ki porajajo in hranijo težnje k egalitarizmu ali hitri odpravi družbenih razlik. Te težnje so se v različnih obdobjih bližnje kitajske preteklosti izražale zdaj bolj zdaj manj močno.
Razprave o družbenih razlikah in poti, po katerih naj bi jih omilili, ohranili ali odpravili (cilji so bili odvisni od političnih koncepcij) so pogostokrat sprožile ostre spore ne le v vodstvu, temveč tudi med širšimi sloji. Izredno oster spor, do katerega je pred kratkim prišlo v kitajskem vodstvu med odstavljenim podpredsednikom Teng Hsiao-pingom in šanghaj-ško »četverico«, je v obršni meri zajel tudi problematiko tako imenovanih »buržoaznih pravic« ali neenakosti v družbi. Tenga so grajali zaradi »revizionizma«, »protirevolucionarne dejavnosti«, katere cilj je bil »ohraniti ali razširiti buržoazne pravice« itd., medtem ko so se privrženci »četverice« razglašali za pravoverne zagovornike omejevanja ali odprave »buržoaznih pravic« oziroma družbe nih neenakosti.
Izraz »buržoazne pravice« so Kitajci prevzeli po Marxu, ki je v »Kritiki gothskega programa« že pred sto leti trdil, da pravna, formalna enakost v razredni družbi, kakršna je kapitalistična, torej v družbi z neenakimi pogoji, ne le zagotavlja enakosti, temveč podpira in ohranja neenakost in razlike. Pravica do enakosti je zato pravica do neenakosti oziroma»bur-žoazna pravica«.
Ker je socialistična družba marsikaj podedovala od stare družbe, je tudi v njej navzoča »buržoazna pravica«, in Kitajci se bojujejo proti njej. Pripomniti velja, da je kulturna revolucija (1965—1969) napravila nekaj ko rakov v tej smeri (sprememba izobraževalnega sistema, razvoj ustreznej-
šega sistema zdravstvenega varstva, zlasti na vasi itd.).
Ob vprašanju »buržoaznih pravic« so najpogosteje postavljali v ospredje problematiko materialnih dohodkov oziroma plač, številni drugi vidiki pa so ostali v ozadju. Kajti razlike v plačah so bile na očeh vsem. Poleg tega je bilo mogoče te razlike demago-ško izrabljati v povsem določene politične namene in za mobilizacijo množic (kot je napravila »četverica«).
Kar zadeva plače delavcev na Kitajskem, velja poudariti, da je to področje, kjer so spremembe najbolj počasne. Tako se plače že od leta 1960 dejansko niso povečale, razen v izjemnih primerih. Tako kot pred dvajsetimi leti velja tudi zdaj za delavce razdelitev na osem plačilnih razredov (najmanjša plača je 35 juanov, največja pa 107 — juan je vreden okoli 10 dinarjev). Tehnično osebje je razdeljeno v 18 plačilnih razredov, »kadri« pa v 25. Začetna plača Vodilnih »kadrov« v tovarnah je prav tako 35 juanov, vendar je zgornja meja njihovih plač 160 juanov. To dejansko pomeni, da je razmerje med najslabše in najbolje plačanimi delavci v tovarnah 1 : 4,5, kar je glede na konkretne razmere precejšnja razlika.
Mao sam je svoj čas dejal (izjavo so objavili konec leta 1974), da je razdelitev na osem plačilnih razredov v resnici oblika »buržoazne pravice« in da je to mogoče »omejiti le z diktaturo proletariata«.
Tako kot marsikatero drugo Mao-vo izjavo si je tudi to »četverica« razlagala po svoje: Vang Hung-ven se je podal v neko veliko kitajsko tovarno in namesto osmih plačilnih razredov uvedel le tri. Kako so se odzvali delavci? Pričeli so stavkati. Na lastni koži so začutili, da pod geslom boja za »omejitev buržoaznih pravic« v resnici omejujejo njihove plače in zato niso hoteli več delati.
V širšem okviru se je to vprašanje zastavilo takole: kako uresničiti »ideal enakosti«, /manjšati družbene razlike, izenačiti dohodke zaposlenih? Izhajajoč iz formul in ciljev, ki so si jih zamislili, so »četverica« in njeni privrženci sodili, da je to mogoče napraviti kar čez noč ne glede na materialno raven kitajske družbe. Vsakogar (v prvi vrsti pa Teng Hsiao-pinga), ki se je zavzemal za drugačen koncept, so razglasili za »privrženca teorije o proizvodnih silah«, ki »postavlja na prvo mesto dobiček« itd.
Zadnje čase pa je zaslediti drugačen odnos do te problematike. Na eni strani se namreč zastavlja vprašanje o nujnosti obstoja socialnih razlik, na drugi strani pa vprašanje možnosti omejevanja le-teh. Tako zdaj iščejo razumen odgovor, ki bi zajel oba vidika. Navajajo tudi Lenina: buržoazne pravice so ekonomska in politična nuja v družbi, ki se je rodila iz , kapitalistične.
Z drugimi besedami, čedalje jasneje spoznavajo, da je prava pot do omejitve »buržoaznih pravic« oziroma manjših družbenih razlik skrb za ugotovitev materialnih pogojev. In pri tem se zdaj zastavlja eno ključnih vprašanj: kako spodbuditi množice delavcev, da bodo delali bolje, hitreje, bolj gospodarno, se pravi, da bodo pospešili gospodarski razvoj Kitajske?
Čedalje pogosteje Je slišati, da bi veljalo poleg načela, da je »politika na prvem mestu in da politika poveljuje«, dosledneje uveljaviti načelo »delitve po delu«. Seveda gre pri tem v prvi vrsti za notranjo delitev v delovnih organizacijah.
Krepi se prepričanje, da je »deli-tev po delu« nujna, ker »razvija proizvodne sile« in je potemtakem ekonomsko utemeljena. Napovedujejo tudi, da se bodo povečale plače delavcev z nižjimi dohodki, pa tudi, da se bo postopno povečal delež porabe v narodnem dohodku.
To pa so za zdaj še vedno le programski cilji, le redke so že spremenili v prakso. Kot je videti v tem hipu, so ti cilji precej jasni in dosledni: prizadevajo si za pospešitev proizvodnje, rast gospodarske baze, na tej podlagi pa za postopno zvišanje standarda in plač delavcev. Razen politične mobilizacije napovedujejo tudi gospodarsko, z uveljavitvijo načela »delitve po delu«. Grajajo »lažni, komunizem« in težnje k egalitarizmu, zavračajo možnost odprave podedovanih razlik »čez noč«. Koncept gospodarskega razvoja in reševanja socialnih protislovij je, skratka postal bolj stvaren.
Aleksandar Novačič
BERITE
PRIMORSKI
DNEVNIK
i
Tržaška nogometna federacija je 'Poročila, da bo odločilna tekma za Japredovanje v 2. AL med Gajo in 8axterjem jutri ob 9.30 na občinam stadionu v Miljah. V primeru ""Odločenega rezultata (tudi po po-PoljSkih) pa bo potrebna še ena tek-1113 in to verjetno na Proseku.
, Sajevcem se tako odpira lepa pridnost za napredovanje v višjo li-*°> čeprav se vsi zavedajo, da tek-^ z Baxterjem ne bo lahka. Z zma-?0 bi zaključili letošnjo sezono z 1®6dnim uspehom in s tem počastili
NOGOMET
PO OSVOJITVI DRUGEGA MESTA V 3. AL
V jutrišnji tekmi proti Baxterju naskok Gaje na 2. amatersko ligo
Celotna ekipa je trenutno v dobri formi in se ji tako odpira lepa priložnost za napredovanje
SZ Gaja vabi vse zveste navijače in simpatizerje, da se v velikem številu udeležijo nedeljske tekme' Gaja - Baxter, za prestop v 2. AL ter tako Poplačajo ves trud svojih varovancev.
J(di svoj prvi jubilej: 10-letnico družnega obstoja.
upoštevamo, da so gajevci s jrijo člansko ekipo prvič stopili na trišče pred . tremi leti in zasedli Nič četrto mesto, lani tretje in l(*os odlično drugo mesto ter obe-"">n dosegli tudi zadani cilj, je to N lep društveni uspeh.
V obeh taborih vlada dokaj optimi-*dčno razpoloženje. Baxter je eki-?a, ki razpolaga z dobro obrambo 1,1 sredino igrišča, v napadu pa se JjHikuje napadalec Kraljič, bivši 'an Brega. Ekipa je tudi atletsko ""bro pripravljena.
