Upravništvo in uredništvo »DOMOVI NE< Ljubljano. - « .	. » a. * « Naročnina za tuzemstvo: četrtletno 9, polletno 18, celo-
Knafljeva ul. št. 5. II nadstrop., telefoni od 3122 do 3126 l7ffaf» VSUIC C^tftSM le,no 36 din'' za inozemstvo razen Amerike: četrtletno 12, Račun poštne hranilnice, podruž. v Ljubljani št 10711	3	polletno 24, celoletno 48 din — Amerika letno 1 dolar.
Družba sv. Cirila in Metoda
vrši važno narodno delo
V čisto zasedeni balkonski dvorani Kazine v Ljubljani so v nedeljo zborovali narodni delavci, ki so združeni v Družbi sv. Cirila in Metoda. Velika udeležba je bila mogočna priča o važnosti poslanstva, ki ga družba opravlja že desetletja.
Redke so pri nas skupščine, na katerih bi javnost zastopali tako številni odlični zastopniki. Bana je zastopal podban g. dr. Majcen, občino podžupan g. dr. Ravnihar, dravsko divizijo podpolkovnik g. Radojkovič, Zvezo naprednih akademskih starešin g. dr. Dolar, akademsko starešinstvo Jugoslovenskega naprednega akademskega društva »Jugoslavije« profesor g. dr. Zalokar, Zvezo kulturnih društev ravnatelj profesor g. Jeran in direktor profesor g. Breznik, slovenske književnike g. Fran Govekar, koroške Slovence g. dr. Fellaher, Profesorsko društvo profesor g. Grafenauer, manjšinski institut profesor dr. Čermelj, sokolsko župo ljubljansko br. Mer-čun, Jugoslovensko žensko zvezo ga. Engel-manova, Kolo jugoslovenskih sester ga. Ver-čonova, emigrante načelnik g. Sancin, »Sočo« nadzornik g. Urbančič. Svoje zastopnike pa so poslala tudi številna narodna in napredna društva. Odposlanci za skupščino so prišli iz vseh krajev Slovenije. Mnogi so se opravičili in poslali pozdravne brzojavke. Brzojavno je skupščini želel uspeh tudi minister g. dr. Albert Kramer.
Skupščino je otvoril prvomestnik g. inž. Janko Mačkovšek. Z navdušenjem so zbo-rovalci sprejeli njegov predlog, da se pošlje mlademu ralju Petru II. pozdravna in vda-nostna brzojavka. V svojem govoru je prvomestnik nato poudaril, da je narodnoobram-bnega dela čedalje več in da postaja čedalje bolj neodložljivo. Prečital je imena umrlih članov, odbornikov in dobrotnikov ter se zlasti spomnil Celjanov, pokojnega naduči-telja Franja Kranjca in vladnega svetnika Emilijana Lileka, ki sta stala oba na braniku domovine na ogroženem severu in bila velika dobrotnika družbe. Prvomestnik je z izbranimi besedami poveličal tudi spomin soustanovitelja družbe in njenega voditelja v prvih desetletjih Toma Zupana, ki se je rodil pred 100 leti v Smokuču pri Breznici na Gorenjskem. Zborovalci so počastili spomin umrlih sodelavcev s klici »Slava jim!« Prvomestnik je nato očrtal dobo, v kateri mora družba in vsak zaveden Slovenec delati in se žrtvovati za blagor skupnosti.
»Preživljali smo kot narod neprimerno hujše čase od današnjih, je zaključil svoj govor, »preko jugoslovenskega ozemlja so se v davnem in nedavnem času vsipale sovražne vojske in na naših narodnih tleh so se bile mnoge in velike bitke. Ali niti to, niti mnoga stoletja tujega jarma niso mogla pokončati plemenite snovi našega narodnega svojstva. Onemogla so mogočna carstva, zrušile so se neprijateljske carevine, a ostal je narod in vstala je Jugoslavija. To nam bodi v izpodbudo. V izpodbudo in pouk pa bodita tudi neugnano delo in vera naših duhovnih velikanov in vodnikov, ki niso nikdar omahovali.«
Sledili so pozdravi zastopnikov. V imenu mestne občine je spregovoril g. dr. Ravni-
har, ki je poudaril, da je bila Družba sv. Cirila in Metoda bila potrebna in je še potrebna slovenskemu narodu kot preizkušena brani-teljica najdražjih svetinj našega naroda. Z izbranimi in navdušenimi besedami so želeli skupščini mnogo uspeha tudi v nadaljnem delu g. Pipan za starešinsko organizacijo »Preporoda«, ga. Engelmanova v imenu narodnega ženstva, g. Jože Danev za kmečke fante in dekleta, akademik g. Švajger za akademsko napredno društvo »Jugoslavijo«, akademik g. Smole za akademsko društvo »Edinstvo«.
Ravnatelj g. Mirko Gruden je prečital obširno tajniško poročilo o uspešnem delu dru- j žbe v preteklem letu. Blagajnik g. Avgust i Ludvik je poročal o blagajniškem poslova- I nju, ki izkazuje 766.422 din dohodkov in 725
V	nedeljo je minulo 22 let, ko so med silnim grmenjem srbskih topov junaške srbske čete z jugoslovenskimi dobrovoljci pod vodstvom takratnega regenta in pozneje velikega jugoslovenskega kralja Aleksandra prebile solunsko bojišče. Nato pa so zmagovalci v naglem pohodu osvobodili Srbijo in utrli pot k svobodi nam vsem, ki živimo danes v svobodni kraljevini Jugoslaviji.
V	današnih usodnih časih, ko moramo biti vsak trenutek pripravljeni na obrambo domovine, se spominjamo trum naših padlih junakov, ki so umirali za svobodo z žarom v očeh. Fantje in možje takrat niso vpraševali, kakšna bo notranja ureditev svobodne
Prejeli smo:
Jasno je, da mestno prebivalstvo in industrijsko delavstvo ne zmoreta visokih cen živežu. Zato je prav, da se skuša val draginje zajeziti. Toda ta borba proti draginji bridko zadene običajno le malega kmeta, kar dokazujejo prav dogodki zadnih dni. Žito in moka sta se silno podražila, toda cene krompirju, zelenjavi in sočivju skušajo po naših mestih čim bolj znižati.
Vse, kar naš mali kmet kupi, je strahotno drago, a tisto malo, kar ima odvišnega za prodajo, naj bo čim bolj poceni. Žito je seveda drago, ker ga prideluje veleposestnik, a ceno krompirju so določili po nekaterih naših mestih na okoli 1.50 din za kilogram. To nesorazmerje cen je huda krivica za našega malega kmeta.
Prav bi bilo, da bi se cene sploh vsemu blagu znižale. Vesel bi bil tega dejstva poleg vseh drugih gotovo tudi naš kmet in ne bi
tisoč 521 din izdatkov, torej 40.901 din prebitka. Mestna občina in banovina sta naklonili družbi izdatno podporo. V imenu nadzornega odbora je predlagal profesor Albert Sič razrešnico odboru za vzorno vodenje poslov. Predlog so zborovalci sprejeli z odobravanjem.
Pri volitvah prvomestnika je bil ponovno izvoljen za nadaljnja tri leta dozdajšni zaslužni in požrtvovalni prvomestnik g. inž. Janko Mačkovšek. Zborovalci so mu z vzkliki izrazili svojo hvaležnost za dozdajšno delovanje. Tudi ostalo vodstvo družbe je bilo ponovno izvoljeno, le v nadzorni odbor sta prišla na novo odvetnik g. dr. Fettich in ve-letrgovec Anton Verbič.
Po končanem zborovanju so zborovalci odšli pred spomenik kralja Aleksandra I. Zedi-nitelja ter se poklonili njegovemu spominu. V imenu vseh je položila na spomenik lep šopek vrtnic ga. Tomšetova. S trikratnim vzklikom »Slava!« so se naši najbolj vneti in požrtvovalni narodnoobrambni delavci poslovili od velikega kralja.
domovine, temveč samo, kako velika in kako močna bo.
Kadar je domovina v nevarnosti, mislimo samo na obrambo, kakor so mislili vsi naši borci v svetovni vojni. Strašne so bile žrtve srbskega naroda za svobodo nas vseh. Ali v teh resnih časih mislimo vsi na to, s kako nezlomljivo voljo in s kakšno neomah-Ijivo domoljubnostjo so se srbske in z njimi slovenske in hrvatske dobrovoljske čete borile za domovino. Večna jim slava! V tihem spominu na vse te žrtve moramo skleniti pri sebi, da se bomo enako borili, če bo kdaj treba. Ne bomo delali sramote spominu mrtvih junakov!
obupaval, če bi prodajal tudi sam svoje pridelke ceneno. Zniža naj se cena žita. Pritisniti bi bilo treba z vsemi sredstvi na izkoriščevalce usodnih časov. Seveda so veleposestniški imetniki žitnih zalog bolje organizirani kakor siromak kmet, ki ga je lahko pritisniti ob tla.
To krivično razmerje med cenami je važno vprašanje, ki ga je treba urediti, da ne bo spet mali kmet tisti, ki bo moral nositi največje breme v zdajšni splošni stiski. Predvsem bi bilo treba z vsemi sredstvi zatreti vsako špekulantsko prekupčevanje z živežem, kar bi živež močno pocenilo v korist rabnikom, a pridelovalci bi vendarle lahko malo draže prodajali pridelke.
PasSaiti ln esfani član Vodnikove družbe!
Pred 22 leti je bila
prebita solunska Sronta
Nesoraittierfe cen
v Škodo malemu kmetu

Bedno Mvotarjenje
rniarsklh iipoScoleneev
O tem smo že nekajkrat pisali. Tudi drugo časopisje se je že pogosto razpisalo o tem vprašanju, ki bi ga sploh ne smelo biti, saj je vendar čisto neverjetno, da je mogoče pustiti stare izčrpane ljudi, ki so vse življenje garali, da zdaj počasi in zanesljivo umirajo za lakoto Naj navedemo samo primer:
Nekje živi upokojenec bratovske skladni-ce. ki je zaradi neozdravljive bolezni izčrpan in docela nesnosoben za delo. Prejema okrog 200 din pokojnine na mesec zase in za svojo ženo, za skromno stanovanje zunaj mesta pa mora plačevati 250 din na mesec. Zdai nastane vprašanje, ali naj stanovanje opusti in stanuje pod milim nebom, tistih 2no din pa porabi za življenje, za kar znesek
še daleč ne zadostuje, ali pa naj obdrži stanovanje in životari še dalje kakor doslej. Njegova žena, ki je tudi slabotna in izčrpana, se po svojih močeh trudi, da si prisluži kakšne dinarje. Kako pa bo, če bo draginja še dalje naraščala?
Veliko dobroto bi storili pristojni činitelji, če bi zdaj, ko so prišli že vsi drugi na vrsto, pretehtali tudi obupni položaj takih
ljudi, ki si ne morejo več redno zaslužiti vsakdanji kruh in morajo živeti le od milosti drugih. Ukrenejo naj torej, da bo tudi bratovska skladnica pokazala razumevanje za te ubožce in povišala pokojnine onim, ki še niso bili deležni povišanja
Ce se bližaš Barceloni, najpomembnejšemu španskemu pristanišču in največjemu španskemu mestu z letalom, je nedavno pisal neki švicarski novinar, opaziš takoj, da nekaj ni v redu Nad pristaniščem ti pade pogled na tri zgorele parnike. na razdejano plinarno, na številne porušene hiše in skladišča
Z letališča te pripelje prastar avtobus v 12 km oddaljeno mesto. Ceste so v strašnem stanju, ljudje prebivajo v luknjah in razvalinah delavci nekje ponravljajo uničen most, polje je go1© V kavarni popiieš skodelico kave in se začudiš, ko ti glavni natakar vrne drobiž, ki sestoji iz novca za 10 centimov, treh raztrganih voznih listkov za tramvaj, vozovnice zn podzemsko železnico in dveh dveh zmečkanih znamk Na vprašanie ti glavni natakar odgovori, da drobiža skoro ni več in da si moraio pomagati na ta način
Več:na ljudi je slabo oblečena, čeprav so Spanci znani, da jim je dobra obleka živ-Tjenska potreba Vsepovsod je polno invalidov in beračev
Spe nija ima triletno državljansko vojno za seboi Govoriš z ljudmi in izveš o uničujočih
učinkih, ki jih je imelo 400 zračnih napadov na mesto
Kako je z obnovo7 Sirovin ni. -Radi bi obnavljali. pa ne morejo. Premoga ni, zato je malo plina in zato je tudi razsvetljava slaba. Avtobusov nore le malo voziti, ker ni gum. Ne morejo iih naročati, ker ni denarja Primanikuie tudi	Mnopo se jih je iz-
gubilo med drSavliariskn volno. Veliko* oviro pomeni za sedani" »r-Dmci-n vlado seveda tudi vojna v Evropi in Afriki.
Na sprehodu, skozi mento opazi? da je vse zelo drago in da mnopo reči sploh ni. ^obiti Najgrozotnejšo sliko vojne kaže Barce1 neta, pristaniško in ribiško nred^as+;e Barcelone Nepopisno je razdejanje, ki so ga tu povzročili letalski nanadi V ozk'h uličicah je morala imeti vsaka bomba strahoten učmek Polovica tega mestnega dela je razdejana, a na obnovo še ni misliti. Toliko je še važnejših in nujnejših reči, ki jih je treba prej storiti.
V novi Španiji je treba sploh skoro vse na novo zgraditi. Vlada je izdala številne odloke za to obnovitveno delo. Minila pa bodo leta, preden bo dežela dobila svoj prejšnji obraz Izčrpanost, ki teži na vseh, je neznanska
Kdoi je kdaj potoval po Švedskem, ie lahko presrečen ugotovil da potniki iz spalnih vagonov brez vsake bojazn: obešajo svojo obleko v kateri puščajo denar in ure zunaj na hodniku Nihče niti ne pomisli na to da bi se utegnilo kai nevšečnega zg -diti ^>ved-so tudi zelo ponosni na to narodno lastnost, na poštenost, ki ie pri njih že stara navada
Ze v srednem veku so imeli na Švedskem v vsakem mestu vsai eno shrambo naide-
nih predmetov Lastnik je prišel čez nekai dni tja in če je naše! v shrambi izgubljeno reč, je vrgel v puščico v kotu novčič Tako zbrani denar so porabili za nove shrambe Kralj Adolf Gustav je hotel nekoč preizkusiti poštenost svoiega liudstva Dal ie narediti tisoč enakih prstanov velike eže in iih skrivaj dal položiti na razne kraie v državi. Od tisoč prstanov so-našli v shrambah za izgubljene reči 979 Kralj ie bil s to preizkušnjo lahko zadovolien

V Nemčiji izdelujejo papir ne samo iz lesa. temveč tudi iz krompirjevih stebel in listov Zdaj ko je vojna, skušaj ov Nemčiji vsako reč do skrajnosti izkoristiti Te dni je v nemškem časopisju izšel zanimiv članek ki ugotavlja da se časopisni papir izdeluje že čisto iz krompirjevih listov Pravijo da je prvi prišel na to misel državni kancelar Adolf Hitler Prve poskuse s tem so naredili ob Hitlerjevi navzočnosti v Turingiji Obnesli so se, kakor pravi časopisje proti pričakovanju sijajno. Toda doslej se ni posrečilo dobivati iz krompirjevih listov samo papir.
temveč tudi druge, morda še potrebnejše re" či, kakor na primer blago za ženske in moške obleke Ker sade v Nemčiji mnogo krompirja, je zmerom na razpolago dovolj sirovin
Izkazalo se je. da je blago, narejeno iz krompirjevih listov tudi zelo trpežno, nič manj kakor druge vrste blaga Nemško gospodarstvo je na ta način našlo nov vir sirovin ki jih ni prej nihče porabljal za kakšno koristnejšo reč. temveč so jih smatrali za odpadek, s katerim niso vedeli kam Navadno so krompir jeva stebla in liste sežigali
po njivah in na ta način imeli vsaj .iekaj koristi, ko so njihov pepel razmetavali po njivah kot gnoj.
Časopisje piše, da zdaj delajo s krompir-jevko še nove zanimive poskuse, ki naj pokažejo, ali je možno iz te tvarine in iz podobnih odpadkov izdelovati še kaj drugega razen papirja in blaga za obleko
Ealeipa vojnega
aij^Čilliia
Murska Sobota, septemDra Matija Horvat iz Otovcev v Prekmurju se je pred svetovno vojno poročil. Nastala je svetovna vojna in Horvat je moral k vojakom v Galicijo Ze pri prvem spopadu je prišel v rusko ujetništvo, odkoder se ni mogel javiti domačim. Preteklo je 10, preteklo je 20 let, odkar je Matija Horvat šel k vojakom, toda o njem ni bilo glasu. Vsi so bili prepričam, da je že davno mrtev, in so ga medtem tudi razglasili za mrtvega. Njegova žena se je vnovič omožila in ie v drugem zakonu tudi rodila otroka
Pred dvema letoma pa se je f^v^Ac^ani Matija Horvat nenadno vrnil domov Zeija, da bi spel videl domačo grudo, je oua taKO močna, da je tvegal nevarno pot iz Rusije. Razumljivo je bilo njegovo razočaran j c. iiO se je vrnil domov in našel na svojem posestvu drugega gospodarja. Nikakor.. mu ni šlo v glavo da ]e uradno razglašen za mrtvega Terjaj je svoie • ; < n 'ai in se spustil v pravdo
Po mnogui ra2pi£Wi ,c uutcU dobil Horvat svoje posestvo nazaj, venuar zadolženo do vrha Upniki so predlagali dražbo, ki bi se morala izvršili te dni. Horvat seveda s tem ni bil zadovoljen. Na dan dražbe je prišel v Mursko Soboto in zahteval, naj dražbo ustavijo. Sodišče mu seveda ni moglo ugoditi Horvat je razjarjeno stopil v sobo sodnega predstojnika g. dr. Sumenja-ka in ponovil svojo zahtevo o ustavitvi dražbe. Ko tudi sodni predstojnik ni mogel ugoditi njegovi želji; je Horvat dvignil palico in zamahnil proti g. predstojniku, ki se je pa hitro umaknil, da se je izognil udarcu.
