TEORIJA V ZADRUŽNl PRAKSI
Jarovizacija semen je važen činitelj pri dvigu kmetijske proizvodnje
DipL  ing. Zorec Egon
Deževne jeseni so večkrat vzrok, da ostanejo polja, ki so bila predvidena za setev ozimine, nezasejana. Ker je donos jarih posevkov (jara pšenica, rž. ječmen) daleč nianjši kot donos ozirnin, se v takih letih  prakticira setev drugih posevkov.
Obstcja pa načm, ki nas v takem slu-čaju more izvleči iz zagate, t. j. tako-zvana jarovizacija, katere namen je, pri-praviti n. pr. oziinno pšenico na ume-ten način do tega, da tudi ob pomladni setvi obrodi tako, ko če bi jo sejali je-scni. Prvi, ki je na to misel prišel, je hil znani ruski znanstvenik agronotn Li-senko. Njegova metoda jarovizacije se v veliki meri uporablja v Sovjetski zvezi.
Zivijenjska doba rastline ie odvisna od sorte ter razmer okolice. v kateri raste. Lahko pa tudi razne sorte iste kulturne rastline zahtevajo za svojo rast in razvoj različ-ne zunanje pogoje. To spoznanje je Lisenka dovedlo do tega, da je dokazal, da je doslej trdna meja med pojinom jarih in ozimnih rastlki padia. Clovek laliko s spretno vzgojo posameznih rastlin doseže, da ozimne rastline polagoma preidejo v jare in obratno.
Ce posejemo ozimno pšenico spomladi in opazujemo potek njene vegetacije, opazimo zanimivost: rastlina bujno ra-ste, toda ne klasi niti ne daie plodov. Znano je, da potrebuje vsaka rastlina za svoj razvoj in uspevanje poleg pri-merne zemlje tudi dovolj vlage, toplote, >vetlobe ter dolžino dneva oziroma noči. Ce taki pogoji rastlini niso na razpo-lago, to opazirno na rastlini. ali pa v ko-ličini ali kvalitett pričakovanega pridel-ka. Nedvomno ima ozimna pšenica. če-prov jo posejemo spomlad na razpolago do^volj zemlje vlage, svetlobe in toplote. Toda upoštevati morarno. da je razdeli" tsv  vseh  teh  faktorjev   na   posatnezna
obdobja rasti pšenici neprikladna. Ozimna pšenica zahteva po izkalitvi obdobje nizke temperature (0° do 12° C) ki mora trajati 20 do 50 dni, ker je to doba njenega zimskega mirovanja. Ce bi bila preko vse zime temperatura višja od 15° C, bi pšenica sicer burno napredovala, rodila pa ne bi nobenega plodu, čeprav smo jo v jeseni zasejali. Pšenica v tem slučaju ni imela časa, da bi mirovala. ker je le rasla, ni se pa razvijala, kar ni isto. Če torej hočemo ozimno seme s pridom sejati spomladi, moramo rastlinici zavarovatl potrebno dobo mirovanja, nakar bo prav tako ro-dila, ko bi, če bi jo sejali v jeseni. Ta postopeh imenujemo jarovizacijo.
Postopek delima na dva dela: klitje se-mena in varovanje pognalega semena v tem stanju. Za to moramo imeti na raz-polago pripraven, zračen prostor, toplo mer, čisto kad za vodo ter škropilnico.
Kako pripravimo jarovizirano seine?
Seme mora biti predhodno dobro oči-Ščeno in sortirano, nakar ga nasujemo 20 do 30 cm visoko. Na 100 kg sernena pripravimo okrog 36 litrov vode, ki jo razdeiimo na tri posode po * 12 litrov. Seme nato v času 20 do 24 ur z vodo ovlažiimo. Polivamo ga z vodo, istočasno pa ga je treba z lopato premetavati, da voda doseže vsako zrno. Po polivanju pustimo seme v 25 do 30 cm debelem sloiu nekaj ur, nakar ga zopet z lopato premečemo. Če v tern opazirno, da ja zunanja kožica semen suha, izvršimo namakanje ponovno z drugo tretjino vo-de. Premetavanje in mešanje izvršimo tudi tokrat čez nekaj ur. Po tretjem na-makanju postavimo v seme toplomer. Temperatura naj bo 5* do 10° C. Če je višia. je seme treba premetati. Pri tej temperatuti začne   namreč   seme   poga-
njati, kar je v dveh do treh dnevih kon-čano. Seme je treba nato razgrniti v tanki plasti, temperatura pa ne sme biti višja od 4- 2° C Senie je sedaj začelo rasti, čeprav ldica kožice še ni prebila. V takem stanju seme nai ostane 20 do 50 dni, do setve. Ves ta čas teniperatura ne sme biti višja od + 2° C, ne sme pa pasti tudi pod ničlo, ker bi seme sicer zmrznilo. Ce bi bil le slučaj, da bt bila zunanja temperatura nižia od -H 2° C. je seme treba zgrniti v debelejši sloj, ali ga celo pokriti z vrečami ah siičnim. Pri tern ne smemo pozabiti, da je seme se-daj živo in da se temperatura z dihanjem lahko poveča, posebno če je pokrito. Tudi na vlažnost je treba paziti. Seme mora v 15 ali 20 dneh vso pognati. Ce ni, mu je primanjkovalo vlags. Če seme plesni, ga je treba razgrniti in poskrbeti, da bo na prepihu. Če to ne zaleže, ga je treba na veternjači izpihati.
Jarovizirano seme sejemo običajno z roko, lahko pa tudi s strojem. Ker je seme debebjše, je treba stroj primerno odpreti, da setev ne bi bila preredka. Razkuževati tega semena nt- smemo na noben način z modro galico, lahko pa ga potrssemo nekolifco s ceretanom, kakor vsako drugo seme.
Jaroviziranje semen je v Sovjetski zvezi pripomoglo k temu, da so silno povečali količine pridelkov. Danes v SZ ne jarovizirajo le ozimnih žit, temveč tudi stročnice. zelenjavo, krompir, sadje. Seme teh rastlin gre v zaprtih prostorih. skozi tteto razvojno dobo, ki jo potrebu-jejo ozimine v naravi v več mesecih od jesenske setve do pomladi. Tu ni nevar-nosti, da bi seme pozeblo, da bi ga na-padle razne bolezni ali uničili škodljivct Z jarovizacijo žit so v Ukrajini reševali ogromne površine setve pred sušo. Ruski poljedeici že nad 15 let seiejo jarovnzi-rano seme, ki jim daie večje donoss, ka-kor nejarovizirano.
Brez dvoma si bo jarovizacija utrla pot tudi v naša socialistična gospodar-stva ter odigrala svojo vlogo: pomagala z večjimi hektarskijmi donosi k boljšemu preskrbovanju delovnih Ijudi.