♦Zeleno-rumeni*, ki so letos proti Nčnejšim nasprotnikom zaigrali od “čno in so bili vedno na visokem 'tostu lestvice, razpolagajo z nevaren) napadom (71 golov in najboljši Vleč 3. AL Bolcich s 33 goli). Gaja igra agresiven nogomet in sicer Vo, napadalno igro. Nasprotnika Noj potisne v obrambo in ima v Njih vrstah izkušene nogometaše.
Kdo bo prevladoval ali obramba Baxterja ali pa napad Gaje?
To bosta morali na igrišču pokazati ekipi.
Trener Kozina (ki je izjavil, da so vsi igralci v najboljši formi, saj priča o tem tudi nedeljska «teniška» zmaga s 6:0 z Donatori) bo poslal na igrišče svojo najboljšo postavo in sicer:' Kante, Rado Križmančič, Vrše, Rismondo, Viviani, Čermelj, Branko Grgič, Iztok Grgič, Bolcich, Zuzich in Kalc.
d. gr.
ATLETIKA
Državno mladinsko prvenstvo
V metu kladiva Bigatton (Bor) na šestem mestu
FIRENCE, ‘17. - Na atletskem mladinskem državnem prvenstvu v Firencah, se je Borov naraščajnik Igor Bigattan uvrstil na šesto mesto v metu kladiva s 44,42 m. Bi-gatton je sicer zaostal za lastnim rekordom za več kot dva metra, vendar lahko ocenimo njegov nastop kot rozitiven, saj je prvič nastopil na tako važnem tekmovanju.
Zmagal je Pelizzari iz Brescie z metom 57,14 m.
P.
AVTOMOBILIZEM
ANDERSTUP, 17. — V prvem dnevu poskusnih voženj formule 1 za VN švedske, so danes na dirkalni stezi v Anderstopu dosegli naslednje izide:
1.	John Watson (Irs.) }’25”545
2.	Jody Scheckter (J. Af.) 1’25”G81
3.	Mario Andretti (ZDA) r25"889
4.	James Hunt (Vel. Brit.) 1'26 ”052
5.	Patrick Depailler (Fr.) 1'26”201)
6. Jacques Lafitte (Fr.)	1’26”259
8.	Hans Stuck (ZRN) 1’26”383
9.	Carlos Reutemann (Ar.) 1’26”542
Na kongresu ARCI v Bologni
Več besed deželam
BOLOGNA, 17. — Na kongresu ARCI v Bologni je Ristori, predsednik UISP, v svojem poročilu poudaril, da je posledice gospodarske krize v Italiji čutiti tudi v športu. Vedno večjim zahtevam po gibanju in rekreativni aktivnosti namreč ni mogoče ugoditi, ker manjkajo sredstva in objekti? Poudaril je tudi, da je bilo v zadnjih letih čutiti večjo zavzetost za športne aktivnosti s strani političnih, sindikalnih in kulturnih organizacij.
Menil je tudi, da bi morali v okviru prizadevanj za večjo decentralizacijo državnih institucij skrbeli tudi za reformiranje sedanjih oblik športnih aktivnosti. Tako naj bi n.pr. (pričenš1 z zakonom št. 382) poverili več pristojnosti v zvezi s športno politiko posameznim deželam.
Kongresu ARCI prisostvuje 700 delegatov, poleg teh pa tudi gostje iz 14 držav.
NOGOMET
POKAL INTER SS
Nastopalo bo osem moštev
22. t.m. se bo začel 9. nogometni turir za »Pokal Inter SS». Tekme tega turnirja se bodo odvijale v nočnih urah.
V preteklih letih je na tem turnirju nastopilo od 16 do 20 ekip, letos jih bo nekaj manj, saj jih bo le Osem.
To bodo Ponziana, Stock, Portua-le, Muggesana, Libertas, Rosan-dra, Costalunga in Opicina.
KOLESARSTVO
RODEZ, 17. — Belgijec Alfons De Bal je zmagal v drugi etapi kolesarske VN Midi Libre. Drugi je bil Francoz. Laurent, tretji pa 'Italijan Panizza. Na skupni lestvici vodi Laurent s 4” prednosti pred Peetersom (Bel.) in Masle-tom (Fr.).
KOŠARKA
Jugoslavija
zaključila
s porazom
CINCINNATI, 17. — V svoji zadnji tekmi za «Medcelinski pokal*, je jugoslovanska košarkarska reprezentanca doživela poraz proti ZDA s 94:90. V prvem polčasu je bila Jugoslavija stalno v vodstvu, v drugem pa je zaradi utrujenosti močno popustila. Najboljša v vrstah *plav h» sta bila Radovanovič ki je dal 29 točk in Jelovac s 24 točkami.
OSTALI IZIDI:
Mehika - Belgija	108:97
SZ - Kanada	88:53
Na skupni lestvici vodi reprezentanca SZ s 16 točkami, pred Italijo, Jugoslavijo in Brazilijo z 12 in ZDA z 10. Medtem ko so Italija. Jugoslavija in Brazilija že zaklju-nastopi, mora SZ odigrati še
čile z _________ ,
om (Fr)	Nogometu a reprezentanca ZSŠDI, ki je gostovala v BiH	I eno tekmo, ZDA pa dve.
. mi.....................................................................................................................mninmii milllllliilillllillllll................................n"i«iini"U""""""i» mn" «"«"«"«""................
I	____________________________________________________ .....
TENIS
ITALIJANSKI POKAL
Gaja remizirala proti Miljčanom
To prvenstvo je bilo za gnjevce uspešno
'	' •• ■	>.... --LL
Zamejske odbojkarice so v Bos ni nudile gostiteljicam močan odpor
......n.............................mir....mm,...............m.mmmm,.......
V PRVENSTVU «P0MLAD»
Košarka
--——	i
tekma med Poletom in Interjem 1904 h odločala o prvem mestu D skupine
letanje bo jutri na Opčinah s pričetkom ob 11. uri - Derbi na Kontovelu
Jutri
se bo torej na Opčinah oddalo o prvaku te skupine. V zad-jem kolu se bosta namreč spopri--la Inter 1904 in Polet, ki sta tre-Utno prva na lestvici in imata e-ako število točk.
Kdor zmaga torej, se bo uvrstil ’ finalni del, kjer si je zagotovil ho mesto že Ferroviario A, ki do, azen velikih prsenečenj, zpiagova-ec skupine C.
Za jutrišnji odločilni spopad smo Tkašali za mnenje trenerja Poleta Ngija Tavčarja.
Tavčar: «Tekma bo velike važno-'K in zanjo smo se tudi primerno "■Spravili. Sicer je bila naša bol) "ihična priprava, saj so moji fant-e že nasičeni s košarko in jih je "'o zato treba predvsem psihično ■"Spraviti za to srečanje.*
Kdo je favorit?	.
, Tavčar: »Mislim, da je Inter 1904 k zelo navajen na take spopade. ro je ekipa, ki je že igrala na ra/: "ih finalnih tekmah, kjer si je tudi "abrala potrebnih izkušenj. Na vsak ^čin moramo preprečiti, da bi si ^sprotniki nabrali že v uvodnih mirtah večjo prednost, kajti v tem j"irneru bi nas Inter 1904 premagal.
pa bomo mi startali odločno in ?S bomo priigrali prednost, potem ?i lahko tudi presenetili nasprotnica, ki verjetno ni navajen igrati na "dprtih igriščih.*
V tej skupini bo danes na spore-•ir slovenski derbi. Na Kontovelu bosta namreč spoprijela domača Peterka in Breg. Favoriti so seveda Kontovelci, >ki so v minulem kolu ^emagali Don Bosco.
C SKUPINA
Drevi se bo tudi Bor poslovil od Jega prvenstva. Štokljevi varovanci
rU.I	v •___1*	—4-4 Cnmmloni
s katero so v prvem delu tesno izgubili.
Če bi drevi našim košarkarjem uspelo premagati nasprotnika, potem bi se uspešno poslovili od prvenstva in tudi od svojega požrtvovalnega trenerja Rertata Štoki ja.
1. DIVIZIJA
Druga Jadranova peterka bo danes imela možnost, da osvoji četrti prvenstveni par točk. Jadranovci bodo namreč danes na Kontovelu igrali proti San Sergiu, s katerim so v prvem delu prvenstva nerodno izgubili.