Matijo Horvata so aretirali m oddali v zapore okrožnega sodišča. Dvajset let je živel z doma in ko se je vrnil z ujetništva v domovino, da bi spet naprej obdeloval svoj košček zemlje, je bilo posestvo v drugih rokah Huda je njegova usoda in zdaj bo se kaznovan, ker se je spozabil nad uradno osebo, ki po vrhu vsega ni prav nič kriva njegovega gorja Bilo bi pa nedvomno umestno, da se v takih in podobnih primerih, kc,kor je ta, ljudem na kakšen način pomaga Saj ie nedvomno žalostno, da človek takole brez lastne krivde pride ob svoje imetje ^
ZVER
Učitelj. Otroci, katera zver hodi ponoči okrog oglov in oprezuje? No, povei Speica!« Špeica molči
Meihijorček »Jaz pa vem, gospod učitelj; to je Klobuštrinov Aleš, ki vsako noč hodi pod oknom naše Kunigunde«
Učitelj (v zadregi): »MelhijorčeK. Meihijorček Klobuštrinov Aleš vendar ni zver!«
Meihijorček: »Pa je! Naš očka je rekpl da bo te prekleto zver ustrelil «
ZAGORJE. (Smrtna kosa.) V Top_c 3
pt kratki bolezni preminil 251etni Jan.:o Kelnar, sin rudarskega upokojenca Janko je bil izučen ključavničar in je bil zac'. e čase zaposlen v Zagrebu. Zaslužil je do': o in pomagal staršem, ki bi sicer žjveli v bedi. saj oče prejema le majhno pokojnino. Kakor mnoge, je tudi njega poklicala domovinska dolžnost Usoda je hotela, da se je nevarno prehladil in vsa zdravniška pomoč je bila zaman Te dni so ga ob številni udeležbi obč;nstva jokopali na župnem pokopališču. Vsi pomilujejo njegovo prerano smrt in .sočustvuie;o z njegovimi starši.
•t. . ____

Zadne dni so
nemška letala neprestano napadala London, kar se smatra za uvod v nemško ofenzivo na Anglijo. Kakor poročajo, je bilo doslej od bomb iz nemških letal uničeno v Londonu kakih 2000 zgradb, huje poškodovano okoli 3000 in laže poškodovano okoli 10.000. Vseh zgradb ima London približno en milijon. Ubito je bilo v prvi polovici septembra v Angliji okrog 2000 civilnih oseb, ranjeno pa okoli 8000. Od teh odpadejo kar štiri petine na sam London. Kakor javljajo zadne vesti, so Nemci začeli s francoske obale celo streljati v London. So to posebni težki topovi, ki nesejo v tako razdaljo. Na drugi strani pa so tudi angleška letala napadala razne nemške kraje, med drugimi Berlin. Posebno hud napad so po angleških vesteh izvršila te dni angleška letala na pristanišča ob Rokavskem zalivu, kjer se zbirajo nemške čete za vpad v Anglijo Kakor poročajo Angleži, so nemški protiletalski topovi in lovska letala zbili vrsto nemških bombnikov na tla, a tudi Nemci govore o znatnih izgubah angleških letal.
Vrhovno povelistvo angleške vojske na Bližnem vzhodu je objavilo sporočilo,
da so italijanske čete vdrle na egipt-ska tla.
Zasedle so ruševine zapuščenega mesta So-luma in ruševine Musala. Angleške oklop-ne edinice opazujejo in napadajo italijanske čete. Kakor ooroča švicarski list »National-Zeitung« iz Rima. Italija ne vodi vojne proti Egiptu, temveč nastopa samo proti sovražnim angleškim silam, ki imajo svoja letalska in pomorska oporišča na egiptskem področju. Za zdaj med Italijo in Egiptom ni vojnega stanja, temveč so samo prekinjeni državniški odnošaji.
Zadne vesti, ki prihajajo iz Italije, javljajo,
da Italijani dalje prodirajo v Egipt.
Zasedli so že Sidi Barani, 60 milj vzhodno od libijske meje. Odtod prodirajo dalje proti jugu v Egipt.
Ameriški kongres je
dokončno odobril zakonski osnutek o uvedbi obvezne vojaške dolžnosti v Zedinjenih državah. Kakor poročajo, je predsednik Roosevelt že podpisal zakonski predlog, ki je postal pra-vomočen Reuter doznava, da bo že 1. novembra vpoklicanih prvih 75.000 rezervistov na podlagi novega zakona. Ko je kongres dokončno odobril zakon o uvedbi obvezne vojaške službe v mirnem času, je prejel od predsednika Roosevelta predlog za odobritev dodatnega zneska za vojsko nad 1733 milijonov dolarjev. Od tega bo 24 milijonov porabljenih za tehnično izvedbo uveljavlje-nja voiaške dolžnosti.
Angleški radio je poročal iz Carigrada, da pripravlja nemški kancelar Hitler
novo mirovno ofenzivo. Te vesti prinašajo potniki, ki prihajajo iz Nemčije v Carigrad. Baje bo podal Hitler novo mirovno izjavo. Po zatrjevanju omenjenih potnikov iz Nemčije, bi Hitler želel izogniti se vojni med zimo in se prav tako izogniti neposrednemu napadu na Anglijo.
General Antonescu je v soboto ponoči sestavil
novo rumunsko vlado, v kateri je šest članov Železne garde.
Sam je prevzel predsedstvo vlade in ministrstva za vojsko, vojno mornarico in letalstvo. Podpredsednik vlade je postal vodja Železne garde Horia Sima.
Po vesteh, ki prihajajo iz Vichyja, računajo tam
z možnostjo, da bo nemška vojska v prihodnih dneh zasedla tudi še vso doslej nezasedeno Francijo.
Francozi menijo, da bi se s tem položaj za Francijo samo izboljšal, ker bo vsaj odstranjeno zdajšno nevzdržno stanje, ko so zveze med zasedeno in nezasedeno Francijo čisto prekinjene.
Kakor poročajo iz Sofije in Bukarešte so v obeh mestih
ratificirali sporazum o odstopa Južne Dobruaže Bolgariji. S tem je bila rešena tudi tehnična stran spora nje bolgarske vojske v Dobrudžo.
Nedavne volitve v švedski državni zbor so pokazale nasledni izid: Desničarji so dobili 503.408 glasov in 23 mandatov (izgubili so dva mandata), ljudska stranka 268.920 glasov in 23 mandatov (štiri manj kakor doslej), agrarci 341.353 glasov in 28 mandatov (osem manj), socialni demokrati 1,527 631 glasov in 134 mandatov (22 več kakor doslej), švedski socialisti 18.354 in nobenega mandata (izgubili vseh šest dosedanjih), komunisti 100 349 glasov in osem mandatov (dva manj kakor doslej).
Socialno-demokratska stranka je dosegla s tem veliko zmago in razpolaga zdaj v švedskem državnem zboru s 134 nasproti 86 mandatom vseh drugih strank.
Švedska socialno-demokratska stranka se za- . vzema za politiko nevtralnosti, vendar pa j obenem zahteva skrajno oboroževanje. Nevtralnost, ki je bila osnovna črta dozdajšne vladne politike, bo ostala tudi v bodoče.
Zadne dni
se je mednarodni položaj Grčije znova poostril.
Ze nekaj dni terja bolgarski tisk izhod Bolgarije na Egejsko morje. Te dni so se tudi v italijanskem tisku spet pojavile zahteve po severnem delu Epira. Glede na to je grška vlada pozvala pod orožje štiri letnike obveznikov.
Vojaški strokovnjak ameriškega lista »Newyork Herald Tribune« major Elliot piše da Angleži navzlic vsemu prizadevanju danes ne morejo imeti pripravljene dvomili-jonske vojske, ki bi se mogla postaviti po robu nemškim četam. Anglija bi mogla preizkušenim nemškim divizijam zdaj 'postaviti nasproti kvečjemu 12 svojih divizij, na katere se v polni meri lahko zanese.
Anglija bo morala zato vse napade na svoje ozemlje že v kali zatreti, z bombnimi napadi onemogočiti vkrcanje nemških čet in z letalskimi napadi uničevati posamezne čete nemške vojske, ki bi se jim navzlic temu posrečilo izkrcati se na obali. Kakor hitro bi se večjim nemškim četam posrečilo izkrcanje, bi to pomenilo za Anglijo skrajno nevarnost. Upi Anglije, da se ji posreči zavrniti grozeči napad, so odvisni od tega, ali more angleška vojna mornarica skunaj s svojim letalstvom zabraniti prevoz naoada^kih čet.
TJnited Press je objavil vest iz Moskve, da bo morda bivši komisar za zunanje zadeve I.itvinov v kratkem spet nadomestil Mnlotcva v komisariatu za zunanje zadeve, kar bi pomenilo veliko spremembo v ruski mednarodni politiki. Potrjena pa ta vest še ni.
Po United Pressu je angleška vlada
predložila Rusiji ureditev spornih vprašanj med Anglijo in Rusijo, nastalih zaradi priključitve baltiških držav k Rusiji. Medsebojne terjatve naj bi se uredile na ta način, da bi Anglija dobili štiri milijone funtov zlata, ki so ga v Angliji shranile narodne banke baltiških držav in pet in pol milijona funtov kot odškodnino za angleške investicije na Letonskem in v Estoniji. Dokončno naj bi se to vprašanje uredilo po vojni. Poleg tega pa bi Anglija vzela v najem 30 do 40 estonskih in letonskih ladij, ki so zdaj zasidrane v angleških pristaniščih. Sovjetska vlada zaenkrat še ni odgovorila na te angleške predloge.
Iz Budimpešte ooročajo,
da so madžarske čete že zasedle vse transilvansko ozemlje, ki ga je Madžarski morala odstopili RirrftunTsa. V Budimpešto je odpotovalo rumunsko od-
poslanstvo, da uredi vprašanja, ki so v zvezi z odstopom severne Transilvanije Madžarski.
Vojno poročilo kitajskega poveljstva govori
o velikih napadih japonskih letal na kitajsko glavno mesto Cungking.
V četrtek dopoldne, ko je bilo lepo vreme, so Japonci izkoristili dan in izvršili najmočnejši letalski napad z vseh strani. Naleteli pa so na močan protiletalski ogenj, ki je prisilil japonske bombnike, da so se umaknili v veliko višino. Bombe, ki so jih vrgla japonska letala, so poškodovale več modernih zgradb kitajske vlade. Število ljudskih žrtev pa je bilo razmerno majhno, če se upošteva, da je naDadalo nad 100 bombnikov. Isto poročilo trdi, da je nad 300.000 kitajskih četnikov, ki se vojskujejo za japonsko fronto v zasedenih kraiih severne Kitajske dobilo povelje, da začnejo spet rušiti železniške Droge, napadati vojake in uničevati prometne zveze, municijska skladišča in mostove. Z južne Kitajske javljajo, da so četniki že pričeli delati preglavice japonski vojski zlasti v južnozahodnih delih Kantona. Samo v enem spopadu med kitajskimi četniki in japonsko redno vojsko so Kitajci pobili 300 japonskih vojakov.
gospodarstvo
Tedenski tržni ??re«»Sed
GOVED. Na mariborskem sejmu so se trgovali za kg žive teže: debeli voli po 7 do 8, poldebeli po 5.75 do 7, plemenski po 6.50 do 8, biki za klanje po 5.50 do 7, klavne krave debele po 5.50 do 7, plemenske po 5.50 do
7,	krave za klobasarje po 4 do 5, molzne krave po 6 do 8, breje po 5.50 do 7, mlada živina po 6.50 do 8, teleta po 7 do 9 din; na sejmu v Kranju: voli in telice I. po 9, II. no
8,	III. po 6.75, krave I. po 8.25, II. po 7, III. po 6, teleta I. po 9, II. po 8 din, v Kamniku: voli I. po 8.50, II. po 7.50, III. po 6, telice I. po 7.50, II. po 6.50, III. po 5, krave I. po 7, II. po 5.75, III. po 4.75, teleta I. po 9, II. po 8 dinarjev.
SVINJE. V Mariboru: špeharji po 9.25, pršutarji po 14, v Ptuju: špeharji po 11, pršutarji po 10, v Kamniku: špeharji po 12 do 13, nršutarji po 10 din za kg žive teže.
KRMA. V Kamniku: seno 100 do 150, v Ptuju seno 75 do 100, slama 45, v Mariboru: seno 80, slama 40, v Kranju: lucerna 150 do 175. seno 150, slama 75 din za 100 kg.
VOLNA. V Kranju: neoprana 34 do 38, oprana 38 do 44 din za kg.
SIROVE KOŽE. V Kamniku: goveje 14 do 17, telečje 19 do 20, svinjske 6 do 8, v Kranju: goveje 16 do 18. telečje 20, svinjske 8 do 12, v Mariboru: goveie 14, telečje 20.50, svinjske 7. v Ptuju: goveje 13, telečje 16 do 18 din za kg.
VJNO. V ptujskem okolišu se je dobilo pri vinogradnikih navadno mešano vino po 5.50, fineiše sortirano oa po 7 do 8 d;n za liter.
ZAPELA. V Kraniu: sveža slanina 24, pvinjska mast 25. v Mariboru: slanina 18 do 20, svinjska mast 22, v Kamniku: slpnina 20 do 22, svinjska mast 22 do 24. v Ljubljani: prekaiena slanina 25 do 30 d'n za kg.
JAJCA. Cene so že čez dinar, vendar se zelo razlikuieio med posameznimi kraji Slovenije. G'bHeio se med enim in poldrugim dinarjem kos.
KROMPIR. Cene v Slovenci se giblieio od 150 do 250 din in več za 100 kg. V večjih mestih so krompirju nostavili prisiljene cene okoli 1*0 din za 100 kg.
Vrednost denarja
Na naših borzah smo dobili v devizah 16. septembra (prve številke službeni tečaji, druge v oklepajih tečaji na svobodnem trgu):
1 angleški funt za 178.27 do 181.47 (za 220.40 do 223.66) din;
1 ameriški dolar za 44.25 do 44.85 (za 54.80 do 55.20) din;
1 švicarski frank za 10.10 do 10.20 (za 12.48 do 12.58) din.
Nemške klirinške marke so bile po 14.80 din. Vojna škoda se je trgovala v Beog^a~ l du po 439 do 440 din.
STRAN 4
—I—■WWIWII—!!■■!■—"""" 11 'I1'"" Sejmi
23.	septembra: Boštanj, Bučka,
24.	septembra: Slovenska Bistrica;
27.	septembra: Krka-Podbukovje;
28.	septembra: Lendava.
Drobne vesti
= Cena pšenici v dravski banovini. Banska uprava odreja na podlagi navodil Prizada, da se lahko za pšenico, ki je pridelana v dravski banovini, zviša cena za 27 dinarjev pri metrskem stotu. Navedeni pribitek predstavlja izenačenje cene domače pšenice s ceno vojvodinske pšenice, ki je zaradi voznine do slovenskih postaj za toliko dražja.
= Redno jesensko licenciranje bikov in mrjascev. V črnomeljskem okraju: četrtek 19. t. m. ob 8. zjutraj v Dragatušu, ob 11. dopoldne na Vinici in ob 15. v Starem trgu, petek 20. t. m. ob 9. zjutraj v Metliki za občine Metliko mesto, Metliko okolico, Gra-dac in Radatoviče. V okraju Maribor levi breg: v četrtek 19. t. m. ob 9. dopoldne pri Mariji Snežni za občino Veliko,; ob 13. pri Sv. Ani v Slov. goricah za občino Sv. Ano v Slov. goricah, v ponedeljek 23. septembra ob 8. dopoldne pri Sv. Petru za občino Ko-šake, ob pol 10. dopoldne pri Sv. Marjeti ob Pesnici za občino Sv. Marjeto ob Pesnici, ob pol 12. dopoldne pri Sv. Jakobu v Slov. goricah za občino Sv. Jakob v Slov. goricah, ob 15. v Jarenini za občino Jarenino, v sredo 25. t. m. ob 8. dopoldne na Ranči za občino Pesnico in Košake, ob 10. v St. Ilju v Slov. goricah za občino Št. Ilj v Slov. goricah, ob 14. v Kamnici za občino Kamnico, ob pol 16. v Selnici ob Dravi za občino Selnico in v četrtek 26. t. m. ob 8 ,v Sp. Duple-ku za občino DuDlek, ob 10. dopoldne v Zg. Sv. Kungoti za občini Zg. Sv. Kungoto in Sv. Križ nad Mariborom, ob pol 13. pri Sv. Juriju ob Pesnici za občino Sv. Jurij ob Pesnici, ob 15. za občino Svečino.
