KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO MURSKA SOBOTA IVAN ZELKO 1. IME KRAJA IN NJEGOV IZVOR Ko so Madžari v XI. stoletju sedanje prek- mursko ozemlje povsem pritegnili v svojo civilno in cerkveno upravo,' je po takratnem zahodnem pravu priključeno ozemlje postala madžarska kronska zemlja. Madžarski kralj je posamezne zemljiške komplekse podelje- val kot kronski fevd svojim vazalom. Konec XII. in v XIII. stoletju se na sedanjem prek- murskem ozemlju javljajo poleg manjših na- slednji večji zemljiški kompleksi, s katerimi je razpolagal madžarski kralj kot s svojim fevdom ter jih podeljeval svojim zvestim plemenitnikom: a) Zemljišče Lin du a s središčem v Gor- nji Lendavi (pri Gradu), katerega prvotni obseg označuje listina iz 1. 1208;^ b) zemljišče Dobra, imenovano po kraju Dobra (Neuhaus v Avstriji). Omenja se 1. 1213,' a 1. 1387 so imenoma našteti vsi kraji, ki so spadali pod upravo gradu D o - bra;* c) zemljišče ob Rabi, ki ga je madžarski kralj Bela III. 1. 1183 podelil cistercijanske- mu redu;^ č) zemljišče Lindu a s središčnim gra- dom v [Dolnji] Lendavi. Prvič se omenja 1. 1198^ še kot manjši zemljiški kompleks, ki so ga H a h o 1 d i, poznejši B a n f f y j i, v XIII. in XIV. stoletju zelo razširili^ — in d) zemljišče B e 1 m u r a , ki se je prvotno razprostiralo med rekama Ledavo in Muro ter med črti Rakičan—Satahovci in na se- vero-zahodu Pužavci—Krajna, z izjemo ne- katerih krajev.8 Eden najstarejših in v visokem srednjem veku v okviru zemljišča Belmura ob dvoru istega imena najstarejši kraj je bila M ur - ska Sobota. Pred razpravljanjem o Murski Soboti kot srednjeveškem mestu se hočem ozreti na iz- vor krajevnega imena S oboi a. Oba se- stavka sta vsebinsko nadaljevanje »Soboških jobagionov«.' O izvoru krajevnega imena Sobota je v preteklosti razpravljal Fr. M i k 1 o š i č." Vendar se v podrobnosti ni spuščal in nje- gova razlaga tudi ne temelji na najstarejših historičnih zapisih krajevnega imena samega. Zato se ne more imeti za dokončno. Historični zapiski, ki pridejo v poštev pri ugotavljanju prvotne oblike krajevnega ime- na Sobota, so predvsem tile: 1348: via de civitate Redegee(r) ad Mura- zombata;^^ 1365: poss. Murazumbata; 1366. Item in districtu Beelmura civitas Murazum- bota;^^ 1394: Michaelem Jacobi, Rectorem curate ecclesie sancti Nicolai de Murasom- batha, Jaurinensis diocesis;" 1398: curia prope Mura Zombotham;^* 1423: poss. Mura Schombath, oppidum Murazumbath; 1431: civitas Murazombathya;^^ 1627: visitatio ecclesie Murajj Szombathiensis, proventus ministri oppidani ad templum S. Nicolai, az Muray Szombati varosiak [= murskosoboški tržani];'^ 1698: in oppido Muraiszombat 1739: ex Szobota; 1743: ex Szobotha, ex Szobota, ex oppido Murayszombath; 1744: ex Sobotha;^'' okoli 1830: v Szoboti, Szobota;^^ 1848: SzobotaP Pozornost vzbujajo topografski podatki iz XIV. stoletja, ki so obenem najstarejše znane oblike krajevnega imena Sobota, in sicer: -zombata, -zumbata, -zumbota, -sombatha in Zombotha(m). Na prvi pogled je jasno, da je to prvotna slovenska oblika z nazalnim vokalom. Madžarska oblika ne more biti, ker se pomadžarjena oblika glasi Szombat (Zombat, Zumbath), brez končnice -a. Ta prvotna slovenska oblika je mogla preiti v madžarski jezik v času, ko je pri Slovencih bil nazalni vokal še v rabi. Po izsledkih in ugotovitvah slavistov so nazali v slovanskih jezikih izginili v X.