Že v tekmi z ekipo Grandi Motori, pa čeprav so igrali z okrnjeno postavo, so naši zastopniki pokazali zadovoljivo formo in upati je, da bodo to formo obdržali tudi v današnjem kolu in da bodo z zmago tudi popravili svoj položaj na lestvici.
edko
ODBOJKA
Nizozemske mladinke so podlegle Italiji
Italija — Nizozemska (9, 9, -5, 10)
V prijateljski mednarodni odbojkarski tekmi so sinoči v tržaški Športni palači mladinke Italije premagale vrstnice iz Nizozemske s 3:1. Varovanke trenerja Beliagam-bija so bile boljše nasprotnice in po prvih dveh delnih zmagah je bilo pričakovati še bolj prepričljivo zmago. Potem pa je prišel na vrsto tretji set, ko so domačinke delno popustile, kar so zastopnice
V začetku je izgledalo, da bodo miljski tenisarji lahek plen gajev-cev, saj sta Košuta in Hiršman sorazmerno z lahkoto strla odpor svojih nasprotnikov in zagotovila svoji ekipi prvi dve dragoceni točki. Ko pa sta stopila na igrišče Fučka in Lasič so se stvari nekoliko zapletle. Lasič je sicer pošteno «namučil» svojega soigralca, več kot to pa ni mogel narediti proti zelo sposobnemu nasprotniku, izredno živčnega in tokrat nerazpoloženega Fučko pa je mladi Flora proti vsem pričakovanjem premagal. Poleg tega si je Fučka še poškodoval nogo.
Torej končni izid srečanja je bil ponovno odvisen od dvojic.
Dobro, da je v nadaljevanju Fučka stisnil zobe in skupno z Košuto prem’agal nasprotno dvojico. S teni je bil neodločen rezultat zagotovljen. Lasič in Hiršman pa sta skušala o-svojiti tudi zmago. Ni jima uspelo, toda drugi odbojkarski set (15:13) priča, koliko vneme, napora in vzdržljivosti sta vložila v ta niz.
S tem neodločenim rezultatom se je tako za gajevce končalo to povsem uspešno prvenstvo. V vseh srečanjih so nastopili isti igralci, Košuta je v vseh tekmah s svojo sicer enolično, toda izredno učinkovito in donosno igro, premagal skoraj vse Svoje nasprotnike 'in bil pravi steber ekipe; Fučka je letos izredno napredoval (toda je večkrat samo zaradi svoje živčnosti izgubil že skoraj dobljene tekme). Pri Hiršmanu so prišle do izraza njegove nemajhne teniške sposobnosti šele v drugi polovici prvenstva, ker ni imel prej možnosti za redno treniranje. In končno je tu še Lasič, kapetan e-, kipe, ki letos ni mogel (zaradi službenih obveznosti) mnogo igrati in seveda ne pričakovati vidnih rezultatov.
Skratka, če bo ekipa prihodnje leto odpravila prej omenjene pomanjkljivosti, se bo lahko borila za prvo mesto, neglede na skupino, v katero bo uvrščena.
Rezultati:
Košuta . Bensi	6:2	6:0
Hiršman - Dolcetti	6:4	6:4
Lasič - Petronio	1:6	5:7
Fučka - Flora	5:7	6:3 6:2
Dvojice
Košuta - Fučka : Petronio - Bussani 6:2 7:5
Lasič - Hiršman : Dolcetti - Brainca 2:6 13:15
KOŠARKA
DANES IN JUTRI
Mednarodni turnir na Kontovelu
V okviru praznovanj 10-letnice svoje ustanovitve bo ŠD Kontovel priredilo danes in jutri mednarodni košarkarski turnir za kadete. Izbor ekip na tem turnirju bo dokaj kakovosten, tako da je pričakovati, da bomo priča lepi košarkarski predstavi.
Med favoriti za končno zmago je tudi domača peterka Kontovela in to bo dalo turnirju še dodatno pri vlačnost.
SPORED Danes, 18. junija 19.30: Kontovel - Servolana 21.00: Branik - Koper Jutri, 19. junija
9.00: finale za 3. mesto
Sledi nagrajevanje Vse tekme bodo na odprtem igrišču na Kontovelu.
nogomet
NA ČLANSKEM TURNIRJU
V nedeljo bo Zarja nastopila v Pirana
Ob 25-letnici ustanovitve nogometnega kluba Piran bo v nedeljo, 19. junija,v v Piranu nogometni turnir 'članov. Nastopale bodo štiri enaj-stsrice: Piran, Izola, Zarja in A-qulleia.
Prva kvalifikacijska tekma bo ob 9. uri (po krajevnem času)
KOLESARSTVO
MOHELIN, 17. — Francoz Rene Dillen je zmagal v drugi etapi kolesarske krožne dirke po Švici. V zaključnem sprintu je prehitel Maertensa in Italijana Mantovani-ja. Na skupni lestvici še vedno vodi Michel Pollentier.
TENIS
1 BDRI-IN, 17. — Na mednarodnem teniškem tekmovanju ZRN, je Italijan Paolo Bertolucci premagal Juergena (ZRN) s 6:2, 6:7, 6;3 im se tako -uvr-stil v polfinale. V polfinalno kolo ata se uvrstila tudi Jiri Brebec (ČSSR), ki je premagal Francoza Patricka Proisyja in Američan Krulevitz, ki je v dveh setih odpravil Španca Higue-rasa.	' *
GOSTOVANJE ZSŠDI V BOSNI IN HERCEGOVINI
Nastop zamejskih nogometašev je predstavljal koristno izkušnjo
V odbojki so se dekleta bolje odrezala od fantov
Sloboda II — ZSŠDI- 3:1
(1:1)
SLOBODA 11: Perič, Rustenovič, Mehinovič, Martinovič, Hatidič, Omerfendič, Tomič, Antič, Mondič, Gogič in Kunusič, 12 Delibegovič, 13 Džafič, 14 Hosanovič, 15 Stije-panivič, 16 Zohirovič, 17 Stefanovič.
ZSŠDI: Kapun (v 46. min. Bogateč), Tence (v 35. min. Veiša), Krevatin (v 10. min. Sovič), Husu (v 50. min. Trampuž), Čevdek, Križmančič, Beržan, Kralj (46. min. Terčon), Radikon (v 65. min. Guštin), Lovriha (v 50. min. Pahor) in Strnad.
STRELCI: v 9. min, Mondič: v 20. min. Strnad; v 49. min. Go gič; v 75 min. Antič. KOTI: Sloboda 11: 8; ZSŠDI: 7.
V	prvem srečanju na turnirju po Bosni in Hercegovini se je na ša ekipa spoprijela z drugo posta vo tuzlanskega prvoligaša Slobode. Domača ekipa .je bila sicer zelo mlada, a igrala je res odličen nogomet. Naši fantje pa so ji bili vsekakor kos in z malo sreče bi lahko tudi remizirali.
Domačini so začeli srečanje zelo odločno in so že v 9. minuti pri šli v vodstvo z Mandičem, ki je z osebno akcijo preigral par branilcev, nato pa s točnim strelom premagal (sicer zanesljivega) vratarja Kapuna. Minuto' kasneje so bili domačini zopet -zelo blizu gola, ko .je Tomič odlično podal popolnoma samemu Mandiču ki je z nekaj metrov razdalje zgrešil.
V	12. minuti smo zabeležili lepo akcijo Beržana, ki je lepo centriral, a žoga je bila za las previsoka za Radikona. V 20. minuti je prišel remi: v protinapadu je Radikon prišel pred kazenski prostor, kjer so ga zrušili, uspelo pa mu je dati žogo Strnadu, ki je z neubranljivim strelom premagal domačega vratarja. Do konca polčasa se je odvijala igra pretežno na sredini igrišča, kjer so imeli domačini premoč, saj je bila tu najslabša točka naše ekipe.
V	drugem polčasu so domačini stalno, a brez uspeha napadali, na
TURNIR FORTiTUDA
ši fantje pa so odgovarjali s hitrimi protinapadi in so bili često blizu gola; v teh akcijah so se iskazali Beržan, Strnad in Radikon. Vseeno pa so zopet domačini srvi povedli z Gogičem, ki je z lepim in točnim strelom s tridesetih metrov premagat vratarja Bogatca. Tri minute kasneje smo zabeležili strel Pahorja, a bil je previsok. Pri naših fantih se je poznala utrujenost in niso bili te lesno zmožni; da bi se postavili nasprotniku po robu. Protinapadi so začenjali postajati redkejši in počasnejši, zato so bile tudi pri ložnosti redke. Domačini so si dokončno zagotovili zmago v 30. minuti z Antičem, ki je dal gol. pri katerem nosi vratar Bogateč ve liko mero krivde. Tokrat moramo v obrambi pohvaliti Soviča in Kri-žmančiča.
ŠD PRIMOREC
prireja
danes, 18. in jutri, 19) t.m.