= Zimska kmetijska šola pri Sv. Juriju ob južni železnici začne svoj prvi tečaj 4. no-, vembra ter sprejme vanj do 24 učencev. Ta tečaj bo petmesečen in bo trajal do 31. marca 1. 1941. Učenci, ki ga dovršijo, bodo pri-hodno jesen sprejeti v drugi tečaj, ki bo trajal prav tako pet zimskih mesecev. Prednost zimske kmetijske šole je v tem, da se kmečki sinovi pozimi teoretično in delno praktično izobrazijo v vseh kmetijskih panogah, poleti pa pomagajo doma na kmetiji. Tako ima kmet zanesljivega delavca doma tedaj, ko ga najbolj potrebuje. Druga pred-
nost je v tem, da kmečki gospodar laže poravna v enem letu obsrbovalnino za pet mesecev kakor pri celotni kmetijski šoli za enajst in pol meseca. V zimsko šolo se sprejmejo najmanj 16 let stari sinovi kmečkih staršev, ki bodo po končanem šolanju ostali na domači kmetiji. Prošnji za sprejem je priložiti: krstni list, domovnico, zadno šolsko spričevalo, spričevalo o nravnosti, izjavo staršev, odnosno varuha (banovinski kolek za 4 din), s katero se zavežejo plačati stroške šolanja ter izjavijo, da ostane prosilec po dokončani šoli na domači kmetiji, naposled davčno ali občinsko potrdilo (brez kolka) o velikosti posestva in višini letnih neposrednih davkov; to pa zaradi dosege banovinskega prispevka. Navesti je tudi natančen naslov prosilca in zadno pošto. Gojenci bodo stanovali v zavodu, kjer bodo imeli vso oskrbo. Oskrbnina bo znašala mesečno 100 do 200 din po premoženjskih razmerah staršev in se bo plačevala mesečno v naprej. Pri vstopu v šolo preišče šolski zdravnik zdravstveno stanje učencev. Bolni bodo odklonjeni. Lastnoročno pisane prošnje, kol-kovane z banovinskim kolkom za 10 din, je poslati ravnateljstvu banovinske kmetijske šole pri Sv. Juriju ob južni železnici najpozneje do 1. oktobra. Vsa podrobna pojasnila daje ravnateljstvo.
*Rumunska kraljica mati na poti skozi Ljubljano. V petek zvečer se je peljala iz Italije na poti v svojo domovino Nj Vel. ru-munska kraljica mati Helena skozi Ljubljano v ekspresu, ki se je na naši postaji ustavil za nekaj minut. Kraljica je že počivala, medtem ko je iz svojega voza stopil rumun-ski poslanik v Beogradu g. Cadere ter se pogovarjal z namestnikom rumunskega konzula v Ljubljani g. Jakobom Klemencem.
* Teden Rdečega križa bo od minile nedelje 15. t. m. do 21. t. m. Razmere, v katerih živimo, nam narekujejo, da letos še prav posebno naglasimo plemeniti namen Rdečega križa v vsej naši javnosti. V krajih, kjer še ni Rdečega križa, naj bi se našli ljudje ki bi ustanovili krajevno društvo Rdečega križa. Tam, kjer obstoječe društvo ne deluje, poskrbimo, da se znova zdrami. Ta teden tudi skušaj mo pridobiti Rdečemu križu čim
več novih članov. Pomagajmo vsak po svojih močeh, da dobi v teh dneh Rdeči križ čim več sredstev, da bo mogel v tem popolnejši meri izpolnjevati svoje vzvišene naloge, ki so v tem, da Rdeči križ v vseh hudih časih, zlasti v vojni, pomaga vsem poškodovancem.
*	Profesor dr. Milan Jovanovič-Batut umrl. Dne 11. t. m. je umrl v Beogradu eden izmed najodličnejših predstavnikov jugoslovenske medicine vseučiliški profesor dr. Milan Jovanovič-Batut. Štel je 93 let. Časten mu spomin!
*	Napredovanje orožnikov. Napredovali so v čin orožniškega kaplarja orožniki: Osterc Jožef, Troha Jožef, Brus Edvard, Žagar Anton, Korošec Albin, Mazi Alojzij, Kosi Franc, Gregorin Anton, Gornik Janez, Škedelj Adolf, Kampuš Franc, Novak Jožef, Planinsek Frančišek, Lorbek Jožef, Mikšič
Rudolf, Selišnik Anton, Frangeš Karel, Tr-ček Martin, Kraljič Anton, Florjančič Alojzij, Pesek Janez, Klemen Anton, Boršnik Frančišek, Gerl Feliks, Zgalin Jožef, Gregorčič Jožef, Poljšak Franc, Bračun Alojzij, Pr-šina Viktor, Petrič Janez, Potočnik Štefan, Fajfek Leopold, Šenjug Štefan, Musulin Šte-van, Mele Stanislav, Istenič Anton, Gorenc Anton in Jurkovič Peter.
*	Smrt bivšega ministra. V zdravilišču Vračarju je umrl bivši minister in predsednik skupščine g. Milan Simonovič. Pokojnik se je rodil leta 1881. v Varvarinu. Po končani sredni šoli je študiral pravo na beograjskem vseučilišču in se po končani visoki šoli posvetil odvetništvu in politiki. Bil je večkrat izvoljen za poslanca in bil v več vladah minister, nazadnje v vladi dr. Stojadinoviča kot minister za pravosodje. Bil je tudi član
Dopisna trgovska Š9ia
v Ljubljani, Kongresni trg 16/11
vpisuje
v svojo Dvoletno trgovsko šolo in ostale tečaje ter poedine predmete, kakor knjigovodstvo, stenografijo, pravo itd. ter tuje jezike, kakor nemščino, italijanščino, francoščino in druge.
Vpiše se lahko vsakdo." Pouk se vrši z dopisovanjem, je oseben in zato uspešen. — Vsa pojasnila pri vodstvu zavoda brezplačno.
T Hin@r na plesu
Dekle je bilo nekoliko zmedeno, toda sodnik je mirno nadaljeval:
»V loži umorjene Julije Orcivalove!«
»Julijo so umorili! Ni mogoče!« je vzkliknila Berta. In toUko, da se ni zgrudila.
»Ali vas je ta vest močno pretresla?« je nadaljeval in pomignil tajniku, naj piše.
»Da, zelo.«
»Ali tega še niste vedeli?«
»Kje naj bi bila pa zvedela? Listov ne dobivam, zjutraj pa nisem šla od doma.«
»Strašno je to in razumem, da vas je hudo zadelo. Ali ste poznali Julijo Orcivalovo?«
»Da ... poznala sem Julijo Berthierjevo pred leti. Skupaj sva se učili v samostanu.«
»Potem razumem vašo bol. Če človek zve iznenada za smrt človeka, prijatelja ...«
»Gospa Orcivalova ni bila moja prijateljica,« je vzkliknila Berta. »Ko je zapustila samostan, je nisem več videla. Potovala je po tujini in ko se je naselila v Parizu, je živela v krogu ... kamor jaz nisem prišla ... nisem marala priti.«
»Razumem vas, draga gospodična in kar vem jaz o vas, se vse s tem ujema. Vas ljubi in spoštuje tudi gospa Cambryjeva. Zato I verjamem, da niste bili v palači Julije Orcivalove in da tudi niste pustili pahljače z bodalom v loži, kjer so Julijo umorili. Izgubili ste pač pahljačo, nekdo pa jo je našel in izrabil. To je jasno. Prosim vas samo, da mi I natanko opišete, kaj vse ste storili po odhodu iz hiše gospe Cambryjeve.«
Berta je sklonila glavo in ni odgovorila. •
»Pomagal vam bom, da se boste laže spomnili,« je začel sodnik iznova. »Služkinja vaše sestre vas je prišla iskat okoli enajstih zvečer in hitro ste se odpeljali v ulico Cau-martin. Ostali ste pri gospej Crozonovi do tretje ure zjutraj. Ali je bil njen mož doma?«
»Ne.«
»Ah je pustil svojo bolno ženo kar tako samo, brez pomoči?«
»Kriza je prišla iznenada in ni mogel biti nanjo pripravljen. Prišel je domov zelo pozno«
»O tem bom vprašal služkinjo.«
»Ali je ona tu?« je plašno vprašala Berta Lesterelova.
»Da, gospodična, na hodniku čaka. Poklical jo bom v sobo.«
»Ne,« je prestrašeno vzkliknila Berta. »Ni treba. Ne želim je videti.
»Gospodična,« je hladno dejal gospod Dar-cy, »zdi se mi, da ne razumete dovolj nevarnosti svojega položaja... in tudi mojega ne. Nocoj je nekdo zagrešil zločin. Meni je bila zauoana preiskava. Gospodična Orcivalova je bila umorjena z vašim bodalom...«
»Kaj? S tem bodalom?« se je zgrozilo lepo dekle.
»V njeni smrtni rani so ga dobili in če bi ga potegnili iz pahljače, bi videli na njem še sledove Julijine krvi.«
Gospodična je molčala.
»Zdaj boste lahko razumeli, da je izpoved služkinje zelo pomembna. Če se bojite, da ne
bo ona vas dolžila zločina, ali da si vsaj o vas ne bo mislila česa neprimernega, se lahko skrijete v sosedno sobo, pa jo bom potem samo zaslišal.«
»Čemu jo mislite zasliševati?« je plaho šepnila Berta. »Povedala vam bo, da snoči ni prišla v hišo gospe Cambryjeve. Prihranite moji sestri neprijetnost in bolečino. Naj ne zve, da sem se poslužila njenega imena in njene bolezni... za neko laž...«
Sodnik je presenečeno pogledal. Tega pač ni pričakoval.
»Torej sestra ni snoči poslala po vas in sploh niste bili v ulici Caumartin?«
Gospodična je samo molčala.
»Toda nekdo je le prišel po vas! Nekakšna sobarica ali služkinja. Povejte mi, kdo je bila ta ženska, če mislite, da vas bo njena izpoved rešila iz nerodnega položaja.«
»Ne poznam je,« je zmedeno rekla Berta.
»Ne poznate je in sredi noči ste odšli z njo? Opozoriti vas moram, da je takšna obramba zelo slaba. Toda resnico bom zvedel. Našel bom kočijaža, ki vas je vozil, in zvedel bom, kam ste se peljali... Govorila bo tudi sobarica gospodične Orcivalove!«
»Ona me ni prišla iskat!«
»Vse bom še zvedel. Zaslišal bom vso slu-žinčad gospe Orcivalove in napraviti bom dal hišno preiskavo v njeni palači. Ali ste kdaj pisali svoji nekdanji prijateljici?«
»Ne, nikoli, gospod,« je odkrito povedala Berta.
Sodnik je bil že po zvoku njenih besed prepričan, da govori resnico. Takoj je prešel na drugo vprašanje:
»Ali ste kaj slišali o samomoru grofa Ven-ceslava Golimina?«
glavnega odbora Jugoslovenske radikalne zajednice.
*	Preskrba dravske banovine z žitom in moko. »Prizad« je odobril za dravsko banovino 1000 vagonov žita in moke.
*	Slovenski pesniki v ruskem prevodu.
Nedavno je izšla knjiga slovenskih pesnikov v ruskem prevodu. V knjigi so zastopani Oton Zupančič. Tone Seliškar, Srečko Kosovel in Mile Klopčič. Za knjigo je vladalo v Rusiji, veliko zanimanje. V treh dneh je bila razprodana vsa naklada 10 000 izvodov
*	Vestfaiski otroci so se odpeljali. V soboto zjutraj so se vrnili vestfaiski otroci, ki so bili na počitnicah v domovini pod vodstvom gdč. Ažmanove. nazaj v Nemčijo. Pred odhodom so imeli v kapeli Vaienskesa doma zahvalno sv. mašo s sv. obhajilom. Pri maši so jim pele v slovo deklice licejske osnovne šole Po skupnem zajtrku v Vajenskem domu so šli na postajo, kamor so jih spremili njihovi prijatelji in znanci.
*	Velika gasilska vaja z napadom iz zraka. V nedeljo 8. t. m je bila na Vrhniki vaja pred napadom iz zraka. Dopoldne okoli 11 ure je bil dan znak za alarm iz tvorniških siren in zazvonilo ie plat zvona Takoj so se oglasile protiletalske strojnice in obstreljevale letalo, ki je plulo nizko nad hišami in metalo navidezne bombe. Nenadno je nastopala saniteta, sestavljena iz dveh vojaških reševalnih avtomobilov, opremljenih z maskami in zaščitnimi oblekami proti strupenemu plinu iperitu, in 14 samaritank gasilskih čet z Vrhnike in Verda pod vodstvom agilnega zdravnika dr. Janka Klepca. Hitro so prepeljali navidezno ranjene in zastrupljene vojake v ambulanco v šoli, kjer so jim sama-ritanke nudile prvo pomoč Kakor sanitetna je bila tudi gasilska služba zelo dobra. Četi z Vrhnike in Stare Vrhnike sta gasili napadeno skladišče, četa z Verda je varovala glavno pošto, četi iz Blatne Brezovice in Drenovega griča pa sta branili skladišče na postaji. Celotna vaja je odlično uspela. Vaja se je izvršila pod vodstvom kapetana II. klase g. Nikole Jariča in okrožnega gasilskega poveljnika g Janka Gostiše.
*	Smrt zavedne koroške rojakinje. V Veli-nii vasi pri Bilčovsu je umrla ga. Ana Kru-šičeva Poko.jnica je bila vseskozi zavedna slovenska žena. Pevci so ji ob grobu zapeli slovenske žalostinke. Blag ji spomin!
*	Mariborski mestni fizik dr. Alfonz Wank-miiSler umrl. Te dni je na svojem posestvu na Kamnici zadet od srčne kani umrl mari-
Gospodična je prebledela in takoj odgovorila:
»Da, v listih sem to brala.«
»Ali grofa Golimina niste poznali?«
»Ne, gospod!«
Sodnik je bil po njenih besedah spet prepričan, da je njen odgovor iskren, in je zavrgel misel, da bi mogla biti takšna zveza med Goliminovim samomorom in umorom Julije. Zato se je odločil, da bo napadel kar naravnost.
»Gospodična, opozoril sem vas že na nevarnost, ki se vanjo podajate, ker mi nočete vsega odkriti. Poslušajte! Zapustili ste salon gospe Cambryjeve in se odpeljal z žensko, o kateri trdite, da je ne poznate. K sestri niste šli, a domov ste se vrnili šele okoli štirih zjutraj. Kaj ste delali od pol dvanajstih zvečer do štirih zjutraj? Kje ste bili takrat?«
Po kratkem odmoru je nadaljeval:
»Ne odgovarjate? Jaz pa nadaljujem! Kako je bodalo, ki je bila z njim umorjena Julija Orcivalova, prišel iz vaših rok v morilčeve? Če bi mi rekli, da ste ga izgubili v operi, bi to vzel na znanje. Mislil bi, da je nosila bodalo neka druga ženska in se ga poslužila.. . ker so videli neko žensko, ki je šla v ložo in jo potem zapustila. Toda nikakor ne morem razumeti, kako bi bila mogla najti vaše bodalo, če ste ga izgubili v loži ali na ulici, ženska, ki je šla na ples, da bi ubila gospodično Orcivalovo «
»Priznam, da bi bilo to prav čudno,« je mirno odvrnila Berta. »Prisegam vam pa, da jaz nisem kriva. Priznam tudi, da so zolo slabo branim. Toda nekaj mi boste priznali: če bi bila jaz izvršila ta strašni zločin, ne bi bila pustila v loži orožja, ki bi ga vsakdo
borski mestni fizik g. dr. Alfonz Wankmul-ler. Pokojni zdravnik je bil splošno priljubljen zlasti med mariborskimi ubožci, s katerimi je imel kot mestni zdravnik mnogo posla in katerim je izkazoval velike dobrote. Pokojnik zapušča ženo in štiri nedorasle otroke. Prizadetim naše iskreno sožalje!
*	V Ljubljani je odprta zobarska šola. V nedeljo je bila v Ljubljani v Vegovi ulici 8 odprta dentistična (zobarska) šola, ki je edina te vrste v Jugoslaviji in sploh na Balkanu Vstop v šolo imajo le tisti, ki so že dovršili 14 let praktičnega dela.
*	Obnovitev stare cerkve na Koroškem. Nedavno so obnovili notranjost cerkve v Skočidolu na Koroškem, ki je b^a zgrajena okoli 1 1300 Stroške nosi 142 župljanov
*	Besarabskj Nemci potujejo te dni skozi Maribor Besarabski Nemci so začeli v torek potovati skozi Maribor v Nemčijo Te dni je bil posvet o njih prehrani na mariborskem mestnem magistratu. Izvoljen je bil poseben odbor pod vodstvom mestnega tržnega nadzornika inž Večerjeviča. ki bo skrbel za prehrano Prehrano je prevzel poštami restav-rater g Majcen Prevozi besa^abskih Nemcev bodo trajali 35 dni nepretrgano.
*	Slovesna otvoritev mostu čez Muro pri Petanjcih bo v nedeljo 22 t m ob 10. uri. Most bo slovesno otvoril g ban. blagoslovil pa ga bo lavantinski knezočkof dr. Ivan Jožef Tomažič Pripravljalnemu odboru predseduje murskosoboški župan g Ferdinand Har-tner.