ŠPORTNI PRAZNIK
V TREBČAH
Pričetek ob 18. oz. ob 19. uri
NOGOMET
sprotnice pustile pri pičlih petih točkah. To pa je bilo obenem vse, ker so bile gostje slabše nasprotnice in to predvsem v sprejemu, ki je vseskozi pogojeval njihovo igro v napadu. Po drugi strani niti blok ni bil vedno na mestu in tako je Italija izbojevala pomembno mednarodno zmago, ki je riedvomno dobra spodbuda v nadaljevanju priprav za bližnje evropsko prvenstvo.
Drevi bo v Gorici, v telovadnici domače Ginnastice, povratno srečanje s pričetkom ob 21. uri.	10.30: finale za 1. mesto
NOGOMET
ZA DEVETAKOV MEMORIAL
Jameljska mladina organizira turnir
Nastopilo bo šest ekip z obeh strani meje
£ S^igrTS SSl Ni—^ skrbno izčistile in na
V spomin na pokojnega Severina Devetaka bo jameljska mladina priredila nogometni turnir, katerega se bodo, poleg domače ekipe, udeležile še ekipe iz Brestovice, Dola, Doberdoba, Zgonika in z Vrha. Nastopajoči bodo razdeljeni v dve skupini (Jamije, Brestovica, Vrh tor Dol, Doberdob, Zgonik) in bodo igrali vsak proti vsakemu.
Turnir se bo pričel že v ponedeljek, 20. t.m., ob 18. uri s srečanjem
med Dolom in Zgonikom; ob 19.30 bo na sporedu druga tekma, in sicer med Jamljami in Brestovico.
Za vstop v veliki finale se bodo pomerile ekipe, ki bodo zasedle pr vo oz. drugo mesto v obeh skupinah
Finalni del srečanja bodo odigrali naslednjo nedeljo, 26. junija. Prireditelji obveščajo, da vsako' ekipo lahko sestavlja 9 igralcev, od katerih so lahko samo 4 včlanjeni v nogometno federacijo.
BREŽANE SO POKOPALE ŠELE ENAJSTMETROVKE
r
V malem finalu bo Breg danes igral proti Costalungi
Fortitudo —i Breg 5:4 (1:1)
FORTITUDO:	Blasina, Romano
(Apolonio), Suerzi, Ciacchi, F. Ciac-chi, Predonzani, Crevatin, Zugna, Prestifilippo, Schipizza.
BREG:	Chermaz, Ražem (Sa-
mec), Krevatin, Cadenaro, Sovič, Melon, Bržan, Lovriha, Bonazza, Klun (Grizonič), Strnad.
STRELCA: V d.p. Schipizza in Braicoi (avtogol).
Brežani so se v Miljah dobro zoperstavili dobremu Fortitudu. Domačini so verjetno menili, da bodo prišli do zmage s precejšnjo lahkoto, vendar ni bilo tako. V prvem polčasu so se naši fantje branili urejeno in niso dopustili domačinom da bi streljali v vrata.
Po odmoru se slika igre ni spremenila, saj sta obrambi ■ prevladovali nad napadoma. Sredi polčasa je Fortitudu uspelo povesti s Schi-pizzo in vse je kazalo, da se je s tem tekma končala. Deset minut pred koncem pa se je (po strelu iz kota) žoga odbila od branilca Braica in se zakotalila na dno Bla-sinove mreže.
Za določitev zmagovalca je bilo tako potrebno streljanje U-metrovk. Za Brežane so bili uspešni Cadenaro, Strnad in Melon, za Miljčane pa Crevatin, Predonzani, Schipizza in Zugna.
V drugem polfinalnem srečanju je Muggesana premagala Costalun go s 3:0. Finale za tretje mesto bo na sporedu v soboto, ob 19. uri, v Miljah med Bregom in Costalungo.
Finale za prvo mesto pa bo ob 21. uri na istem igrišču med Mug-gesano in Fortitudom.	Jolo
1. -
prvi drugi prvi drugi prvi dragi prvi dragi
5.	— prvi
dragi
6.	— prvi
drugi
2. -
4. -
2 1 1 2
1	X X 1 1 2
2	1 X X X X X 2 2 X 1 2 2 I
Danes se v Barkovljah po-
rnrita
NEVA GROBIŠA in
LJUBO MILIC
Športni krožek Kras jima želi obilo sreče v novem življenju.
Napuli - Milan	1X2
Inter - Juventus	1
Atalanta - Rimini	1
Brescia - Catania	1	X
CagUari - Ascoli	1
Comu - L.R. Vicenza	2
Modena - Monza	1	2
Palermo - Novark	,	1
Sambenedctt. - Lecce X 1 Spal - Pescara	2	1	X
Taranto - Varese	1	X
Ternana - Avellino	1
Lecco • Sanglovannese I
Elektro B. (Jajce) — ZSŠDI 6:1 (2:0)
ELEKTRO BOSNA (JAJCE): Pu da, Hadžiosmanovič, Smajlovič. Tekač, Pczer. Mihajlivič. Jovičič. Pa lalič, Bliznac, Dobojak, Similjanič,
12 Pavlivič. 13 Omerinovič. 14 G. Puda, 15 Jandaš, 16 Pastuhovič.
ZSŠDI: Bogateč (v 46. min. Kapun), Tence (v 46. min. Verša), Crevatin (v 30. min Križmančič), Husu (v 55. min. Trampuž), Čevdek, Sovič, Beržan, Terčon, Radikon (v 50. ‘min. Pahor), Lovriha (v 70. min. Guštin) in Strnad.
STRELCI: v 13. min. Jovičič: v 20. min. 11-metrovka Tekač: v 47. min., v 62. min. in v 70. min. Bliznac: v 57. min. Pastuhovič; v 75. min. Terčon.
SODNIKI: Glavni: Huse in Agič. STRANSKA: Kasbibič Namik in žužič Galih, vsi iz Jajca.
Nasprotniki, ki nastopajo v republiški ligi, so bili vsekakor pretrd oreh za naše fante. Domačini so namreč zaigrali z izrednim tempom in so bili naši fantje vedno nevarnosti.
Čeprav so domačini imeli tak šno premoč, pa smo imeli m« prvo izredno priložnost za gol gostje. V 4. minuti je Beržan lepo krenil protinapad, ko je prišel sam pred vratarja, mu je branilec brcnil žogo, ki je šle mimo vra tarje in zadela retnico, odbila se je Beržanu in Radikonu, ki sta zgrešila prosta vrata. V 8-. minuti je Tekač lepo streljal, a žoga je zadela prečko, odstranil pa jo je Čevdek. V 12. minuti odličen strel Smiljanoviča, a še lepša obramba zanesljivega Bogatca. Minuto kasneje so prišli domačina v vodstvo: lepa podaja Smd.janoviča na sredo, žoga pride do Jovičiča, ki s točnim strelom premaga vratarja. V 20. minuti so domačini norve-čali prednost z enajstmetrovko. SJreljal io je Tekač in seveda realiziral. Po prvi polovici polčasa so naši ustvarili nekaj stoodstotnih priložnosti. V 25. minuti se je izkazal Strnad, a vratar Puda je njegov strel zanesljivo ubranil. Minuto kasneje se je v protinapadu lepo osvobodil Bliznac, a naš vra tar je bii zopet na mestu. Malo pred počitkom pa smo zabeležili še izreden strel Strnada, a tudi tokrat je vratar žogo ulovil.
Drugi del srečanja je bil prak tično enosmeren, domačini so o-grožali našega vratarja od prve do zadnje minute in so tudi zasluženo dali štiri gole. Naši so dali edini gol s Terčonom, ki je 15 minut pred koncem v protina padu z izrednim strelom premagal domačega vratarja. V domači e-najsterici so se izkazali Mihajlovič, Puda, Tekač in Bliznac, v naši pa so izstopali Strnad, čevdek in Terčon.
Jajčane trenira bivši državni reprezentant in član beograjskega prvoligaša OFK Beograd Bologaje Bratič.
Fabio Gergolet ŽENSKA ODBOJKA Jajce - ZSŠDI 0:2 (9,6)
ZSŠDI: Albi, Crissani, Cuk, Daneu, Debenjak, Glavina, Grgič, Jazbec, Kalan, Prašelj, Rupel.
Po nesporazumu v Sarajevu, zaradi katerega niso mogle igrati, so naša dekleta v ponedeljek nastopile proti izbrani vrsti iz Jajca. Zamejske odbojkarice so dobro zaigrale in tudi brez večje težave zmagale. Skozi vso tekmo so bile boljša ekipa na igrišču, saj jim domačinke kljub vsej dobri volji, borl/nosti in požrtvovalnosti niso mogle do živega.
i V ekipi ZSŠDI so stopile na igri-
šče vse igralke, ki so svojo nalogo opravile povsem pozitivno.
MOŠKA ODBOJKA Jedinstvo — ZSŠDI	3:0
(15:8, 15:7, 15:7)
JEDINSTVO: Žiko Petrovič (k), Vlado Bačik, Ratko Novakovič, Ratko Mičanovič, Midhat Husarič, Mirsad Mehič, Ljubo Mihajlovič, Franjo Ramiš, Emir Arnautalič.
ZSŠDI: Igor Komel (k), Damjan Klanjšček. Mauricjo Černič. Stano Cijan, Miran Furlan, Rado Milič, Jordan Rebula, Vasilij Guštin. Jože Bitežnik, David Krebelj, Aleksander Koren.
Zamejski odbojkarji so prvi stopili na igrišče in sicer že v soboto v Tdzli. V prostorih mestne gimnazije je mladinska odbojkarska ekipa ZSŠDI odigrala prvo srečanje gostovanja v Bosni in Hercegovini proti Jedinstvu. Zaradi tehničnih razlogov je morala naša izbrana šesterka igrati proti prvi postavi domačega moštva, ki trenutno zaseda drugo mesto lestvice in se bori za prestop v drugo jugoslovansko zvezno ligo. Zaradi te_ ga je bil rezultat srečanja že prej znan. kajti naši mladinci bi se ne mogli dolgo upirati tehnično (in zlasti telesno) močnejšemu nasprotniku. Ne glede na to smo bili pri-•ča res čudni igri: v obeh prvih dveh setih so naši fantje povedli s precejšnjo razliko, vendar jim je delna zmaga vedno ušla.
V	prvem setu je reprezentanc« ZSŠDI zmagovala že z (8:1, tedaj pa se je nekaj zataknilo in Jedinstvo jo je dohitelo ter z lahkoto osvojiio prvi set, saj naši fantje niso zbrali nobene točke več.
V	drugem setu so gostje zopet povedli in sicer s 6:1. Pri tem stanju so domočini zaustavili igro z «minuto», se bolje organizirali in dovolili gostom, da zberejo še boro točko.
V	zadnjem setu so stopili na igrišče rezervni igralci ZSŠDI, tako da ekipa Jedinstva ni imela posebnih težav z osvojitvijo končne zmage, čeprav so se zamejci požrtvovalno borili za vsako žogo.
Vladimir
DOMAČI ŠPORT
DANES
SOBOTA, 18. junija 1977
KOŠARKA
1. DIVIZIJA
16.00	na Kontovelu
Jadran B - S. Sergio # * *
17.00	v Gorici, Dijaški dotn Dom - Sidertecnica A
POMLAD
18.00	na Kontovelu Kontovel - Breg
* # »
18.00	v Trstu, Ul. Caravaggio Bor - Servolana
KADETI
10-LETNICA ŠD KONTOVEL
19.30 na Kontovelu
Kontovel - Servolana * * •
21.00	na Kontovelu
Branik - Koper
ATLETIKA
8.30
DRŽAVNO MLADINSKO PRVENSTVO
v Firepcah
Nastopa tudi Bor
NOGOMET
TURNIR FORTITUDA 19.00 v Miljah Breg - Costalunga -
JUTOI
NEDELJA, 19. junija
NOGOMET
1977
9.30
Gaja
AMATERSKA LIGA
Miljah
Baxter
KOŠARKA
POMLAD
11.00	na Opčinah
Polet - Inter 1904 KADETI
10-LETNICA ŠD KONTOVEL
9.00	na Kontovelu
Finale za 3. mesto « « •
10.30 na Kontovelu
Finale za 1. mesto
Uradniitvo, uprava, oglasni oddelek,
T*ST, Ul. Monlecchi 6 PF 559 — Tal. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica	Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tal. 83 3 82 • 57 23
Naročnina
Mesečno 2.500 lir — vnaprej plačana celotna 25.000 Ur. Letna naročnina za inozemstvo 38.000 Mr, za naročnike brezplačno revija «DAN».
V SFRJ Številka 2,50 din, ob nedeljah 3,00 din, za zasebnike mesečno 35,00 letno 350,00 din, za organizacija in podjetja mesečno 47,00, letno 470,00 din
Založništvo tržaškega, tiska, Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ
UZS . 6I000 Ljubil«'*
Oglaal
Pottnl tekoči račun za Italijo
Stran 10
;18. junija 1977
Žiro račun 50101-603-45361 «AUII»
GradiSče 10/11 nad. telefon 22207
Trgovski 1 modulus (Širina 1 stolpec, viiina 43 mm) ob d#' lavnikih 13.000, ob praznikih 15.000.
Finančno-upravnl 500, legalni 500, osmrtnice In sožalja 250 lir za mm viSIr* v širini 1 stolpca. Mali oglasi 100 lir beseda. IVA 14%. Oglasi za tržaško goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drug" pokrajin Italije pri SPI.	>
član italijanske J
Zveze časopiinih
založnikov FIEG
Odgovorni urednik Gorazd Vesal
Izdaj«) In tisk« |
pr
( Trst
NEPREMOSTLJIV RAZKOL MED MANJŠINO IN VEČINO
Na kongresu CISL bodo glasovali o dveh ločenih kandidatnih listah
Predstavnik kovinarskih delavcev Bentivogii obtožiI manjšino, da njenim stališčem botrujejo «močni zunanji pritiskh - Danes zaključek
RIi... 17. — Tudi zadnji poskus manjšine CISL, da bi preprečila številčno preverjanje dveh struj, ki obstajata v vrstah sindikalne organizacije, je spodletel, ko so zvečer delegati z ogromno večino zavrnili predlog, da bi glasovali o skupni kandidatni listi za generalni svet CISL. Predlog bi moral prejeti, zato da bi bil odobren, dve tretjini glasov, so pravi 674, prejel pa je mnogo manj. Večina in manjšina sta tako predložii ločeni listi, o katerih se bodo delegati morali izreči.
Današnja razprava je potekala v iz-edno napetem vzdušju, ki se je med posegom tajnika kovinarskih delavcev Bentivoglia sprevrgel v pravi pretep, ko so pripadniki manj-š ne, v glavnem demokristjani, skušali fizično obračunati z govornikom, ki si je drznil kritizirati poročanje glasila KD »D Pooolo*. Bentivogii je zelo ostro obsodil tudi manjšino CISL, stališčem katere botrujejo »močni zunanji pritiski*, ki so pogojili izbiro skupine, ki se sklicuje na Marinija. Bentivogii je poudaril, da je bilo treba pomisliti na morebitne posledice, še preden se je sindikalna organizacija razkla la na dve skupini. Sedaj m več mogoče skrivati glave v pesek in se delati, kot da se ni nič zgodilo: kongres se mora zaključiti v znamenju jasnih stališč, iz njega mo rata iziti dve resoluciji, kot dokaz dveh različnih stališč v notranjosti CISL.
Tudi tajnik gradbenih delavcev Pagani je kritiziral manjšino, še zlasti ker je odobrila Macarovo poročilo, kot da slednje ne bi odra žalo stališča večine in kot da bi bilo nevtralno.
Danes je posegel tudi generalni tajnik UIL Giorgio Benvenuto, ki je prinesel pozdrave svoje organi-zac;je in v svojem posegu bil dokaj kritičen do CGIL in do zaključkov njenega nedavnega kongresa. Ukvarjal se je še zlasti z odnosom sindikalnih organizacij do političnega okvira in do strank. Obtožil je CGIL, da popušča politični oblasti ln da prepušča strankam, kljub temu da smo v zadnjem času zabeležili napad na dohodke, zmanjšanje proizvodnje in ravni zaposlitve, nalogo, da rešijo ta vprašanja ter tako resno ogroža sindikalno avtonomijo ter zgublja na ugledu pri delavcih. Pozval je CISL k enotnosti, saj čedalje večja notranja napetost ogroža pogajalno moč tvndi-kalne organizacij - ter jo nujno pelje v podrejeno vlogo.
Kongres se bo nadaljeval jutri zmtraj, ko bo Macario odgovoril na posege raznih delegatov, (if)
Volitve v Španiji
(Nadaljevanje s I. strani)
pred koncem leta naj se demokratizacija izpopolni z občinskimi volitvami, parlament pa naj sestavi u-stavo, odstopi in razpiše nove parlamentarne volitve. Šele tedaj bo mogoče preveriti, ali socialisti zmorejo zbrati okoli svoje stranke druge sile, ki bi vstopile v vlado. Kot se torej zdi. je Gonzales sklenil, da ostane v opoziciji in skuša priti na oblast po preteku »ustavodajnega obdobja*. 1 še zadnja vest, ki kaže na razgi bano politično dialektiko v Španiji, ki je že pozabila na Franca: v »svetem baskovskem mestu* Guer-nici, kjer je za vse prebivalce Euz-kadija »sveti hrast*, se bodo zbrali poslanci iz vseh baskovskih dežel, ki pripadajo demokrščanski »nacionalni stranki* in socialistični levici, izdelali svoj program in se nato odoravili preko Pirenejev v Francijo, ker jih čaka vlada Euzka-dija v izgnanstvu, da se z njo pomenijo o statutu avtonomije baskovskih pokrajin, ki ga nameravajo predložiti parlamentu v odobritev.