*	Koncentracijska taborišča za špekulante z življenjskimi potrebščinami. Hrvatski ban je izdal uredbo o pošiljanju špekulantov z življenjskimi potrebščinami na prisilno bivanje. Na podlagi te uredbe je bilo te dni poslano že več špekulantov v koncentracijska taborišča. Špekulanti bodo morali prisilno bivati na najbolj siromašnih področjih, da bodo neposredno videli bedo in stisko naroda Pravijo, da bo izdana taka uredba tudi za dravsko banovino
*	Z novo železniško potno tarifo bo uvedeno nekaj novih ugodnosti. Dne 1. oktobra stooi v veljavo nova potniška tarifa, ki prinaša nekaj novih ugodnosti Najbolj rabljene so bile doslej tako imenovane nedeljske povratne vozovnice. Te karte, ki so doslej veljale le za potniške vlake, bodo od 1. oktobra dalje veljale tudi za brze vlake. Prej je bilo mogoče uporabiti nedeljsko karto le za vožnje od 11 do 250 km, zdaj pa se podaljša vožnja na 300 km Kupiti bo mogoče nedelj-
mmamnnnaB vamsr —B—mmn tii * mmmuaa moral prepoznati. Tudi ne bi bila bodala kazala v hiši gospe Cambryjeve... zlasti ga pa ne bi bila pokazala vašemu nečaku.«
»To raz imem. Toda človek časih lahko zagreši nepremišljen umor. V tem primeru vam vaše besede, ki ste jih pravkar izrekli, ne bi dosti pomagale Rajši mi priznajte, da ste bili na plesu s svojo znanko, ki vas je poklicala ali pov3bila in ki je poklala po vas svojo sobarico. Če to zaupate in če se prepričam o resničnosti vaših besed...«
»Nimam prijateljice,« je hladno odvrnila Berta.
Te besede so sodn5ka presenetile.
»Dobro. Zmotil sem se torej. Pri sestri niste bili in na plesu v operi niste bili. Kje pa ste bili potem od pol dvanajstih do štirih zjutraj? Vedite, da je preiskovalni sodnik
kakor spovednik in da mora molčati o tem, kar ie slišal Zato mi povejte, ali niste bili v tem času .. oprostite mi, pri kakšnem
prijf ?lju — o tem bi se lahko takoj diskretno prepričal — in ta okoliščina bi bila pozabljena.«
Dekletu so se vdrle debele solze.
»Razumem vas, gospod,« je zaiecljala.
»Tudi tega ponižanja mi je bilo treba.«
»Nikakor vas ne mislim poniževati,« je ganjen rekel gospod Darcy. »Iščem resnico in lotim se vsega, da jo najdem. Zakaj ne govorite? Ali se bojite koga izdati? Pomislite, da vas bom moral poslati v zapor, samo da bom zvedel to, kar moram zvedeti! Pazite, gospodična! Nekaj skrivnostnega je za tem zločinom in samo vi mi lahko to pojasnite. Ne varajva drug drugega! Če bi mi vi odkrili zdaj resnico, bi morda lahko rešil osebo, ki jo vi krijete in ki se zanjo nezmi-
sko karto tudi za I. razred, kar je bilo doslej nemogoče. V veljavi ostanejo brez pomembnejše razlike ugodnosti, ki smo jih poznali že doslej. Omenimo samo turistične karte, ki so se jih posluževali lahko tisti, ki so prebili na oddihu ali zdravljenju v kakem kraju najmanj deset dni. Razdalja odhodne in namembne postaje pa znaša še vedno 200 km. Novost so skupinska potovanja s popusti Za skupine od osmih do 29 odraslih oseb se dovoljuje popust 33 in ene tretjine odstotka, za skupine 30 oseb in več pa 50 odstotkov poptista. Ti popusti veljajo za vse vlake in razrede, namembna postaja pa mora biti oddaljena vsaj 31 km. Te skupinske karte bodo imele še eno ugodnost V skupini od osmih do 29 oseb bo ena vozovnica prosta, če bo štela skupina vsaj 15 ljudi V skupini od 30 oseb dalje pa bosta brezplačni dve vozovnici če bo v skupini vsaj 50 ljudi.
*	Najstarejše srotske slike odkrite na Muli. Na Spodnji Muti stoji sredi polja nedaleč od vasi cerkvica sv. Janeza, ki zbuja po svoji obliki in slogu zanimanje poznavalcev. Liudska pripovedka pravi o tej cerkvici, da izhaja iz 9. stoletja. Mariborski akademski slikar g. Golob se je za cerkev že dolgo zanimal in naposled dognal, da je ves presbi-terij te cerkve poslikan z gotskimi freskami. Verjetno so te slike iz 13 stoletja, torej iz tiste dobe kakor freske v Crngrobu.
*	Na Hrvatskem strogo preganjajo navi-jalce cen. Poleg določil za interniranje navi-jalcev cen in špekulantov z živili je hrvatski ban izdal odločbo, po kateri morajo tudi zasebniki prijavljati vse svoje zaloge živil, kar so jih nakopičili doma. Dovoljeno je imeti doma živil največ za šest mesecev. »Hrvatski dnevnik« zatrjuje, da bodo oblastva enako strogo ravnala tudi z zasebniki, ki ne bi prijavili zalog, ker bodo na vsak način skušala narediti red in preprečiti, da bi se na ta način nategovale cene živilom.
*	Lisca je dobila v nedeljo elektriko. Planinska postojanka na Lisci je dobila v nedeljo električno razsvetljavo. Napeljava bi morala biti že davno končana, pa spričo pomanjkanja električne žice to ni bilo prej mogoče. Koča na Lisci ima 947 m nadmorske višine. Najprioravnejše izhodišče je s postaje Brega pri Sevnici. Koča ima 27 prenočišč. Poleg dobre kuhinje je na razpolago izvrstna kapljica z Bizeljskega.
*	Ameriška milijonarka za svinjsko pasti-rico v Sremu. V sremski vasi Erdeviku živi neka Američanka, ki je bila nekoč milijonar-
Gaston je zelo vznemirjen zapustil pisarno gospoda Rogerja Darcyia. Poslednje besede neizprosnega sodnika so ga prestrašile. Ko je prišel po stopnicah palače na trg, je sklenil, da bo tam počakal svojega strica.
Pred vrati je čakal poleg njegovenega tudi stričev voz. Začel se je izprehajati sem in tja in se zakopal v črne misli Peklo ga je, da je zapletel v preiskavo o Julijinem umorit tudi Berto, ki je s'util, da bi.se utegnila ta preiskava zanjo slabo končati. V duhu je videl pred sabo porotno sodišče in sodnika, ki bo morda pognal na morišče njegovo iz-
selno žrtvujete. Še trenutek, pa bo prepozno. Pravica bo šla neusmiljeno svojo pot!«
Berta je jecljala, a vendar ni rekla ničesar.
»Torej se ne marate opravičiti? Pomislite! Mora! bom sporočiti gospej Cnmbryjevi, da sem dal zapreti njeno prijateljico gospodično Berto Lesterelovo, ker sumim, da je morila.«
Sodnik je upal, da bo lepo dekle zdaj le popustilo.
Berta je zvila roke, usta so se ji odprla, toda ničesar ni rekla.
»Ne.« ie potem za jecljala. »Dovolj je en umor. Nočem zakriviti še drugega.«
Potem je še tiše rekla:
»Zaradi mene storite, kar mislite, da je prav.«
Gosnod D?rev je bil bolno presenečen. Izročil je svojemu tainiku tiskovino in mu rekel:
»Izpolnite to zaporno povelje! Napišite nanj ime gospodične Berte Lesterelove!«
VII.
ka, zdaj pa je svinjska pastirica. Ta ženska je Ida, rojena Webova, žena Konrada Ani-musa, ki je pred mnogimi leti odšel v Ameriko iskat sreče. Srečo je res našel. Z žilavo pridnostjo je prišel do blagostanja in si izbral za življenjsko tovarišico Ido V/ebovo, hčerko bogatega farmerja. Toda sreča je hitro zapustila mlada zakonca. Konrad Ani-mus je zbolel in skoro vse njegovo bogastvo je šlo v roke zdravnikov. Ko je po dolgem času ozdravel, je bil nesposoben za delo. Pred desetimi leti sta se zakonca s hčerko Dorotejo preselila v moževo domovino. Prispela sta prav času splošne gospodarske stiske in zaman iskala kakršenekoli zaposlitve. Tako sta se morala zadovoljiti s tem, kar jima je usoda namenila: prevzela sta čuvanje svinj v sremski vasici Erdeviku.
*	Spet povodnji. Letos ne pridemo iz dežja. Nekaj lepih dni v začetku septembra nas je navdajalo z upanjem, da se bo vreme vsaj pred jesenjo izboljšalo. Toda zadne dni so bili spet nalivi po raznih krajih S'ovenije. Tako nad Polhovim Gradcem, okoli Ljubljane, v Dravinjski dolini, pa tudi Savinjski dolini in drugod. Reke in potoki so močno narasli in marsikje prestopili bregove. Med drugim je bila Dravinjska dolina spet spremenjena v jezero. Ker je nehalo deževati, je voda spet padla.
*	Lastovke se zgodaj selijo. Iz raznih krajev poročajo, da so se letos lastovke selile; že pred malim šmarnom, medtem ko se navadno selijo po malem šmarnu. Pravijo, da zgodna izselitev lastovk pomeni mrzlo jesen in hudo zimo.
*	Smrtna prometna nesreča. Na Glavnem trgu v Mariboru je Gottlichov tovorni avto povozil 181etno Frido Pernatovo iz Limbu-ša. Nesrečni mladenki, ki se je peljala na kolesu, so šla kolesa težko naloženega tovornega avtomobila preko telesa. Pernatovo so reševalci odpeljali v bolnišnico, kjer pa je podlegla smrtnim poškodbam. Šoferja tovornega avtomobila Ivana Berzenca je policija aretirala.
*	Vlak ju je smrtno poškodoval. V nedavni noči sta bila na progi v predoru pri Pod-rožci zaposlena 361etni Janez Fintič in Franc Melhar, oba z Brda pri Lešah, občina Št. Jakob v Rožu. Pri delu nista opazila prihajajočega vlaka, ki ju je zgrabil, podrl'na tia in hudo poškodoval. Ker se je to zgodilo v temni noči, nesreče niso takoj opazili in tako so hudo poškodovana moža našli šele drugo jutro. Ponesrečenca so takoj prepeljali v belja-
voljenko. Kako neroden je bil! Berta bo njegova žrtev. In še bolj je občutil ljubezen do tega dekleta. Sklenil je, da je ne bo zapustil, naj se zgodi karkoli, zlasti zdaj, ko je padla vsa nesreča nad njo.
Sam pri sebi pa je le tudi upal, da zasliševanje ne bo dolgo trajalo in da bo stric pustil Berto domov. Takrat se ji bo približal in ji povedal vse, kar mu teži srce. Prosil jo bo, naj mu oprosti, da jo je nehote izpostavil nevarnosti, in prepričal jo bo, da so njegovi občutki do nje še močnejši kakor so bili kdaj prej.
Bi] je hladen zimski dan in izprehajanje pred sodno palačo ni bilo prav prijetno. Gaston pa je pogumno stopal po pločniku in se jezil, da Berte in strica še ni. Med tem pa se je pred palačo ustavil voz in v spremstvu detektiva je stopila iz njega ženska, ki mu ni bila čisto neznana. Spomnil se je, da je to služkinja Bertine sestre Matilde, in sam pri sebi se je že veselil, da bo ta ženska lahko potrdila, da je snoči prišla po Berto v hišo gospe Cambryjeve in jo potem odvedla v ulico Caumartin.
»No,« si je rekel Gaston, »s tem bo dokazano, da Berta ni bila v operi. Zdaj sem lahko miren. Cez deset minut bo zasliševanja konec in Berta bo spet svobodna.«
»Oho!« je tedai nekdo vzkliknil za njem. »Kaj pa delate tu?«
Bil je Lolif.
»Kaj pa nosi vas tu okoli?« je odvrnil Gaston.
Kaj? Ali še ničesar ne veste? Da. da, vi ste odšli iz opere prezgodaj, vašemu stricu pa je zaupana preiskava. Najbrž vam je že povedal, da so Julijo Orcivalovo zaklali v operi.«
ško bolnišnico, vendar ju kljub zdravniškemu prizadevanju niso mogli več rešiti. Pogreba sta se vršila ob izredni udeležbi doma-| činov na domačem pokopališču v Št. Jakobu v Rožu. Rajni Janez Fintič zapušča priletne otroke, Franc Melhar pa 12 otrok in ženo. S hudo prizadetima družinama sočustvuje vsa okolica.
*	Usodna prva vožnja z motociklom. Ljudje, ki so šli v soboto na sejem v Žužemberk, so našli v gozdu pri Muljavi razbito motorno kolo, ob njem pa dva moška, enega mrtvega in drugega v nezavesti. O najdbi so obvestili orožniško postajo v Stični. Na kraj nesreče je šla komisija, ki je ugotovila, da sta ponesrečenca Franc Mušič in Ignac Perne. ZapoGljena sta bila pri gradnji vodovoda v Zagradcu. Oba mladeniča sta napravila poskusno vožnjo proti gozdu pri Muljavi. Vozil je Mušio in je bila to njegova prva vožnja na motornem kolesu. Kolo sta si izposodila iz šune Orlove gostilne v Zagradcu in sta vozila brez luči, kar ie postalo zanju usodno. Mušič, ki je bil doma iz Trzina, je bil na mestu mrtev. Dobil je smrtno rano na glavi. Perne, ki je sedel na zadnjem sedežu, je huje ranjen.
*	Ponesrečenec umrl. Nedavno je udaril konj hlanca pri veleposestniku in industrij-cu dr. Arturju Pergeriu Založnika Alojza. Ponesrečenca so prepeljali v slovenigraško bolnišnico, kjer so se zdravniki trudili, da bi mu rešili življenje, a je bil ves trud zaman. Pokojnik zapušča ženo in štiri nepreskrbljene otroke Truplo rajnkega so prepeljali domov v Mislinje Blag mu spomin!
*	Požar v Košnici pri Celju. Te dni se je zaradi pokvarienega dimnika vnela lesena hiiša cinkarniškega delavca Antona Šajneria v Košnici pri Celju. Požar se je hitro razširil na vso hišo in na hlev poleg hiše. Domačim se je posrečilo rešiti le nekaj pohištva in obleke, vse ostalo pa je zgorelo. Ogenj je uničil tudi veliko zalogo krme, ki je bila spravljena nad hlevom. Na kraj požara so prispeli celjski gasilci, ki se jim je posrečilo požar omejiti.
*	Velik požar blizu meje je terjal smrtno žrtev. Pri posestniku Alojziju Germu v Dolgi dolini pod Sv. .Urbanom pri Mariboru je nastal ogenj, ki se je razširil na vso domačijo. Ognjeni jeziki so prešli tudi na gospodarsko poslopje sosednega posestnika Klanjščka. Na kraj požara so prišli domači, okoliški in mariborski gasilci, ki se jim je z združenimi močmi posrečilo omejiti ogenj. Germova do-
i rassrsa S3S32S
»Ali veste kaj podrobnosti? Saj ste videli iz naše lože prav toliko kakor jaz.«
»Vem več kakor vi!«
»Ne zavidam vam tega. Sicer pa povejte mi, kaj veste?
»Marsikaj. Toda za pričo sem poklican in ne smem nikomur ničesar povedati, dokler me sodnik ne zasliši «
»No, no, oprostite!« mu je dejal Gaston. »Prosim vas, le pojdite in razsvetlite pravici pamet. Toda, da je ne boste le še bolj zmedli!«
»Omalovažujete me, toda verujte mi, da bo Lolif maščeval vašo nesrečno Julijo. Vašemu stricu bom pokazal pravo pot. Polno vrečo dokazov imam!«
»Samo pojdite k njemu!«
»Pojdem! Če pridete zvečer v klub, vam bom morda lahko kaj več povedal.«
Lolif je stopil v palačo s pomembnostjo človeka, ki vse ve. Gaston je spet ostal sam.
»Samo da ta tepec ne bi vsega še bolj zapletel,« si je rekel mladi mož, ki je gledal za niim. »Sreča je, da ne pozna gospodične Le-sterelove! Če bi jo poznal, bi si utegnil še kakšno neumnost izmisliti! Upam, da je sploh ne bo videl. Saj mi je stric obljubil, da jo bo skril pred vsemi drugim pričami.«
Med tem pa .je mineval čas in o Berti ni bilo sledu Zakaj je potrebno to dolgotrajno zasliševanje? Gaston je videl, kako ljudje prihajajo in odhajajo V neki zavaljeni ženski je celo spoznal vratarico lože v operi.
Morda se je vse skupaj preveč zapletlo?
Iznenada pa je pred palačo obstal voz in iz njega je skočil policist. E'egantna žena je prišla iz palače in hitro stopila h Gastonu.
DOMOVINA št, 38
III [1HIII WIUI lil
mačiia je zgorela do tal, medtem ko je posestniku Klanjščku zgorela le sadna stiskalnica. 651etni posestnik Alojzij Germ je med požarom nekajkrat vdrl v gorečo hišo ter spravil iz nje posteljnino in obleke. Ko je bila hiša že vsa v plamenih, je še enkrat poskusil svojo srečo. Ko je bil v goreči spa1 niči, pa so se nenadno zrušili nanj goreči tramovi in ga pokopali pod seboj. Takoj so gasilci vdrli v notranjost hiše ter izvlekli Ger-ma izpod tramovja. Alojzij Germ je dobil hude poškodbe po vsem telesu, razen tega pa še tako hude opekline, da so ga morali odpeljati v mariborsko bolnišnico, kjer pa je kmalu umrl. Preiskava je dognala, da je požar nastal zaradi tega, ker so se v dimniku vne^e saje in so začele iskre padati v seno v gospodarskem poslopju.
*	Smrtna nesreča motoeiklista. Sin znane Špendalove rodbine Jože iz Spodne Drage pod Višnjo goro je bil v Ljubljani na orožnih vajah. V soboto zvečer se je odpeljal z. motornim kolesom iz Ljubljane in se ustavil v Omahnovi gostilni pod Višnjo goro. Z njim se je peljal tudi. njegov prijatelj Kovač iz Mleščevega pri Stični. Iz gostilne sta se odpeljala nekoliko dobre volje proti domu. Po kratkem odmoru malo pred domom sta se tovariša spet odpeljala naprej mimo Špendalove hiše, ker je hotel Špendal najprej pripeljati tovariša na njegov dom. Nekaj sto metrov pred tovariševim domom pa je srečal gonjača, ki je gnal proti Ljubljani živino za nekega mesarja. Kaj je bil povod nesreče, še ni povsem ugotovljeno. Špendal je zapeljal naravnost med živino in zadel v glavo vola s tako silo, da je padel z motorja in je bil takoj mrtev. Njegovega tovariša je vrgla čezenj na cesto, kjer je obležal z manjšimi poškodbami.
*	Otrok je utonil v vodnjaku. Triletni sinček posestnikove žene Jožefe Zupančičeve na Raki se je s sosedovimi otroki igral na dvorišču, medtem ko je mati kuhala v kuhinji in zdaj pa zdaj prišla gledat, kaj pojne fantiček. Kljub njeni pozornosti pa se ie otrok nenadno izmuznil iz družbe. Ko je opazila, da ga ni več rned otroki, ga je šla iskat. Šele čez nekaj časa ga je našla v vodnjaku. Na klice nesrečne matere so prihiteli sosedje, ki so poskušali z umetnim dihanjem obuditi otroka k življeniu, pa je bilo že prepozno. Občina bi morala poskrbeti, da bi bili vodnjaki ograjeni.
*	14mesečno dete utonilo v mlaki. Na Pav-lovskem vrhu pri Svetinjah se je pripetil
Bila je Marica, sobarica raine Julije Orci-valove.
. »O, gospod,« ie žalostno dejala, »takšna smrt. .. Sirota je umrla tako mlada! ... Strašno je to!«
»Ali so vas poklical za pričo?«
»Da, in povedala bom vse, kar vem. Maščevati hočem svojo drago gospodarico!«
»Vse boste povedali... vi? Torej vi?«
»Dobro poznam zver, ki je ubila gospo! Pohitela bom k sodniku in mu vse povedala . . Vse bom dokazala in ona pojde na mo-rišče!«
»Kdo pa je ona?«
Marica je hotela že povedati ime, tedaj pa je pristopil policist in ji prepovedal dalje govoriti.
»Dosti ste izblebetali,« ji je rekel. »Zdaj morate iti k preiskovalnemu sodniku. Pojdite z menoj, gori vas že čakajo!«
Sobarica se je obrnila in šla. Darcy ji je še hitro reke1:
»Jutri bom do poldneva doma! Obiščite me!«
Gastonovo upanje je spet zraslo.
»Marica pozna zločinko,« si je rekel. »Torej ni Berta! Mo,^ stric je storil prav, da jo je dal poklicati. Cez četrt ure bo vsega konec. Počakal bom tu, da bom lahko pozdravil svojo Berto «
»Toda kruto se je motil. Takoj nato je pred palačo obstal voz m nekdo je sedel vanj Ko se je voz peljal mimo njega, je videl, da sedi v njem Berta. Poleg nje pa je sedel detektiv, ki je bil dovedel Julijino sobarico.
Gastonu se je zdelo, da ga je iznenada zadela kap.
žalosten dogodek. Pri posestniku Vizjaku je poleg hiše pol metra globoka mlaka, V tej mlaki napajajo živino. Te dni sta oče in mati delala na njivi poleg hiše, 14-mesečni Peter-ček pa se je tam okoli igral. Naenkrat je otrok nekam odkobacal. Ko ga je mati pogrešila, so ga začeli iskati. Našli so ga v mlaki že mrtvega in so bili vsi poskusi, da bi ga oživili, zaman.
*	Pod vlak je skočil. Nedavno so med Me-dnom in Št. Vidom našli močno razmesarjeno moško truplo. Neznanec je imel zmečkano glavo in noge odrezane nad kolenom. Pa tudi po vsem ostalem telesu je bil hudo razmesarjen. Orožniki iz Št. Vida so zadevo preiskali in dognali, da gre za samomor. Truplo je ležalo tako, da je bilo že na prvi pogled jasno, da je neznanec legel počez čez tir in tako ležeč pričakal brzega vlaka. Kmalu so spoznali v obupancu brivskega mojstra Adol-fa Zupančičeva iz Ljubljane. Nesrečni Adolf Zupančič je štel 32 let in je vodil v Ljubljani samostojno brivnico. Zadnje čase je bil videti močno zagrenjen, najbrže zaradi hudih gmotnih razmer, ki so ga naposled tudi do-vedle v prostovoljno smrt. Rajnki je bil priljubljen mož. Bodi mu blag spomin!
*	Smrt zaradi pasje stekline. Pred dvema mesecema je stekel pes v Skorbi pri Ptuju ugriznil v lice 51etno Marijo Požunovo, ki je spala na domačem vrtu. Zaradi krika hčerkice je prihitela njena mati, katero je pes tudi napadel in jo ugriznil v nogo. Steklega psa so vaščani ubili, obe ranjenki pa so nemudno poslali v mariborsko bolnišnico. Medtem ko se je mati kmalu vrnila zdrava domov, je njena hčerkica po hudem trpljenju v bolnišnici umrla.
*	Huda železniška nesreča. Nedavno zvečer se je pripetila na Vodovodni cesti v Ljubljani huda nesreča. Posestnik Franc Dovč iz Savelj, star 60 let, se je z zapravljivčkom po Vodovodni cesti peljal proti domu. V trenutku, ko je vozil čez tračnice, se je pripeljal kamničan. Stroj je zagrabil konja in ga zmečkal, voz pa je treščil v obcestni jarek. Dovč je obležal na cesti s prebito lobanjo. Poklicani reševalci so ga prepeljali v ljubljansko bolnišnico, kjer so ugotovili, da ima tudi hude notranje poškodbe.
*	Prva kazen zaradi špekulacije v Ljubljani. Policijska uprava v Ljubljani je bila že pred nekaj tedni opozorjena, da je trgovec s pšenico in kolonialnim blagom Fr. Schna-bel, ki ima svojo prodajalno na Tyrševi cesti za Bežigradom, nrejel vagon bele moke.
Moka je prispela v Ljubljano sredi prejšnega meseca, a jo je pustil v nekem javnem skladišču, da jo prihrani za poznejši čas. Policija je skoro mesec dni skrbno zbirala podatke in ugotovila, da je moka v Schnablovi trgovini že zdavnaj pošla in da je trgovec celo svoje stalne odjemalce odpravljal praznih rok, češ da ne premore niti praška bele moke. Te dni je policija napravila preiskavo in vso zalogo zaplenila. Obenem pa je v smislu strogih odredb proti špekulantom in na-vijalcem cen odredila za Franca Schnabla prisilno bivanje in prisilno delo za tri mesece v vasi Koprivniku pri Kočevju. Skupno z mestnim tržnim nadzorstvom je uprava policije uvedla tudi strogo postopanje proti pekom, ki zlorabljajo zadrege na živilskem trgu. Pri pregledu so naleteli na nekega peka v mestu, ki je prodajal pecivo pod težo. Policija je krivca kaznovala z globo 2000 dinarjev.
*	Velik vlom v Slovenjem Gradcu. V nedavni noči so neznanci vlomili v gostilniške prostore pri Golobu, katere sta šele pred kratkim prevzeli ga. Tišlerjeva in gdč. Grei-nova. Vlomilci so odnesli večjo količino masti, gnjati, sardin in kruha iir fotografski aparat. Mladi gostilničarki, ki sta šele začetnici, trpita veliko škodo. Prebivalstvo se svari pred nakupom ukradenih predmetov. Zadevo preiskuje orožništvo.
*	Veriga z moko. Kako znajo verižniki lepo zaslužiti kaže primer, ki so ga odkrili v Zagrebu. Trgovec Milan Pašič je kupil 120 vreč moke v nekem mlinu v Pančevu. Mož je vso moko potem prodal trgovcu Dimitrovu po 4.25 din za kg. Ta jo je takoj prodal naprej po 6.50 din za kilogram nekemu We'ssu. Weiss pa jo ie prodal tvrdki	in Well-ner že po 7.25 din. Če ne bi posegla vrneš oblastva, bi se to verižništvo še nadaljevalo in bi nazadnje moka pričla v roke rabnikom po neznansko visokih cenah. Vidimo, da je samo v tem primeru špekulacija pognala ceno moke cd 4.25 na 7.25, ne da bi bila za to podana dejanska potreba. Oblastva so seveda vse verižnike prijela in moko zaplenila. Vse verižnike pošljejo na prisilno bivanje v Liko.
*	Kazen za krut zločin. Senat okrožnega sodišča v Celju je te dni obravnaval primer človeške podivjanosti. V Veterniku pri Kozjem je 15. avgusta pred Strnadovo hišo podivjani 301etni Moškon Janez do smrti pretepel s palico neznano gluhonemo ciganko, ki je zaradi smrtnih poškodb umrla. O tem
smo pred dnevi že pisali. Pred sodiščem se je Moškon zagovarjal s pijanostjo. Senat je po kratki razpravi izrekel sodbo: Moškon Janez je kriv in se obsoja na štiri leta robi-je in na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo dveh let.
*	Novo hišo ji je zažgal. V Leskovcu pri Pragerskem je zgorela še ne čisto dograjena hiša posestnice Marije Soršakove. Orožniki so osumili njenega soseda, da je podtaknil požar, in ga aretirali. Šoršakova se z njim ni razumela in je imela z njim nevšečnosti. Omenjeni sosed je sam že trikrat pogorel. Poleg tega pa so pogoreli že trije posestniki, pri katerih je hranil svoje seno, katero je imel zavarovano. Nikoli pa se mu ni dalo nič dokazati. Zdaj so ga vtaknili v zapor, da se preiskava nemoteno izvede.
*	Izdajal se jc za študenta. Pred dnevi se je z lahkim kovčegom v roki javil pri pu-štalskih baronicah Hildi in Izi Wolkensper-govi mlad mož. Predstavil se je za študenta Tonija Jelaska. Vstop v grad mu je bil odprt. Jelasko se je v gradu počutil doce^ domače. Za jed in pijačo mu niso računali niti beliča. Tako je minilo nekaj dni. Kdo ve, koliko časa bi ostala zadeva kar tako, če bi mu ne bilo vljudno namignjeno, da bi si nerama svoie bivanje na Gorenjskem kako preuredil. Zavoljo tega je Jelasko zapustil Wolkenspergov grad. Z njim je šel tudi kovčeg. Mož je dejal, da odhaja v Zagreb. Ni pa še dobro odnesel pet, ko je ženica, ki mu je nesla kovčeg na postajo, vedela povedati, kako je bil težak. Nekaj ni bilo v redu. Ob prihodu je bil kovčeg lahak, ob odhodu težak. Pa se je vsa reč le hitro razjasnila. Pri Wolkensper«?ovih «o brž opazili, da'so izginili boa, več steklenic mezge, zlat ščipalnik pokojnega -barona, zlat prstan, nekai gotovine in drii!*e reči, kar vse je bil stlačil žepar Andrijaševič iz Solita, kajti to ie njegovo pravo ime, v svoj kovčeg. Iz Škofje Loke so nemudno onozorili upravo policije v Ljubljani nanj. No, in v Ljubljani so nepridiprava prijeli ter mu vzeli plen. Andrijaševič, ki je znan tat, bo znova sedel.
ZANESLJIVO SREDSTVO
Možak: »Kako pa kroti krotilec divjo zver?« Krctilcc: »V glavnem s svojim pogledom.« Možak (se globoko zamisli, potem pa boječe
vr.rsšri1: »Ali bi se mogel včasih ozreti tudi na moio ženo?«

Tam so našli svoje tri konje pred veliko grmado snega. Ta beli zid jih je zadržal, da niso zbežali naprej.
»Kakšna sreča! Ali jih bo lahko ujeti?« je vprašala Marija.
»Nedvomno,« je odvrnil voznik. »So zelo dobro vzgojene živali!«
Vtaknil je prste v usta in zažvižgal, da je šlo skozi ušesa. Konji so takoj vzdignili glave in ubrali pot proti njemu.
Zdajci je zadonel strel. Prestrašene so živali spet zbežale na^aj, preskočile* zdaj snežni hribček in dirjale kot besne vzdolž reke naprej.
»Vrag!« je zaklel Dimitri jin vzdignil puško.
Kozak se je pokazal na drugi strani reke. Iz cevi njegove puške se je še kadilo.
Poljak je hote1 ustreliti, vendar ga je Marija zadržala. »Skrijmo se za sneg! Vsi gredo za nami! Ali ne vidiš kožuhovinastih čepic in cevi pušk?«
Begunci so se zatekli za visok snežni zid, ki je bil v bližini.
Tedai je zagrmel drug strel. Krogla je prevrtala Fedorjevo čepico in jo vrgla z glave.
»Dva centimetra niže, pa bi bilo po meni!« je rekel suho.
»Zdi se mi, da nam nikakor nočejo prizanašati,« je menil Dimitrij. Morali se bomo spustiti z njimi v pravcato bitko. Poišči takoj naše konje, Fedor. Edina naša rešitev so,
če hočemo ubežati kozakom!«
Komaj je bil odhitel voznik po obrežju dalje, se je pojavil kozaški korporal.
Gledal je pazljivo v snežni zid, za katerim sta se skrivala Marija in Dimitrij, in zakli-cal:
»V imenu našega očka cara vas pozivam, da se vdaste!«
»Pojdi k vragu!« je bil Dimitrijev odgovor.
»Ali ste razumeli?« je vprašal korporal.
»Razumeli smo! Poskusite vendar priti do nas!«
»Za hudiča!« je kričal kozak. »Ti si pre-drzneš! Kdo pa si?«
»Svoboden mož!«
»Ki ga bom jaz poslal na prisilno delo v rudnike.«
»Da boš lahko to storil, me moreš prej prijeti,« je odvrnil Poljak.
Nato pa je Poljak s skoro mladeniško hitrostjo skočil na nasip in pomeril na kozaškega korporala.
Kozak je padel vzkriknivši od bolečine na tla.
Poljak je spet skočil s snežnega nasipa, zakaj korporalovi vojaki so začeli divje stre-lati proti Poljaku.
»Prepozno, dragi prijatelji,« je godrnjal Poljak v varnem skrivališču.
Medtem se je premetaval korporal po snegu in vzdihoval. Krogla ga je bila zadela v
bok. Ni imel več moči, da bi se branil. Niti si ni mogel splaziti do svojih tovarišev. Bil je na milost in nemilost izročen svojim sovražnikom.
Dimitrij bi ga bil lahko z drugim strelom usmrtil, a tega ni storil. Zaprosil je Marijo, naj pet ali šest vojakov, ki so bili skriti na drugi strani, zadržuje s svojo puško.
»Kakor hitro se pokažejo, bom streljala vanje,« je reklo drzno in pogumno dekle.
Služabnik se je odstranil. Napravil si je bil načrt za obrambo.
24. poglavje KOZAŠKI NAPAD
Dimitrij je stekel vzdolž snežnega nasipa do neke stene v jami. Izza stene si je ogledal položaj nasprotnikov. Nato je z dolgimi skoki zdirjal na drugo stran reke in se skril za nekim kupom ledu. Kozaki so pozdravili drznega tekača s tremi streli, a nobena krogla ni zadela.
»Slabi strelci ste!« se je smejal Dimitrij. »Po nepotrebnem zapravljate državno mu-nicijo!«
Previdno je potisnil glavo iznad ledu in si ogledal okolico. Korporal je še zmerom ležal v snegu in stokal. Vojaki se niso upali zapustil skrivališča in priti svojemu predstojniku na pomoč. Dobro merjeni Poljako-vi streli so jih zadrževali. Poljak je ugotovil, da je položaj zanj ugoden. Stopil je izza skrivališča.
Kozak, ki ga je opazoval izza nekega snežnega grička, je ustrelil proti njemu, toda Marija je začela takoj streljati in ga je prisilila, da je zbežal spet k svojim tovj^šen? v skrivališče.
Mlada žrtev tihotapske strasti. V nekaterih prekmurskih vaseh se je mladih ljudi prijela huda tihotapska strast, ki je že mnogo mladih živtljenj privedla v prezgodni grob Zanimivo je. da to niso obmejne vasi, ampak kraii sredi Prekmurja Tako je bilo iz Lipe doslej na mejah ustreljeno že osem ljudi, ki so se bavili s prepovedanim tihotapskim poslom Ta nevarna strast je zapeljala tudi 201etnega Jožefa Krampača iz Trnja Ker na klic graničarja ni hotel obstati, ga je zadel strel Med prevozom v mursko-soboško bolnišnico je mladenič izdihnil Škoda mladega fanta, da je zašel na krivo pot, za katero je moral dati življenje.