Tržaški velesejem
(Nadaljevanje s 1. strani)
nik-, tukajšnje trgovinske zbornice, pristaniške in industrijske ustanove, zastopniki tujih držav, predstavnik italijanskih in slovenskih gospodarskih organizacij iz Trsta ter za stopnii.i poslovnih krogov iz drugih pokrajir naše dežele. Posebno pri srčen je bil sprejem gostov v jugoslovanskem paviljonu, kjer so bili prisotni številni člani gospodarskega odposlanstva, ki se bo udeležila današnjega »dneva Jugosla-' vije*. Med drugimi osebnostmi smo opazili gosijodarskega svetovalca na jugoslovanski ambasadi v Rimu Uroša Markiča, sekretarja za tržišče in cene SR Hrvatske Etora Poropata, predsednika odbora za odnose z inozemstvom Ljuba Majeriča, predsednika medrepubliškega odbora za tržaški sejem Mladena Dolenca, generalnega sekretarja Cjspodarske zbornice SR Slovenije Lojzeta Fortuno ter podpredsednika Gospodarske zbornic- SR Hrvat ske Mirka Bašiča in Ica Simčiča.
Kakor omenjeno, bo danes na sejmu »dan Jugoslavije*. Gospodarsko odposlanstvo iz SFRJ, ki ga bo vodil ambasador v Rimu Boris Jovič, se bo ob 10. uri sestalo v dvorani za konferenc, na velesejmu s predstavniki tukajšnjih pos’ovnih Krogov in tiska. Po pregledu naj-
aktualnejših vprašanj skupnega interesa bo na vrsti ogled jugoslovanske razstave, ki je v Palači narodov. »Dan Jugoslavije* se bo zaključil v večernih urah s koktajlom, ki ga bodo na jugoslovanskem konzulatu na čast gostom priredili generalni konzul Ivan Renko in predsednika gospodarskih zbornic Slovenije in Hrvatske.
Iz včerajšnje kronike naj omenimo še, da je bil sejemski »dan* posvečen Zalodni Nemčiji. Nemci so letos prek italijansko - nemške trgovinske zbornice v Milanu uredili na razstavišču zanimiv paviljon na temo «Umetna obrt '77*. Dan so proslavili s sprejemom, ki sta ga na čast gostom priredila nemški generalni konzul v Milanu Hermann W. Forster in konzul zvez-rje republike v Trstu R. Hausbrandt.
Konferenca Unije
(Nadaljevanje s l strani)
slovenske narodnostne skupnosti, kot je, recimo, sprejetje globalnega zaščitnega zakona. Zakon bi moral izglasovati parlament in bi moral vsebovati vse pravice in jamstva za skupnost. Veljati bi moral tudi za
Slovence v videmski pokrajini, ki še danes ne uživajo najelementamejših narodnostnih pravic. Prav tako zahtevamo, da ne bi deželi Furlaniji - Julijski krajini omejevali pravico, da izglasuje zakone v našo korist.
»Terjamo namreč tudi prisotnost pri važnih odločitvah*, je zaključil predsednik SKGZ, «glede spremembe značaja prostora in pri odločitvah glede pobud v gospodarstvu. Ne upiramo se napredku in materialnemu razvoju, toda nas oboje ne sme potisniti za stopnico nazaj, kot doslej, marveč hočemo biti kot narodnostna skupnost tudi mi deležni njunih dobrin*.
V diskusiji, ki je sledila pozdravom so delegati sproščeno in zavzeto razpravljali o glavnih problemih, ki tarejo italijansko skupnost in tudi novih problemih, ki nastajajo in katerim mora Unija dati ustrezen odgovor. Med te naj omenimo nujnost izkoriščanja intelektualnih kadrov, pripadnikov italijanske skupnosti v Jugoslaviji, ki se trenutno šolajo na vseučiliščih v Ljubljani, Trstu in drugod za mejo. Veliko so tudi razpravljali o razvoju in pažnji sredstvom množičnega obveščanja in oblikam sodelovanja z naprednimi kulturnimi in družbenimi dejavniki matičnega naroda, (st.s.)
NA ZAHTEVO ITALIJANSKE SEKCIJE INTERPOLA
Brazilska policija aretirala Ovidia Lefebvra D’Ovidia
Odvetnik, kije imel vlogo posredovalca med italijansko vlado in družbo Lockheed, je v zaporu že dva tednu - Italijansko sodstvo naj zahteva čimprej njegovo izročitev
RIO DE JANEIRO, 17. — Brazilska zvezna policija je aretirala odvetnika Ovidia Lefebvra D'Ovidia, ki je odigral eno od nosilnih vlog v škandalu Lockheed. Kaže, da je pravnik za zapahi že približno dva tedna, pa čeprav se je za njegovo aretacijo zvedelo šele danes. Zaporni nalog zanj naj bi osebno podpisal brazilski pravosodni minister Armando Falcao na zahtevo italijanskega odseka Interpola.
Komaj je prišla agencijska vest o aretaciji Ovidia Lefebvra so italijanski policisti takoj stopili v stik z brazilskimi kolegi, da bi preverili verodostojnost novice in da bi začeli s postopkom za ekstradicijo. Italijanski odsek Interpola je že dalj časa iskal odvetnika v Latinski Ameriki in kot kaže uspeh ni izostal. Edino zaenkrat nepojasnjeno vprašanje je, zakaj je bila italijanska policija obveščena s tolikšno zamudo o aretaciji Ovidia, domnevajo pa vsekakor, da gre to pripisati dejstvu, da so odvetnika najbrž aretirali agenti krajevnih policijskih oddelkov, ki niso nemudoma obvestili zvezne.
Kot rečeno je Ovidio I-efebvre D'0-vidio, ki je bil skupaj z bratom Antoniom eden od najbolj znanih rimskih pravdnikov, imel nosilno vlogo

Odprava rasizma v ospredju Kaundovih pogovorov v Rimu
V' drugem dnevu zasebnega obiska v Rimu se je zambijski predsednik Kaunda srečal s pupežem, z delegacijo KPI in z rimskim županom Arganom (z njim na sliki) povsod pa poudarjal nujnost, da zapadne države pretrgajo vse stike z afriškimi rasistič nlmi režimi.	(Telefoto ANSA)
v škandalu Lockheed. Brez njegovega posredovanja bi ameriška letalska družba najbrž ne sklenila kupčije z italijansko vlado. Po porazu, ki ga je Lockheed doživela med pogajanji za protipodmomiška letala (Italija je tedaj kupila francoske lovce), si je izbrala za sodelavca človeka, ki je očitno zelo dobro vedel, katera kolesja je treba namazati. In kot je u-gotovila parlamentarna preiskovalna komisija je Ovidio Lefebvre vestno mazal ta kolesja z dolarji.
Sedaj bosta morala italijansko sodstvo in diplomacija napeti vse sile, da bosta dosegla v najkrajšem času izročitev pretkanega odvetnika. V tem primeru bi bil na razpolago ustavnemu sodišču, ko bo predvidoma oktobra začelo proces proti obtožencem škandala Lockheed, (vt)
Šest uslužbencev obtožili tatvine v «Banca dTtalia»
RIM, 17. — Po nekajmesečni preiskavi o tatvini v »Banca dTtalia*, ko je iz posebne blagajne glavnega sedeža izginila približno milijarda Ur, v bankovcih po sto tisoč, je rimski sodnik Stipo obtožil sodelovanja pri kraji pet uslužbencev bančnega inštituta, eno uslužbenko pa prikrivanja tatvine kolegov.
Kdaj in kako so tatvino natančno izvedli še ni znano, ve se le, da so bankovce nadomestili s papirjem in lepenko, kar so bančni funkcionarji po golem naključju odkrili februarja letos. Obtožnica pa se v glavnem naslanja na izjave bivše uslužbenke, ki je slišala sumljiv razgovor med skupino obtožencev.
Neurje v Omanu
NEW YORK, 17. - Omanski odpravnik poslov v ZDA je sporočil, da je v prejšnjih dneh divjal nad sultanatom silovit orkan, ki- je opu-stošil državo in zahteval več človeških žrtev. Neurje naj bi povzročilo največjo škodo poljedelstvu,
Najhuje prizadet naj bi bil otok Masirah, na katerem je osrednje omansko letališče. Kaže, da je na otoku število človeških žrtev zelo veliko.