Poleg nasušenega sadja, nasušenega stroč-jega fižola, o čemer smo že pisali, si vsaka gospodinja nasuši tudi gob Letos bo pomanjkanje živil in zato ne smeš izgubiti priložnosti za povečanje živežnih zalog
Ker verietno jurčkov (gobanov, golbanj) letos ni toliko, da bi si jih nasušila večio zalogo, si pomagaj z drugimi gobami, zlasti s turki (pobi. kozaki, koniiči), ki navadno ra-sejo na nekoliko vlažnejših krajih ob gozdu v velikih množinah in so sorodni, jurčkom, ker so istotako cevasta goba. Imajo rdeče, rdečerjave ali oranžnordeče k^buke. Turkov kocen je dolg, spodaj debelejši, a proti klobuku tanjši.
Zlasti odlična goba je mlad turek ki ima debel kocen in se ga okrogli klobuček še tišči. Naj nas pri turku ne moti, da belo meso, če ga pretrgaš, kmalu oočrni. Sušite mlajše turke, in sicer samo klobuke. Le čisto mlade turke lahko posušiš s koceni vred. Vendar je tudi pri čisto mladih turk:h boljše, če koce-nov ne sušiš. Kocene porabi sveže. Če so 'urici že starejši, ostrgaj s kocenov temne luskine. Starih, vodenih turkov pa sploh ne nabiraj.
Turke za sušenje ne smeš rezati na predebele ploščice, da se laže dobro posuše. Suhi
turki imajo čisto črno barvo, kar pa te ne sme motiti. Pisec teh vrst jih nabira in suši že vrsto let. Juha iz posušenih turkov je odlična in ima fin okus. Samo se morajo suhi turki nekaj dalje časa kuhati.
Turke pozna menda vsak človek na deželi, samo jih ne imenujejo povsod enako. Zato smo gori v oklepaju navedli več imen. Kdor jih ne pozna, naj se pouči o njih pri kakšnem izkušenem gobarju. Turke priporočamo za sušenje prav zaradi tega, ker jih je mnogo in si jih vsaka gospodinja nasuši lahko prav veliko zalogo.
Ob tej priliki moramo seveda opozoriti, da gob ne nabiraj, če jih ne poznaš dobro. Tako delo prepusti tistim, ki užitne gobe res dobro poznajo
Sušenje gob je zelo preprosto. Gobe temeljito očistiš in razrežeš na ploščice, ki ne smejo biti predebele, vendar spet ne pretanke. Nato jih naložiš na deske tako, da se ne dotikajo. Še boljše je, da jih naložiš na reše-ta ali nalašč za sušenje pripravljene lesene mreže, da prihaja zrak v sušeče se gobe tudi od spodaj. Suši gobe na solncu. V peči sušiš gobe le, če je slabo vreme.
Za Smhitijo
Dušena kokoš. Dobro očiščeno kokoš orib-lii s soljo in majaronom ter jo deni v kozo. Prilij nekaj žlic vode, dobro pokrij in duši poldrugo do dve uri. Potem jo postavi v vročo pečico, polij z razbeljeno mastjo in peci nekaj časa. Ko je malo pečena, jo razrezi, polij s sokom in prinesi na mizo.
Lisičke z jajci. Čisto mlade lisičke dušiš cele v sirovem maslu s poprom, soljo in pe-teršiljem do mehkega. Ko izgine tekočma vliieš v lisičke nekaj jajc. Nato mešaš Med mešanjem dodaš kisle smetane, v kateri si raz+enla malo moke.
Krompirjeva juha z jurčki. Krompir in jurčke očistiš ter zrežeš na ploščice. Nato napraviš svetlorjavo prežganje iz svinjske masti, čebule, narezanega peteršil.ja in moke. V tem prežganju skuhaš s primernim dodatkom vode gobe in krompir. Med kuhanjem moraš jed stalno mešati. Juho začiniš s soljo, poprom in majhno količino limonovega soka.
Juha iz leče z žgnnci. Lečo skuham v slani vodi Kuhano pretlačim z vodo vred na ble-doriavo prežganje, v katerem sem zarumeni-la drobno sesekljane čebule in zetenega pe-teršilja. Če je treba, še malo zalijem z juho ali s kropom, malo popopram in nekoliko okisam z limonovim sokom ali s kisom Tu-
ho dam k ajdovim ali turščičnim žgancem. Lečo je treba pred uporabo popariti in tO vodo odcediti.
X Največja tovarna dinamita v Ameriki zletela v zrak. V največji ameriški tvornici smodnika in dinamita v Kenvillu je nastala velika eksplozija, ki je tvornico uničila. Ubito je bilo okoli 50 oseb, okoli 2C0 oseb pa je hudo ranjeno. V tvornici je delalo 1200 delavcev.
X Bivši rumunski kralj Karal se naseli na Portugalskem. Rumunska vlada je dobila obvestilo, da je bivši rumunski kralj Karol odpotoval iz Švice skozi Francijo in Španijo na Portugalsko, kjer se namerava nekaj časa zadržati. Ni še znano, ali bo Karol tamkaj ostal trajno. Portugalska vlada mu je dovolila bivanje z izrecnim pogojem, da opusti vsako politično delovanje.
X Grška vlada je prepovedala izvoz žita in turščice v tujino. S tem umestnim sklepom hoče vlada zagotoviti grškemu prebivalstvu kruha za čez zimo.
X Dar hclandske kraljice angleški vojski. Po vesteh iz Londona je angleški kralj Jurij sprejel dar holandske kraljice, ki je angleški vojski poklonila 40 lovskih letal in 18 bombnikov, ki so bili kupljeni iz dohodkov zasebne zbirke v Holandski Indiji.
X General Sikorski nadzira poljske čete. Poljski ministrski predsednik general Sikorski je te dni v spremstvu z angleškimi oficirji nadziral obrambne postojanke ob južno-vzhodni angleški obali, kjer so poljske čete.
X Spomenik Leninu postavijo v Lvovu. Svet ljudskih komisarjev v Moskvi je sklenil, da se postavi v Lvovu, glavnem mestu nekdanje Galicije, ki je po svetovni vojni pripada Poljski, spomenik Lenina.
X Češki bombniki v Angliji. Te dni je po Reuterjevi vesti prvič nastopila tudi eskadri-la čeških bombnikov hkratu z angleškim letalstvom. Češka letala so napadla tovorno postajo v Bruslju.
X Angleška letalska sila stalno narašča. Glasilo ruske vojne mornarice piše: Če se bo angleško letalstvo izenačilo z nemškim, potem ne bo nemški vdor v Anglijo več mogoč. Če pa nemško letalstvo zavlada nad Anglijo, se bo vdor posrečil. List pravi tudi, da angleška letalska sila stalno narašča.
»Odlično! Moja mlada gospodarica ima odprte oči. Tukajle leži korporal. Kakšen dragocen talec bo, če ga bom imel v svojih rokah!«
Plazil se je dalje za sneženimi kupi in kmalu prišel do ranjenca.
»No, prijateljček,« je vzkliknil in pomeril vanj, »če ti je življenje drago, se ne premakni!«
Ko ga .je korporal zagledal, je mislil, da se ie približal konec.
»Na pomoč!« ie zavpil kozak.
»Če ne boš takoj molčal, bo po tebi,« je vzkliknil grozeče Dimitrij.
»Saj vendar ne boste ubili človeka, ki se ne more braniti? Kaj hočete od mene?«
»Ti bi me na mojem mestu gotovo ustrelil. Jaz te ne bom. Hočem te samo odnesti od tod.«
»Da me bodo potem tvoji tovariši usmrtili.«
Spet so zažvižgale krogle okoli Poljakovih ušes.
Mariia je takoj odgovorila.
Dovoli, da te odnesem, ali pa ti razbijem glavo!«
»Ne morem se niti premakniti.«
»Saj sem rekel, da te bom nesel.«
Dimitrij si je naložil težkega kozaka na hrbet, s čimer je hkratu kril tudi svojo osebo. Zdaj vojaki ne bodo streljali vame, da ne bodo zadeli svojega predstojnika, je računal, in se bom na ta način lahko nemoteno vrnil nazaj k gospodarici.
Mirno se je odpravil proti skrivališču, kjer ga je čakala gospodarica Marija.
Ko so kozaki to videli, so kleli in se hu-dovali, a streljati se niso upali.
»Stoj, nesramni potepin!« so besni klicali.
»Vrag vas vzemi vse skupaj!« se je glasil prijazni odgovor.
»Pozor, streljali bomo!«
»Če vas je volja.«
»Ne streljajte! Ali me hočete ubiti?« je vzkliknil korporal.
»Nič se ne boj stari volk!«
Zdajci je ranjeni korporal zgrabil z rokami Dimitrija za vrat in ga začel daviti.
»Izpusti me, razbojnik!« je sopihal Poljak, na pol zadušen in se zaman prizadeval oprostiti se železnih klešč.
»Le umri, lopov!« je besno kričal korporal.
»Pusti... me... zadušil se bom!«
»Skloni se, Dimitrij!« je zaklicala Marija.
Z za dno močio je že na pol nezavesten Dimitrij sklonil glavo.
Zadonel je strel, ki mu je sledil divji vzkrik.
*
Daveče roke so otrpnile in korporalovo truplo je zdrknilo z Dimitrijevega hrbta na tla.
»Hitro! Kozaki prihajajo!« je zaklicala pogumna deklica. Gledala je na vse strani in držala v roki kadečo se puško.
»Tudi jaz sem tu!« je rekel neki glas za njenim hrbtom.
Bil je voznik, ki je prihajal vzdolž reke in vodil tri konje.
»Rešeni!« sta veselo vzkliknila Marija in Dimitrij, ki je bil pravkar nrihitel k Mariji.
»Hitro na konje!« je vzkliknil voznik.
Poljak je s svojimi krepkimi rokami vzdignil Marijo na najmočnejšo žival.
Ko so konji začutili vajeti, so začeli divje teči.
Kozaki so za bežečimi streljali, toda njih krogle jih že niso mogle več doseči, ker so izginili za ovinkom reke.
»Bog ve, če nam bodo sledili,« je menila Marija Fedorovna med ježo.
»Gotovo! Kozaki so vztrajni ko španski mezgi Nedvomno bodo skušali maščevati tovariševo smrt «
»Rada bi le vedela, kdaj se bo reka končala. Bojim se, da ne bomo zadeli v kakšno oviro, ki nam bo zaustavila pot.«
»Saj lahko razbijemo nad seboj led in si napravimo izhod.«
Medtem so konji tekli zdaj po ledu na reki, zdaj po obrežnem snegu.
Počasi je postajal podledni hodnik čedalje ožji in -ledena jama čedalje nižja. Voznik, največji izmed treh potnikov, je samo še sklonjen lahko jahal.
Ko so imeli kakšne štiri verste za seboj, so naleteli na veliko množino ledu, ki jim je ko stena odrezal pot.
»Ne moremo več naprej,« se je jezil Dimitrij. »Tu je bil gotovo slap. Zmrzla stena kaže nanj.«
»Kaj bomo storili, če nas kozaki dohitijo?«
Dimitrij je premišljal. »Da, če ne bi imeli konj. Toda konje potrebujemo ...«
»Tiho!« je razburjen vzkliknil voznik.
Slišal je neki šum in napeto prisluhnil. »Človeške glasove čujem.«
»Od kod?«
»Izza zmrzlega slapa.«
»Za vraga! Kaj smo prišli med dva kozaška ognja!«
»To ni verjetno. Kaj naj storimo"'«
»Tu ne moremo ostati,« je odločil Dimitrij.
X Grenlandija se približuje Ameriki. Danski znanstveniki pravijo, da se Grenlandija počasi, toda stalno približuje Ameriki. Vsako leto se pomakne ozemlje Grenlandije za 32 m bliže ameriški celini.
X Pšenica, ki dozori v 67 dneh. Znanemu ruskemu učenjaku Cicinu, nasledniku slavnega Mičurina, se je posrečilo po številnih poskusih dobiti iz štirih različnih vrst žita novo, žlahtnejšo vrsto. Zrel klas tega žita ima 400 žitnih zrn, to je osemkrat več kakor jih imajo pšenični klasi pri nas. Istemu znanstveniku se je posrečilo vzgojiti drugo odlično vrsto pšenice, ki že v 67 dneh dozori. S tem novim žitom so zdaj lahko posejali severnejše kraje, kjer prej pšenica še nikoli ni rasla. Te nove vrste so poleg drugih čini-teljev v modernem ruskem kmetijstvu mnogo pripomogle, da se je pridelek pšenice v zadnih letih tako silno dvignil.
X Nemške bombe na angleško kraljevsko palačo. Nedavno je neko nemško letalo bombardiralo v Londonu tudi Buckinghamovo palačo, v kateri biva kraljevska rodbina. Reuter javlja o tem napadu nasledne podrobnosti: Dvomotorno nemško letalo se je nenadno spustilo iz oblakov nizko nad palačo in vrglo hitro zaporedno pet bomb. Dve izmed bomb sta zadeli notranjost palače, tretja zasebno kapelo kraljeve dvojice v južnem krilu palače, dve bombi pa sta padli na trg pred palačo med spomenikom kraljice Viktorije in glavnimi vrati. Ena izmed bomb, ki so zadele palačo, je poškodovala vodovodno napeljavo in so veliki curki vode brizgali v zrak. Na cesti so bombe povzročile manjši požar, ki pa so ga vojaki v bližini hitro pogasili. Kralj in kraljica, ki sta bila med napadom v palači, nista bila ranjena, pač pa so bili laže ranjeni trije člani dvorskega osebja, ki so bili v bližini kapele, ko se je razpočila bomba. Takoj po napadu na Buckinghamovo palačo sta kralj in kraljica po-setila poškodovano kapelo.
X Na svetu je mnogo Novakov. Najpogostejše rodbinsko ime pri Čehih je Novak. Ze pred leti je bilo ustanovljeno v Pragi svetovno združenje Novakov, ki se peča s štetjem in zgodovino Novakov, deluje pa tudi na dobrodelnem področju. Kako je nastalo to društvo? Čebelar Josef Novak iz Mache-nic si je vtepel pred 10 leti v glavo, da mora sešteti čebele v čebelnjaku. Pri tem je prišel na misel, da bi seštel tudi Novake po vsem svetu. In to je dalo pobudo za najštevilnejše združenie, ki je njegov častni pokrovitelj vseučiliški nrofesor Karel Novak.
■»Poiskati moramo drugo pot, da bomo lahko šli naprej.
Pravkar so hoteli spet pognati konje, ko so zagledali neko senco, prihajajočo z visoke ledene stene. V somraku, ki je vladal v jami, niso mogli razločno videti, kdo bi bil.
»Ali je medved ali človek?« Dimitrij je že imel puško pripravljeno za strel.
»Meni se zdi, da bo človek!« je menil voznik Fedor.
»Kozak ni!« je vzkliknila tmiiadenka.
»Bodimo previdni! Najboljše je, da razja-hamo konje in se začasno skrijemo za konjskimi hrbti. Za konjskimi hrbti skriti poča-kajmo skrivnostno bitje.
Kmalu so vedile, da je bil res človek, ki je previdno lezel po steni navzdol. Bilo je videti, da si je delal stopnice v led. Drugače ni bilo mogoče priti z vrha stene.
Ko je bil spodaj, je ostro zažvižgal. Tedaj se je pojavil drugi mož, nato tretji in četrti. S čvrstimi koraki so vsi štirje prišli k jezdecem
Bili so močni, mišičastih postav. Njih goste, divje brade in njih dolgi lasje so jim dajali izraz divjakov. Oblečeni so bili v medvedje in volčje kožuhe, oboroženi pa so bili s puškami in sekirami. Prvi, ki je bil širo-koplečat velikan, kosmat ko žival in trdih, oglatih potez, se je približal beguncem na 15 korakov. Vzdignil je puško proti njim in vprašal:
»Kaj hočete tukaj? Kdo ste?«
Dimitrij se je sklonil k Mariji in zašepe-tal: »Najbrž so pobegli kaznjenci.«
Mladenka je prebledela.
»Odgovorite!« je zaklical divji mož z glasom, ki ni trpel ugovora.
Tajnik združenja František Novak pripoveduje, da je v sami Pragi v društvu včlanjenih okrog 10.000 Novakov, v vsem protekto-ratu pa 75.000. Nevčlanjenih Novakov je v Pragi okrog 22.000, v vsem protektoratu pa 150.000. Samo na Dunaju živi okrog 4.000 Novakov, ki so se naselili tam po večini v času turških vojn. Novaki izdajajo celo list »Kroniko rodu Novakov« in ustanovili so svoj pogrebni sklad, iz katerega izplačajo svojcem vsakega umrlega člana 500 kron. Pravne nasvete dajejo brezplačno in zdaj nameravajo zgraditi še svoj dom.