Dr. Corricri zaslišat Pierluigija Concutellija
FIRENCE, 17. - Sodnika Corrie-ri in Vigna, ki vodita preiskavo o umoru namestnika rimskega državnega pravdnika Vittoria Occorsia, sta danes zaslišala domnevnega morilca Pierluigij„ Concutellija, Glavna tema zasliševanja je bilo
gradivo, ki je prejšnji teden omogočilo nenadejan razplet preiskave in podpis zapornih nalogov za man-datorje. Podrobneje naj bi sodnika skušala zvedeti kaj več o stikih Concutellija s pajdaši, ki so pobegnili v Španijo in o vtihotapljenju brzostrelke »inghram*. Kaže pa, da v tem pogledu domnevni morilec ni povedal nič bistveno novega.
Ravnatelj in psihiater umobolnice v Pozzuoliju obsojena
NEAPELJ, 17. — Neapeljsko sodišče je obsodilo na dokaj stroge zaporne kazni ravnatelja nekdanje kriminalistične umobolnice v Pozzuoliju, psihiatra, nuno in tri strežnice, ki so s svojo malomarnostjo in z zlorabljanjem oblasti zakrivili smrt Antonie Bernardini. Nesrečnica, ki je bila zaprta zaradi neznatnega prekrška, je zgorela na prisilni postelji. Po tej tragediji in smrti neke druge jetnice, je bila umobolnica, pravi lager, ukinjena. Poslopje je bilo preurejeno v kaznilnico za ženske.
Eksplozija v tovarni zdravil ubila delavca
K
%
*Prn
% tei 'i t tj
X
1U
#Jso
V milanski tovarni Bracco je verjetno zaradi nenavadne kemične reak cije počila peč, kar je povzročilo smrt 38-letnega delavca Ettora C*" red* in manjši požar, ki pa so ga gasilci kmalu pogasili. Na sliki ret’ dejanje v laboratoriju po eksploziji.	(Telefoto ANSA)
t,
'"ali,
"i-eji
k
h«C(
X
Z VIDEMSKEGA ZBOROVANJA FURLANSKIH KRISTJANOV
H
*Hbi
"e*
Beneški ljudje morajo zahtevati resno zaščito vseh svojih pravic
'V(
'ati,
Ws
'Olcc
Dr. Clavora o politiki, ki sili beneške Slovence, da zapustijo rodno zemljo Problem Beneške Slovenije gre rešiti v sklopu globalne politike ustvarjanja gospodarskega ravnovesja tudi v luči perspektiv, ki jih odpirajo osimski sporazumi
VIDEM, 17. — Popoldne se je v Vidmu začelo zborovanje furlanskih kristjanov, ki se ga udeležuje več kot tisoč delegatov iz 450 župnij videmske nadškofije in več stotin gostov.
Zborovanje je v celoti usmerjeno v obravnavanje problemov obnove in preroda Furlanije, pa čeprav je sama ideja takega zborovanja, kot je poudaril videmski nadškof Alfre-do Battisti na včerajšnji tiskovni konferenci, nastala že pred potre: som. Po potresu pa je nujnost takega zborovanja postala še bolj o-čitna, saj je potres nekako razbil furlansko cerkev na dva dela (na tistega, ki je doživel potres in začel cerkveno življenje doživljati bolj ž vo in pristno, in na tistega, ki potresa ni- doživel). Zborovanje hoče zato nakazati smernice za vsestransko obnovo celotne Furlanije,

V SREDO V ALEXANDRII
Umrl je Wernher von Braun oče ameriške kozmonavtike
Znanstvenik, ki je bil nemškega rodu, je ob koncu vojne začel delati za ZDA
VVASHINGTON, 17. - Wernher von Braun, oče ameriške astronav-' tike, je umrl v sredo v bolnišnici v Alexandrii, kjer se je znanstvenik ze dalj časa zdravil za radi raka.
Wernheil von Braun se .je rodil 1912. v vVirwitzu in plemiški pruski družini. Ko je z 18. letom diplomiral za inženirja na univerzi v Berlinu se .je takoj včlanil v »Nemško društvo za vesoljske po-lete», ki je tedaj štelo samo nekaj navdušenih članov. V nekai letih pa je mladi Wemher prišel na svoj račun, ko se je nemška vojska začela zanimati za rakete. Skupaj z majhno skupino znanstvenikov je začel krojiti načrte za rakete. V tajnem nemškem laboratoriju .je nastala prva sodobna raketa, žalostno znana V-2. ki je bila prvi korak v nov način vojskovanja. Raketa, ki je poletela s svojim smrtonosnim tovorom s celine do Londona, je pa prišla prepozno, da bi premaknila tphtni-co na stran Hitlerjeve Nemčije. In tako se je le nekai mesecev po prvem uspehu von Braun predal ameriškim četam.
Že nekaj mesecev po koncu voj-he je mladi inženir s svojimi sodelavci nadaljeval z raziskovalnim delom ki ga je pospešila voina v Koreji. Leta 1953 je tako preizkusil prvo ameriško ruketo red stone, kateri ie kaj kmalu sledil jupiter. Ta raketa je bila osnova za prve izstrelitve ameriških u-metnib satelitov.,
7. začetkom tekme za osvojitev vesolja med Američani in SZ je bila ustanovljena ameriška vesoljska ustanova NASA v okviru ka tere je von Braun dosegel svoje največje uspehe Njegov ie namreč načrt za orjaško raketo sa tum. največjo in najmočnejšo
sodobno raketo, ki je ponesla človeka na Luno in vesoljski laboratorij «spacelab* na krožni tir okrog našega planeta .
Wernher von Braun se je v zadnjem času odpovedal aktivnemu raziskovalnemu delu zaradi bolezni. Pred dvema letoma so ga operirali zaradi raka na črevesju in od tedaj se ni več opomogel kljub stalni zdravniški negi. Znanstvenik je umrl v sredo, vendar na izrecno željo njegovih sorodnikov jc vlada sporočila vest c njegovi smrti šele danes, potem ko ie družina po pogrebu odpotovala iz a-meriške prestolnice, (vt)
Ker ni imel škofovega dovoljenja, duhovnik-dclavec začasno ob službo
L’AQ0ILA, 17. — Deželni nadzorni odbor v L’Aquill je davi razveljavil odlok, s katerim je,občinska uprava v Opiju (v abruškem državnem parku) sprejela v službo kot šoferja duhovmka-delavca Angela Rossija. Nadzorni odbor je ugotovil, .da v priloženem gradivu manjka škofovo privoljenje. Na o-snovi konkordata med Italijo in Sveto' stolico mora vsaka državna ustanova prositi pristojiiega škofa za dovoljenje, preder:	sprejme v
službo duhovnike.
Kaže, da bo don Angelo kljub vsemu nadaljeval z delom in bo vsak dan vozil otroke ‘ iz Opija v šolo v Pescasseroli Ponudil se ie, da bo službo opravljal zastonj, do kler ne oo rešeno vprašanje ško lovskega dovoljenja.
Francosko-nemški pogovori se nadaljujejo
Kljub prijateljskim pozdravom naj bi ozračje na srečanju med francoskim predsednikom Giscardom d’Estalngom In nemškim kanclerjem Schmidtom ne bilo neskaljeno, še zlasti 'ne po izjavah nemškega predsednika Scheela v Mainzu. Na sliki Giscard (levo) In Scheel	(Telefoto ANSA)
tako materialno kot tudi družbeno, kulturno in dušnopastirsko. «Furla-nija je bila v preteklosti mast med romansko, slovansko in germansko kulturo,* je dejal med drugim nadškof Battisti, »njene možnosti za bodočnost so danes prav v tem, da to svojo vlogo ponovno odkrije in postane okno, ki bo Italiji odpiralo pogled na Evropo.*
Ko je na tiskovni konferenci go voril o kulturni obnovi, je nadškot Battisti, ki konferenci predseduje, poudaril, da je treba ohraniti vrednote furlanske zemlje in vseh njenih komponent. Cerkev mora prevzeti kulturno dediščino ljudstva in braniti vrednote, kot so jezik in narodnost še posebej gre spoštovati in ščititi narodnostne skupnosti, kot sij v Furlaniji, poleg Furlanov, zlasti Slovenci in za njimi Nemci. V tem smislu bodo na zborovanju nekateri delegati tudi spregovorili v jezikih manjšin.
Zborovanje je včeraj potekalo v plenarnem zasedanju, ko so delegati poteg dveh osrednjih uvodnih referatov, ki nekako povzemajo poročila, ki so jih ob pripravah na zborovanje pripravile posamezne župnije in verske organizacije, poslušali tudi štiri posebne reiera-te o problemih najhuje prizadetih in najmanj razvitih področij. Med temi >e bil tudi referat dr. Ferrue-cia Clavore o položaju v Nadiških dolinah, (javora je svoje poročilo začel s slovenskim pozdravom ter nato opozoril delegate in goste na politiko, ki sili beneške Slovence k zapuščanju rodne zemlje, zaradi česar grozi tej slovenski.- skupnosti, ki je kljub pritiskom ohranila skozi stoletja svoje posebno lice. fizični propad. Nato je Clavora podal podatke o izseljevanju od začetka stoletja do danes, za zadnje obdobje pa je seveda vključil v obravnavo tudi delavce vozače.
Zaradi tega je danes družbeni položaj Benečije izredno slab, kar skupno s pritiski različnih vrst ustvarja v ljudeh manjvrednostne komplekse. Na ta položaj pristajajo tudi organizmi, ki skrbijo za načrtovanje razvoja dežele, kar zgovorno dokazuje zadnji

OPERIRALI SO JIH V SPECIALIZIRANI ZASEBNI KLINIKI V ARGENTINI
Nujna vladna preiskava o «trgovini» s prizadetimi otroki
RIM, 17. — Zdravstvena reforma je v Italiji, v pravem pomenu besede, krvavo potrebna. Nujnost hitrih, a obenem tudi korenitih sprememb opažamo vsi, ko romamo naokrog po specialističnih pregledih, na katere je treba Čakati v nedogled, razen, če se ne o-bmemo na zasebne ustanove, kjer proti največkrat pretiranemu plačilu, nudijo takojšnje strokovne storitve.
Če položaj na »strogo* zdravstveno - tehničnem področju še zdaleka ni zadovoljiv, upoštevati moramo nadalje precejšnje razlike med severnim in južnim delom polotoka, na škodo slednjega, je naravnost nevzdržen na področju psihiatrične oskrbe ter nege in »posebnih zavodov* za duševno prizadete ali manj razvite otroke.
V zadnjih časih se vprašanje
pravilnejšega pristope, zlasti pa manj represijskega ukrepanja do »drugačnih*, postavlja zmeraj če-šče. Vendar ga pa še prevečkrat izzovejo v nebo kričeči primeri zlorabe, človekovega zaupanja in izkoriščanja šibkejšega v svoj denarni ali prestižni dobrobit.
Pri tem se nenehno pojavlja u-pravičen dvom nad uspešnostjo javnih ustanov in nad resničnim prizadevanjem vseh pristojnih, da bi to področje res bilo pod javnim nadzorstvom. Nadzorstvo nad delovanjem seveda, ne nad mrtvilom ali predajanjem drugim lastne odgovornosti.
Zatekanje v zadnji up bi lahko i-menpvali odločitev staršev nad 40 sicilskih otrok in mladih, v glavnem z zelo nizko stopnjo duševne prizadetosti ali pa z manjšimi motnjami v vedenju, da z možgansko operacijo
doseže »normalnost* svojih sinov in hčera. Ne bi se tu zaustavljali predolgo ob popolnoma zgrešenem mnenju staršev, da je bila pri njihovih otrocih potreben grozovit kirurški poseg, ki so ga že skoraj povsod u-kinili in ob razlogih, ki so mu botrovali, ker moramo veliko ostreje ocenjevati »strokovnjake*, ki se tako neizprosno igrajo s človeškim zdravjem in celovitostjo.
Početje staršev je bilo dobronamerno, saj je operacija s potovanjem v argentinsko kliniko stala nekaj milijonov, a je vseeno imelo strašne posledice. »Kirurški poseg* v Cescottovi zasebni kliniki v Buenos Airesu je dejansko uničenje celih možganskih predelov, ki privede do popolnoma apatične oseh«,
Donosno kupčijo na račun sicilskih prizadetih otrok in njihovih zaupljivih staršev je razkril nevrolog
Hrayr Terzian, primarij veronske bolnišnice. K njemu so se zatekli starši z »operirano* hčerko, ki še ji je duševna prizadetost še povečala. Po krajšem raziskovanju je zdravnik odkril še druge primere, vedno na Siciliji, dasi je neki zdravnik in oče iz Raguse zatrjeval, da gre za uspešne zdravniške posege.
Koliko je vlada o vsem tem obveščena in še bolj kaj misli ukreniti konkretno v tem primeru in na splošno na področju handikapiranih otrok, da bi preprečila tako nečloveško ravnanje z njimi, sta danes uradno vprašala ministrskega predsednika, ministra za zdravstvo in zunanjega ministra socialistična parlamentarca Fortuna in Sig/iori. Ob tem sta se seveda tudi upravičeno spraševale, kako niso pristojne oblasti v vseh teh letih ničesar opazile ali zvedele, (bp).
primer, to je deželni urbanisti^ načrt.
Problem Beneške Slovenije je str^ turalnega značaja in ga je treba re,i. šiti v sklopu globalne politike, ki a*j J™’ stremi k ustvarjanju gospodarski* * ,■ ravnovesja in to tudi v luči persp** "lis tiv, ki jih odpira osimski »poraz®®" !ts«, Poleg tega pa je potrebno, da P1". 'd, do osveščenja samih beneških ti1"! ((0 ki se morajo upreti folkloristične^ gledanju in zahtevati resno za*®.
svojih gospodarskih, družbenih,
k*1’
tumih in jezikovnih pravic. Do * osveščenosti pa bo lahko prišlo j. pod pogojem, da se zamenja ti* vodilni razred, ki danes našla™.	.
svojo oblast na politični in kultu™ Jre,
.a:	Uni r US
krc
terorizem, ki enači pravični boj dosego narodnostnih pravic z dom na državno enotnost, ki tri’ i,6 da je nemogoče, da bi kdo bil h kr*
V.<
k,
Kk
Slovenec in. kristjan. Tudi Cerk* mora razkrinkati svoje farizeje, pomoči k večji odprtosti ter po*** ^ orodje za osvoboditev tlačenih in J*1"® koriščanih. Poleg referata dr. Clav re je bil med številnimi referati . 1 -1 baze (teh je preko sto in so zbr*"| ft)( v posebnem zborniku) tudi referat "I Viljema Cerna o položaju v Bardo in Zavarh, ki je prav t* kot referat dr. Clavore orisal te*’ gospodarske in kulturne razni® v katerih živijo beneški Slovenci"
Ameriške države vse manj spoštujejo človeške pravice
E
(
c
i
Ke;
S
S.
pl
'oicr

"idil
o?n U ; «0
trofi
ie X %o ®P re
J*
Por,
Ti
X
%
H
N
V!1
S
zaseda v Saint Georgesu v Gren-^j Poročilo obsoja pomanjkjJ ^ zdravniško pomoč v bolnišnicah j
koncentracijskih taboriščih, česar so številni jetniki umrli . pa so bili hudo pohabljeni. Kot., lo zaskrbljujoč pojav poročilo o™ e nja zapiranje jetnikov v nepozn*j.
N
"o
Si
kaznilnice in katerih aretacije t#* no nihče ne priznava.
K
!pp
VATIKAN. 17. - Glasnik
stolice je davi demantiral vest pie kega francoskega časnika, da papež sprejel delegacijo franc®. KP, kateri naj bi namignil na nost konstruktivnega dialoga e katoliki in marksisti. Vest " ^ pribi! glasnik — je povsem ” snovana.
Astrid in Charles se ne bosta vzela
LONDON, 17. _ Britanski P>*9/ lonaslednik princ Charles in ia„ o
sta odločno demantirala govor#®, skorajšnji prinčevi zaroki z h*11 jjir
princeso Mario Astrid- ‘d z velikim poudarkom pr1(7jt
burško Vico je
jutranji list «Daily Express». *‘a3-
med drugim poudarjal, da bo u'i, no zaroka napovedana v ponede1) .. Tudi v Luksemburgu so vest
čili kot neosnovano.
Ki
Po
, SAINT GEORGES (Grenada). \
— Vse kaže, da v nekaterih dr. _ ameriške celine vse manj spoštlly *, ii jo človeške pravice in se zlasti # zasliševanjem političnih jetnikov Fj. w služujejo mučenja. Tako trdi 0 ameriška zveza za človeške prav‘ ( v poročilu, ki ga je pripravila ^ Organizacijo ameriških držav, /
\7 <sninf (Icmrcfocn t/ ClvPfl* .
Ci
Jie
%
“hi
lot
ti
S
S'
x