X Milijone je pričakoval, a dobil je samo dva dobra stotaka. L. 1939. je umrl v Mar-seilleu v Franciji neki Massimiliano Campa-na, ki je bil pristojen v Italijo. V svoji poslednji volji je določil, da pripade vsa dediščina po njem najbližjemu sorodniku Loren-zu Campani. Neki odvetnik je izsledil dediča v Calvisanu v Italiji. Možak se je silno začudil, ko je bral črno na belem, da je postal dedič velikega premoženja, kajti ostalina po po pokojnem Campani je znašala po sporočilu 20 milijonov frankov. Lorenzo Campana je bil siromak. Ko so ljudje zvedeli, da je postal milijonar, so ga začeli oblegati od vseh strani.. Neki mešetar mu je celo ponudil posojilo 20.000 lir s pogojem, da mu izplača pozneje, ko prejme 20 milijonov, pet odstotkov dediščine. Campana ga je debelo pogledal in ni hotel o tem ničesar slišati. Kmalu po tem dogodku pa je nastopilo veliko razočaranje. Od sodišča je prišlo obvestilo, da znaša dediščina ne 20 milijonov, ampak samo 240 frankov. Kako so iz te vsote napravili milijonsko dediščino, si Campana še danes ne ve razložiti. Z 240 franki možak seveda ne more poravnati velikih obveznosti, ki so mu jih vsilili ljudje, ki so menili, da je bogat. Zato je prosil, naj sodišče posreduje in upniki so pristali na poravnavo. Toda enega si Campana ne more odpustiti: da ni vzel od mešetarja ponudenih 20.000 lir. Če bi bil to storil, bi se na mah rešil drugih obveznosti, nenasitnemu oderuhu pa bi ob poravnavi ne imel plačati več ko 12 frankov...
X Prevažanje ranjencev z letali. N^mci so dognali, da trpi ranjenec med prevozom z letalom manj kakor med prevozom z drugimi vozili. Če lahko ranjence spravijo v letalo, izberejo zmerom najprej najhuje ranjene. Ze iz svetovne vojne je znana izkušnja, da se dado ranjenci s prvo obvezo lažje prepeljati od tistih, ki so bili že deležni prave zdravniške pomoči. Zato prepeljejo z letali takoj na
»Potniki smo.«
»Kam hočete?«
»V Irkutsk.«
»Kako pa ste prišli sem?«
»Led se je vdrl in padli smo v reko.«
»A kaj so pomenili streli iz pušk? Bilo jih je precej.«
»Streljali smo proti četi kozakov.«
»Proti kozakom?« je vprašal mož nekoliko plašneje. »Kje?«
»Sledijo nam vzdolž reke.«
Možak je divje zaklel. Nato je nekaj trenutkov nezaunno motril potnike.
»Ali ste vohuni?«
»Kaj pa mislite! Kaj vas je privedlo na to misel?«
»A kdo je ta lepa dama?« Možak je gledal Marijo s plamtečimi očmi.
»Francozinja je, ki jo spremljava v Irkutsk.«
»Pa zakaj vas kozaki preganjajo?«
»Ker so si vtepli v glave, da smo pobegli kaznjenci.«
»Presneti lopovi!« je zagodrnjal velikanski možak.
Nato je stopil k svojim tovarišem in začel z njimi govoriti. Bilo je očitno, da so se posvetovali, kaj naj store.
»Pazite!« jim je zdaj zakričal Dimitrij. »Vojaki so gotovo že biizu. Ne maramo, da bi nas ujeli. Dajte nam prosto pot ali pa bomo streljali.«
»Ne, mi ne bomo začeli bitke z vami.« je rekel mož. »Če hočete, združimo svoje sile proti skupnemu sovražniku. Tudi mi si ne želimo, da bi nas napadli kozaki. Ali hočete postati naši zavezniki?«
»Dobro, za nekaj časa že!«
mesto zdravljenja vse tiste ranjence, o katerih mislijo, da jim bo potrebna dolga zdravniška nega. Z letali se dado prepeljati tudi tisti, ki so jih napadle nalezljive bolezni in ki prenesejo dolgo pot z drugimi prometnimi sredstvi le težavno. Med ljudi, ki jih z letalom ni mogoče prevažati, pa spadajo živčno bolni ljudje. Velika previdnost je potrebna tudi pri takih, ki so izgubili mnogo krvi ali ki imajo ranjena pljuča. V takih primerih je treba pred prevozom poskrbeti, da se izboljša ranjenčevo stanje, kar se zgodi navadno s prenosom krvi ah tako, da mu dado vdiha-ti kisik. V zraku dobe ranjenci tako zvano zračno bolezen, ki jim pa v splošnem ne škoduje. Ranjenim v možgane ali trebuh ne preti v letalu večja nevarnost bljuvanja kakor na tleh. Letala za prevoz ranjencev so temu primerno opremljena. Tako letalo ima kabino, ki se da kuriti, in v nji je vedno pripravljena nosilnica. Samo 10 do 15 minut je tre-bo, da spravijo v letalo in iz njega osem hudo in dva lahko ranjena vojaka. Delo gre torej hitro od rok, morda celo hitreje, kakor če prevažajo ranjence z avtomobili. Sploh je zdajšnja vojna pokazala, da prinaša letalo na eni strani strašno razdejanje, na drugi je pa tudi zelo koristno prevozno sredstvo.
X Svinjski zob kot svetinja. Na Novih Hebridih uživajo svinje veliko čast, posebno pa še njihovi zobje. Neki svetovni potnik, ki se je več časa mudil na tem otočju, je pisal o tem: »Življenje svinje cenijo mnogo bolj kakor življenje otroka, da celo bolj kakor življenje edinega moškega potomca. Vendar je njihovo čaščenje zelo mučno za žival Mlado žival privežejo za nogo in ji preiščejo zobovje. Nato ji zgornji podočnik izderejo, da ima več prostora spodnji podočnik, ki mora biti zelo dolg in zvit. Ta skrivljeni zob je najsvetejše kar premore svinja. Kadar prirejajo svečanosti, združene s pojedino, ne zbirajo svinje po debelosti ali velikosti, temveč po dolžini tega svetega zoba. Svinja z najbolj razvitim spodnjim podočnikom je namreč bogovom posebno všeč in jo zato izberejo za žrtev. Taka svinja je vredna kakih 1000 frankov. Za Nove Hebride je to neverjetno visoka vsota. Srečni lastnik svinje z najdaljšim spodnjim podočnikom je najpo-nosnejši mož v vasi, ko njegovo svinjo za-koljejo na žrtveniku in jo pečejo za svečano pojedino. Zob izobesijo kot svetinjo v dvorani, po končanih slovesnostih ga vzame lastnik in ga obesi kot okrasek v svoji hiši. Tak zob ima v sebi velike skrivnostne sile.«
»No, potem nam sledite!«
»Ali lahko povedemo svoje konje s seboj? Ne bi jih radi izgubili.«
»Pot je dovolj široka. Torej le hitro za nami!«
Na enem koncu zmrzle stene je bila špranja, skozi katero so stopili v novo, veliko, krasno ledeno jamo. V njej je bilo, kakor bi bila razsvetljena od neštevilnih sveč. S sten in s stropa so visele neštevilne ledene sveče, podobne kapnikom. Ker so bile stene tanke, je prihajala skozi nje svetloba. Vsa notranjost je čudovito razsvetljena.
V enem izmed kotov so ležale volčje in medvedje kože, ki so očitno služile za ležišča. Polovica ubitega mladega medveda je ležala še krvaveča poleg ognjišča.
Velikan je razprostrl najlepšo kožo pred Marijo in ji vljudno rekel:
»Izvolite sesti, velecenjena dama! Počakajte nas tukaj! Medtem bomo zagradili vhod v mojo ledeno palačo, da ne bodo mogli kozaki vanjo!«
Ko se mu je Marija zahvalila za pozornost, je mož še posebno občutil ljubkost lepe mladenke. Nekaj trenutkov jo je občudo-vaje gledal.
Nato pa je odločno prijel sekiro in pozval še ostale svoje tovariše, naj gredo z njim k špranji. Tam so poiskali mogočne ledene klade, ki so bile kakor nalašč primerne za za-graditev. Te ledene skale so odsekali in zvalili pred odprtino. Vse delo je trajalo deset minut. Ostri mraz je kmalu zlepil vse ledene kose v enega samega.
Nato se je bivši kaznjenec obrnil k Dimitriju:	■!
»Ali ste lačni?«	(Dalje)
STRAN 10
Pred 50 leti je umrl madžarski odvetnik Janos Farkas, star 79 let. Bil je star samec in zapustil je oporoko, ki je še zdaj predmet mnogih sodnih razprav. Mož je zapustil 3000 oralov zemlje in lepo gotovino, ki znaša zdaj 200.000 pengov. V oporoki je določil, naj pripade vse njegovo premoženje tistemu, ki bo najbolje odgovoril na tale tri vprašanja:
Kaj je na svetu večno in neskončno? Cemu potrebujejo ljudje denar? Zakaj se ljudje med seboj prepirajo in tožarijo?
Dokler ne bo rešeno vprašanje odvetniko-ve dediščine, gredo obresti od njegovega premoženja v dobrodelne namene.
Takoj prve dni po odvetnikovi smrti se je priglasilo okrog 500 ljudi, ki bi bili radi dobili denar in zemljišče. Med odvetnikovimi
sorodniki sta nastali dve skupini. Ena je izpodbijala veljavnost oporoke, češ da se je bilo odvetniku pred smrtjo zmešalo. Druga skupina je pa začela navdušeno odgovarjati na advokatovo vprašanje. Čez 10 let je sodišče odločilo, da je odvetnikova oporoka pravomočna. Število kandidatov na dediščino se je bilo ta čas skrčilo. Še zmerom odgovarjajo na vprašanja in še zmerom nastajajo sodne obravnave, toda kdo ve, kateri odgovor je najboljši.
Neki prijatelj umrlega odvetnika je povedal, da je napravil ranjki svojčas značilno opazko. Dejal je namreč: »Stanovski tovariši mi bodo nekoč hvaležni, ker bodo služili na račun moje oporoke lep denar. Ni se zmotil. Ze skozi 50 let se vlečejo pravde in odvetniki pri tem dobro služijo.
Pri nas je nastopilo pomanjkanje moke, olja in nekaterih drugih življenjskih potrebščin, delno zato, ker so jih pokupili in poskrili prekupčevalci, ki bi radi obogateli. Nekoč so take špekulante zelo hudo kaznovali. Iz zgodovine je znan tale primer:
Leta 1481. (za vlade Ludvika XI.) je bil nabit na vratih trgovcev v Franciji oglas nastopne vsebine: Vsakdo, ki se drzne mešati kamne v sirovo mask), da bi bilo težje, ali kdor noče prodajati sirovo maslo, čeprav ga ima, bo javno postavljen na sramotilni oder, sirovo maslo položeno mu bo v velikih kepah pa na glavo. Tako bo moral čakati, do-
kler se mu v zabavo gledalcev ne bo vse maslo stopilo na glavi. Kamne, ki jih je med maslo pomešal, bo moral gledati pred nogami. Če so'nce ne bo dovolj močno, bo obsojenec postavljen na sramotilni oder v veliki dvorani. Vlogo solnca pa bo imel velik nalašč za to pripravljen ogenj. Ljudstvo bo povabljeno, da prisostvuje tej igri.
Neki ponarejalec sirovega masla je resnično moral prestati to kazen. Od vseh strani so pridrli ljudje in se mu posmehovali. Psi so lizali maslo, ki mu je teklo z glave. Učinek je bil tako velik, da je pozneje nikdar več ni bilo treba izvršiti!
Krnico s®
Pred tedni je bila v Sredozemskem morju od Angležev potopljena italijanska lahka križarka »Bartolomeo Colleoni«. Šele zdaj pa s3 je zvedelo, da se je z ladje rešil tudi drugi radiotelegrafist, o katerim so že mislili, da je utonil.
Valovi so že oblivali kabino za radiotele-grafiste, ko je drugi telegrafist spoznal nevarnost za svoje življenje. Z močnim udarcem je razbil steklo na šipi kabine in izplaval iz potapljajoče se ladje. Križarko je pogoltnilo morje, njega pa so valovi premetavali sem in tja. Vso noč se je boril z zadnimi silami in je zaplaval proti nekemu otočku, od katerega si je obetal odrešenja.
Toda zmotil se je. Na otoku ni bilo vode in ne živeža. Ko se je nekoliko odpočil, si je ogledal okolico. Razveselil se je, ko je opazil z otočka obrise drugega otoka. Tam si je
obetal boljše pogoje za življenje. Vrgel se je ponovno v morje in začel plavati proti otoku. Več ur se je boril z valovi in plavanje ga je strašno utrudilo. Ko je hotel stopiti na kopno, se je prizibal mogočen val in ga vrgel na skalo, da se je ranil do krvi. Ves odrg-njen in čisto nag je začel begati po otoku in iskati hrane in vode. Našel je pač nekaj sadov, toda vode tudi tukaj ni bilo. K sreči so bile noči tople, da ga vsaj ni zeblo. Tri dni je stal na roku otoka in mahal na vse strani, da bi ga kdo opazil. Hranil se je s koreninicami, toda žeja je bila neznosnejša od lakote in je ni mogel utešiti. Tretji dan je opazil v veliki daljavi ladjico. Nekaj časa ji je mahal. Ko pa je videl, da ga ne opazijo, se je obupan vrgel v valove in plaval za ladjo. Dosegel jo je, mornarji so ga potegnili iz morja in ga odložili na Kreti, kjer leži zdaj v nekem zdravilišču.
Pogoj za srečo v zakonu |
večja starost moža od žene
V ameriškem mestu Los Angelesu je dr. Paul Rahoor prišel po preučevanju 10.000 primerov k zanimivi ugotovitvi o zakonskem življenju. Sloveči učenjak je med svojimi opazovanji ugotovil, da pride na 500 zakonskih zvez, sklenjenih iz ljubezni, samo 140 trajno srečnih zakonov. Po temeljitem preučevanju poedinih primerov je prišel do spoznanja, da večina iz ljubezni sklenjenih zakonov ne more biti srečna, ker zastruplja življenje zakoncev ljubosumnost. V začetku
ljubosumnost obema zakoncema laska, pozneje pa postane neznosno breme.
Ljubosumnost se pokaže najprej pri ženi in njena ljubezen se začne tudi prva ohlajati. Mož dalje časa prenaša sitnosti ljubosumnosti, ko pa se tega naveliča, izgubi vsak smisel za zakonsko življenje. Zene ne prenašajo tako dolgo godrnjavosti ljubosumnih mož, njihova ljubezen se kmalu ohladi. Ameriški učenjak se je zanimal za 500 iz ljubezni sklenjenih zakonov in ugotovil je, da se je polovica zakoncev ločila v prvih desetih
DOMOVINA št.
letih zakonskega življenja. V drugem desetletju je bilo 75 ločitev.
Po učenjakovih dognanjih o sreči v zakonskem življenju ne odloča ljubezen ne gospodarske razmere, temveč zdravi živci. Noben položaj v življenju ne terja toliko potrpežljivosti, poržrtvovalnosti in samozatajevanja kakor zakonsko življenje. Ker pa more imeti vse te lastnosti stalno samo človek, ki ima zdrave živce, lahko trdimo, da je srečno zakonsko življenje v prvi vrsti vprašanje živcev. Zakonci so včasih srečni, zlasti v začetku skupnega življenja, ker se drže v medsebojnem občevanju še pravil, ki so naravnost osnova srečnega zakonskega življenja. V začetku so zakonci prijazni, pozorni in potrpežljivi, pred napakami drugega zatiskajo oči in izogibljejo se tega, da bi delali drug drugega odgovornega za vsako malenkost ali da bi se za vsako malenkost prepirali. Pozneje se pa izpremene, vse to začno zanemarjati, v njih se zbudi hrepenenje po oblasti nad drugim, kar je začetek zakonskega oekla
Ker
je vse v življenju minljivo, je minljiva tudi ljubezen, pa naj bo še tako vroča. Navadna domišljija je govoriti o tem, da bi moglo biti trajno srečno na veliki ljubezni zgrajeno zakonsko življenje. Nasprotno bo tudi brez ljubezni srečen tisti zakon, v katerem živita zakonca kot dobro vzgojena, vljudna in izobražena človeka.
Velikega pomena za zakonsko življenje ie vprašanje, v kakšni starosti je zakon sklenjen Splošno se smatra, da mora biti ženn le nekaj let starejši od neveste. To nazira-nje vlada po vsem svetu. Dr. Rahoor se je pa prepričal, da mora biti le precej starejši. Razlika v starosti enega ali dveh let ne zadošča. Najboljši je zakon, kjer je nevesta stara 20, ženin pa 30 let. V mlaiših letih sklenjena zakonska zveza se kmalu razdere ali pa vsaj ne prinese trajne sreče.
Recimo, da vzame 241etni mladenič 201et-no dekle za ženo. Čez 16 let bo ona štela 36, on pa 40 let. Moški pri 40 letih je mnogo mlajši od ženske
pri 36 letih, in prav tu se začenjajo težave. Narava je ustvarila človeka tako, da se ženska razvije prej. 171etni mladenič je še pravi otrok, medtem ko je dekle s 17 leti že dama. Če torej ženska prej dorase, tudi prej odcvete. To se lahko izravnava v zakonskem življenju z večjo starostno razliko. Če je mož 10 do 15 let starejši od žene, je zelo verjetno, da se bosta postarala približno istočasno in da postaranje enega izmed njih ne bo kalilo zakonske sreče.
Zakonske zveze med mladeniči in dekleti izpod 20 let so le redko trajne srečne. Dekle se sicer lahko omoži še mlado, toda mladenič naj se ne oženi premlad, pa naj bo še tako zaljubljen, sicer se prehitro naveliča zakonskega jarma.
Zanimivo je tudi opazovanje, kdaj so zakonci najbolj nagnjeni k ločitvi ali katera je nevarna doba zakonskega življenja ko je treba najbolj paziti na družinsko soglasje. V prvih dveh letih zakonskega življenja pride le redko do resnejših nesoglasij ali sporov. Tretje leto je še usodnejše, kajti ljubezen se začne ohlajati. Ta usodna doba traja do šestega leta zakonskega življenja. Potlej pa nevarnost ločitve že pojema in pričenja se doba pomirjenja. Ta traja do desetega leta. Po desetih letih otepe čustveni odnosi in oo-časi nastaja med zakoncema dobro tovarištvo. To je drugo razdobje zakonskega življenja, ko stopi na mesto ljubezni čar navad. Ločitve so redkejše, ljubosumnost popus+i in zakonca živita že kot dobra prijatelja, ki sta navezana drug na drugega in ki poznata vse svoje napake in slabosti. To je razdobje izravnanega življenja, ko čustva ne kale več zakonske sreče. Namesto ljubezni se pojavi medsebojna cenitev. Starajoči se zakonci so si dražji, kakor so si bili kdajkoli. To mirno življenje traja do pozne starosti. V tem razdobju so zakonci že povezani med seboj z vezmi, močnejšimi od vseh čustev mladosti. Ta do groba trajajoča mirna ljubezen je tako vroča, da more vrtoglava, mladost o nji v najboljšem primeru samo sanjati.
Postani in ostani član
Ciril Metodove družbei
LiuhSiana
od 22. do 29. septembra.
i-.tdelja, 22. septembra: 7: Jutrni pozdrav.
—	8.15: Radijski jazz — 9: Napovedi, poročila. — 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz trnovske cerkve. — 9.45: Verski govor (prior Valerian Učak). — 10: Tijardovič: Mala Floramy, opereta (plošče). — 11.45: Sestre Finkove pojo (pri klavirju prof. Marjan Lipovšek). — 12.30: Objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Radijski orkester. — 17: Kmetijska ura: Kmetijski tisk (Ludvik Puš)
—	17.30: Koncert Delavskega pevskega društva. — 18 15: Iz operet (plošče). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nacionalna ura.
—	19.40: Objave. — 20: Slovenski vokalni kvintet (ob lOletnici obstoja). — 21: Napovedi, poročila. — 22.15: Gosli in kitara (Marin Slavko in Stanko Prek).
Ponedeljek, 23. septembra: 7: Jutrni pozdrav. — 7 05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12: Vaški umetniki (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13- Napovedi — 13.02: Radijski salonski orkester. — 14: Poročila. — 18: Bolezni črevesja (dr. Božena Zajc-Lavričeva).
—	18.20: Orkestralni koncert (plošče). 18.40: Delo naše postaje v prihodnem letu (prof. France Koblar). — 19: Napovedi, poročila.
—	19.20: Nacionalna ura — 19.40: Objave.
—	20: Lahke solistične točke (plošče). 20.30: Večer operne glasbe (Marija Golobičeva in radijski orkester). — 22: Napovedi, poročila.
—	22.15: Veseli trio.
Torek, 24. septembra: 7: Jutrni pozdrav.
—	7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 11: Šolska ura. — 12: Veseli slovanski napevi (plošče).
12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi.
—	13.02: Radijski orkester. — 14: Poročila.
—	18: Koncert godbe grenadirske garde (plošče). — 18.40: Glasbeni spored naše postaje v prihodnjem letu (dr. Dolinar). — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nacionalna ura:
—	19.40: Objave. — 19.50: Deset minut zabave. (Fran Lipah). — 20: Pester spored radijskega orkestra. 21.30: Operni spevi (plošče). — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Ci-mermanov kvartet.
Sreda, 25. septembra: 7: Jutrni pozdrav.
—	7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12: Obisk pri Waldteuflu (plošče). — 12.30: Ponočila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Dvorak: Slovanski plesi, simfonična suita (igra Češka filharmonija, dirigent Vaclav Talich (plošče).
—	14: Poročila. — 18: Mladinska ura: S kolesom v šolo. — Nekaj o cestnem redu (Janko Sicherl). — 18.40: Mladinske oddaje naše postaje v prihodnjem letu (prof. Niko Kuret).
—	19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nacionalna ura. — 19.40: Objave. — 20: Kvartet mandolin — 20.45 Poskočnice (plošče). — 21.15: pevski koncert Angela Jarca (pri klavirju prof Lipovšek). — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Prenos lahke glasbe iz kavarne »Nebotičnik«.
Četrtek 26. septembra: 7: Jutrni pozdrav.
—	7 05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošč e). — 12: V modernem ritmu (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. 13.02: Šramel »Ljubljana«. — 14: Poročila. — 18: Radijski orke-ter. s— 18.40: Prosvetni spored naše postaje v prihodnjem letu (ravnatelj Vinko Zor). — 19: Napovedi, poročila. — 19.40: Objave. — 19.50: Deset minut zabave. — 20: Čustvene in razigrane za vesele in zaspane (pela bosta Jožek in Ježek). — 20.45: Reproduciran koncert simfonične glasbe. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Operetni zvoki (radijski orkester).
Petek, 27. septembra: 7: Jutrni pozdrav.
—	7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 11: Šolska ura. — 12: Koncert zbora »Lire« iz Kamnika (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Radijski salonski orkester. — 14: Poročila. — 14.10: Turistični pre-
gled Tujskoprometne zveze. — 18: Ženska ura: Gospodinjska posvetovalnica. — (Helena Kelharjeva). — 18.20: Smetana: Walen-steinov tabor (igra orkester praške radijske postaje). — 18.40: Slovstveni in dramski spored v prihodnem letu (prof. France Koblar).
—	19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nacionalna ura. — 19.40: Objave. — 20: Koncert (Sodelujejo: Mila Kogejeva in radijski orkester).
—	21.30: Praška dekleta, češke pesmi (plošče). — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Domači kvartet.
Sobota, 28. septembra: 7: Jutrni pozdrav.
—	7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan
V kartuzijanskem samostanu blizu Barcelone v Španiji je živel tudi brat Rihard. Pod tem imenom se je skrival pred svetom mož, ki je bil zadni ljubimec slavne plesalke Mate Harijeve, katero so v prejšni svetovni vojni ustrelili v Franciji zaradi vohunstva v prid Nemčiji. Redovnik Rikard je bil v resnici Pierre de Mortisac. Po svoiih starših je bil podedoval veliko premoženje V Parizu je imel hišo, v Angliji lep grad. v Italiji pa vilo. Živel je torej lahko, kakor se mu je hotelo
Nekega dne se je seznanil v Parizu z Ma-to Harijevo in takoj se ie zaljubil v njo. Toda lepa plesalka ga ie odklonila Razočaran se je vrgel v vrtinec življenia. da bi pozabil svojo ljubezen Ko je pa drugič srečal kraljico svojega srca, je bo1 j podlegel njenim čarom. Kmalu je Mata Harijeva odpo-, tovala v Pariz, kjer ie bila aretirana Ko ie Pierre de Mortisac izvedel to, je odlvtel za njo. Mata Harijeva je bila pa obsojena na smrt in Mortisac je storil vse, da bi lepo vo-hunko rešil. Rotii je ves svet, da je nedolžna in da je postala žrtev maščevanja S pomočjo denarja je na vse načine poskušal priti do nje v ječi, toda pri tem je prišel v roke sleparjem, ki so mu lagali, da bo Mata Harijeva rešena, češ da imajo dobre stike z jetniškimi pazniki in z oficirji za usmrtitev vohunke določene čete. Vse te da bi bilo treba podkupiti.
Sleparji so mu potem zatrjevali, da so jih že podkupili in da bo plesalka le na videz ustreljena. Kot navidezno mrtva da bo lahko
HALI 0GL1SI
Naslovi inserentov oglasov s šitrami ostanejo strogo tajni
POSOJILO
dajemo našim članom in varčevalcem. Ugodni pogoji. Vloge obrestujemo po 5 odstotkov, vsi varčevalci brezplačno zavarovani. Ne odlašajte več, javite se čimprej. Zadruga »Moj dom«, zastopstvo Maribor, Aleksandrova c 64. Priložite znam-
ke 3 din__
ŠIVALNI STROJ, KOLO ALI OTROŠKI VOZIČEK
najboljše kupite, prodaste ali zamenjate v trgovini J Uršiča. Celje, Narodni dom
HRUŠK TEPK ZA ŽGANJEKUHO
kupimo vsako množino Potnik in drug, Ljubljana. Metelkova 13.___ I
PLETILNE STROJE
okrogle, kakor tudi ves pribor, rezervne cilindre, rezervne dele in igle za vse sisteme in modele dobite najpovoljneje pri tvrdki: Stroji za pletenje »MAYO«, Maribor Gregorčičeva 6
JABOLČNIK IZ TROPIN
napravite izvrsten, ako pridenete snov »jablus«. S poštnino stane 100 litrov 71, 200 litrov 137, 300 litrov 191, 400 litrov 251 din. Ze čez 1000 pohvalnih pisem. Glavno zastopstvo: »Jablus«, Podčetrtek.
venček veselih zvokov (plošče). — 12: Plošča za ploSčo. — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Plošča za ploščo. — 14: Poročila. — 17: Otroška ura: Pravljice bo pripovedovala Ukmar-Boltarjeva. 17: Drobiž za drobiž (plošče). — 17.50:^regled sporeda. — 18.40: Zabavne oddaje naše postaje v prihodnem letu (prof. Niko Kuret). — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nacionalna ura. — 19.40: Objave. — 20: Zunanjepolitični pregled (dr. Alojzij Kuhar). — 20.30: Smo skuhali dovtipov zmes, natresli pesmi, godbe vmes. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Radijski orkester.
ponoči vstala iz krste in pobegnila čez mejo v Španijo.
V svojem obupu je Mortisac verjel vsaki besedi in radodarno podpiral sleparje z velikimi zneski. Ko je pa prišel dan usmrtitve, je Mata Harijeva na morišču zares izkrvavela To je Mortisaca tako potrlo, da ni ni-Kjer več našel miru. Le redko so ljudje še kaj slišali o njem. Svojemu premoženju se je odpovedal v korist dobrodelnim zavodom, sam je pa odšel v samostan kartuz:jancev.
Leta so mirno tekla. Ko je nastala v Španiji krvava državlianska vojna, vladni vojaki niso hoteli nastopiti proti kartuziiancem, ker ie bilo znano, da žive ti redovniki zelo skromno in da nimajo nobenega premoženja Nekega dne se je oa razširila vest, da je v kartuzijanskem samostanu skrito orožje To je zadostovalo, da je vdria v samostan četa revolucionarjev in aretirala vse menihe, zbrane pri polnočni službi božji
Temeljito so samostan preiskali, ^a mso našli ničesar Pri zaslišanju so men;hi molčali. ker jih ie vezala zaobljuba večnega molka S tovornim avtomobilom so jih odoeliali v bližno taborišče, kjer so jih obsodi1! Pa tudi pred revolucionarnem sodiščem so menihi molčali. Ko so jim zastavljali vprašanja, so samo tiho molili. Prizaneseno je bilo samo dvema, ker sta bila tujca, drugi so pa morali na bojišče Od teh dveh je svet zvedel. da je bil ustreljen tudi brat Rjkard, TVfa+p T-TarHeve
- ašttfte v \>Ooinovl«il«!
DENAR V NEPREMIČNINI
je danes najvarnejše naložen. Proda se novozidana hiša (8 prostorov, drvarnica, pralnica, 500 kvadratnih metrov vrta) za 112.000 din. Letni donos po dosedanjih razmerah 10.000 din. Vprašajte: »Krčma«, Maribor-Pobrežje, Gosposvetska 56
MOSTOVA ESENCA ..MOSTIN"
i našo umetno esenco Mostin si lahko vsakdo z najhnimi stroški pripravi Izborno, obstojno tn zdravo domaČo pijačo. Cena
1	stekl. za 150 litrov din 20.—, po pošti din 40.—,
2	steklenici po pošti din 65.—, 3 steklenice po pošti din 85.—.
NOV REDILNI PRAŠEK
»REDIN« za prašiCe. — Vsak kmetovalec si lahko hitro in z majhnimi stroški zredi svoje prašiče. Zadostuje že 1 zavitek za 1 prašiča ter stane 1 zav. 6 din, po pošti H din, 3 zav. po pošti 29 din, 4 zav. po pošti 35 din. Mnogo zahvalnih pisem.
Pazite, pravi »Redin« ln »Mostin« se dobi samo z gornjo sliko ln ga prodaja za kranjski del Slovenije drogerija KANC, Ljubljana, Židovska nI. 1 a. Za štajerski del Slovenije ln Prekmurje pa saroo f'"o;reriia KANC. Maribor. Gosposka ulica 84.
Žalosten konec zadnjega
ljubimca lepe vohunke
ZAHTEVAJTE NOVI CENIK
CELJE 97
NAJVEČJA DOMAČA TRtiOVIKA HIŠA V JUGOSLAVIJI
£A SMEH IN KRATEK ČAS
TAŠČA JE BOLNA
>Hlačar: »Gospod živinozdravnik, pridite hitro, moja tašča je zbolela!«
•Živinozdravnik: »Oprostite, jaz sem vendar živinozdravnik.«
Hlačar: »Nič za to! Tašča je namreč dobila oslovski kašelj, a osel je vendar žival.«
KR4LJEV3NE JUGOSLAVIJE A. D.
PODRUŽNICA LJUBLJANA
nemoteno dovoljuje posojila obrtnikom in obrtnim podjetjem
Naznanilo!
IRUS-MLINI	Za meljavo vsakega žita.
Naznanjam vsem kupcem Original IRUS-mlinov, da ml je tovarna Iruswerke J. Riling & Sohne, Dusslingen v Nemčiji, poverila zastopstvo za Jugoslavijo že v letu 1939^ ter imam zastopstvo ša vedno in se zainteresiranim najtopleje priporočam. Zavoljo slabih izkušenj navedena tovarna prejšnjemu .zastopniku g. Štefanu Turnšku iz Ljubljane že od konca leta 1938. ni ničesar več dobavljala. Ker pa prodaja g. Turnšek še vedno slične ponarejene mline za Irus-mline, opozarjam, da za te jaz oziroma tovarna ne prevzame nobene odgovornosti.
Bogoljub Hartlieb
poobl. mlinostavec in zastopnik IRUS-mlinov
pošt. Kranjska gora
F2TODIN za vse jesenske setve!
Da bi pomagali našemu malemu kmetu in mu omogočili z malenkostnim izdatkom močno povečati pridelek žita, smo
cene FITODINU znatno znižali
od 2 din na 1 din pri odvzemu nad 50 gramov in na din 1.50 pri manjših naročilih.
Nobene setve brez FITODINA
ker FITODIN krepi rastlino, jI da močno rast ln obilen pridelek. Vsa pojasnila daje
FITODIN, Ljubljana, poštni predal 139
1
Broširana knjiga: din 10.— Vezana knjiga: din 15.—
NAJLEPŠE CTIVO!
Ravljen: Z$Odb® bfGZ 9TOZ&
Klabund: pjotr - Rasputin
Ravljen: <>„3 VO/„a
Thompson:
Majerjeva: Rudarska balada
..CESTi
LJUBLJANA
KNAFLJEVA ULICA 5
Usoda SiutŠi!
Znameniti grafofog F. T. Karmah se je odločil izdelati Vam horoskop. Njegova priznana sposobnost videti prihodnjost v življenju drugih, ne glede na razdaljo, meji na čudovltost. Graioiog F. T. Karmah Vam pove po resnici vso Vašo usodo,, kdaj lahko dosežete uspeh ali najdete srečo tako v pogledu ljubezni, trgovine, loterije Itd
Njegov popis minulih, se- ^cs^fiP^ MM" J^jH dan jih in bodočih dogodkov ■■BihK.::'' JBBB vzbudi Vaše začudenje ln H^^^Bfegpjk- K MjSgm presenečenje. Ne bodite HeK^ i ' JHMBI otožni, ne jadlkujte. kajti gg^gfti i iSMBB vse se o pravem času obrne figggtgjfi f fiSSHBH na bolje.	R^*'.--'^.
Sporočite mi Vaš naslov Bgl||j8« h ■ JpSliflfl ln povem Vam o Vaši ^^ ' bodočnosti, sedanjosti in preteklosti več Lego bi smatrali za zmožno. Kupci knjige »Naš život ln okultne tajne« dobijo vse gori omenjeno brezplačno. Pošljite še danes natančen nas!ov in rojstne podatke ter v naprej 30.— din za knjigo »Naš život in okultne tajne« na čekovni račun 17455, na točno in stalno adreso:
v
f. 1». JCaftnah Zatec
NOVOSTI
SAMO DIN 49.50
St. 62.300 Anker-ura pravi švicarski stroj. Dobra kvaliteta, lep tcroznlran okrov • pismeno garancijo
Din 49.50
štev. 62.301 Ista • osvetljenimi kaaalol tn številčnico
(Radium) Din 59.50
Zahtevajte cenik, ta -&m ga pošlje bv stanj ln poštnim prosto
H. Mil
Ljubljana 6
Oaetna protokolirana tovarna ur T SvicL