—XI. stoletju. K o 1 a - r i č v svoji razpravi o nosnih vokalih v prvotni slovenščini pride do zaključka, da so nazali v slovenščini, vsaj v nekaterih na- rečjih, izginili že proti koncu X. stoletja, kakor to kažejo tudi brižinski spomeniki, in da so poznejše pisave vokal -|- nazalni kon- zonant za slovenske nosnike zvečine le histo- rične, pisarniške oblike.^' Isto ugotavlja madžarski slavist Kniezsa in pravi: >Ako je torej v madžarski obliki krajevnega imena pričujoč nazal, to dejstvo kaže na to, da so Madžari ime prevzeli v X. stoletju ali pa najpozneje do srede XI. sto- letja, ker se glasovni razvoj ni izvršil v vsaki pokrajini istočasno.^' V bližini Sobote je kraj Krog, ki je ome- njen 1. 1298 brez nosnika: Korug circa Mu- ram.22 Prav tako 1. 1331: Nogkorug^^ [Nog- nagy, slov. veliki]. Poznejše oblike so dane nekatere z nazalom, druge brez nazala. Ob- like, zabeležene pod vplivom slovenske iz- govarjave, so brez nosniškega vokala, le ma- džarske so z nazalom. Torej v bližini Sobote najdemo dokaz, da ob koncu XIII. stoletja pri prekmurskih Slovencih nazala ni bilo in so oblike: 20 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA -zombaia (1348), -zumbata (1365), -zumboia (1366), -sombatha (1394), Zombatham (1398) le madžarske historične, pisarniške oblike, ki datirajo iz dobe, ko je pri Slovencih nos- nik bil še v rabi. Slovenska ljudska oblika je bila in je še Sobota. Vse madžarske pisarniške oblike so pisane z dodatkom Murska [Mura,Mu- rai, Muray]. Ni izključeno, da izraz -»Mur- sfca« poteka od prvotnega poimenovanja zemljišča Belmura. Starejše ime za zemljišče Belmura je bilo namreč Mura, na pri- mer: 1233: terram Murroam;-^ 1234: Murwa.^* — V tem primeru je Madžarom ime Murai- szombai toliko pomenilo kot: Sobota, ki stoji v okviru zemljišča Mura.— V nasprot- nem primeru pa je v neposredni zvezi z reč- nim imenom Mura. Ime Sobota moremo izvajati: a) od sobote < sqbota (dies sabbati), dneva v tednu. Tega naziranja je M i k 1 o š i č." Ali b) od osebnega imena Sqbota (sabbatum).^' — Pre- sodimo obe možnosti. Na področju Spodnje Panonije, sedanjem madžarskem ozemlju, je več krajevnih imen, katerih poimenovanje izhaja od dneva v tednu, ko je bil v kraju tedenski sejem. Ma- džarski slavist Melich jih našteva: Het- föhely (hetfo = ponedeljek), Kedhely (kedd = torek), Szerdahely (szerda = sreda), Csii- törtökhely (csütörtök = četrtek), Pentekhely (pentek = petek) in Szombathely (szombat = sobota).^' — Ozrimo se le na dva primera iz bližine Prekmurja. Južno od Zalalövo je danes pristava Csii- törtökhely nekdaj pomemben kraj, o katerem pravi listina iz 1. 1327, da je bil tamkaj že od nekdaj tedenski sejem (... forum ... quod in possessione Chuturtukhel vocata feria quinta antiquitus celebratur)." Drugi primer je Kethely (1423: Kethel),^« kraj vzhodno od Monoštra, ob slovenski etnič- ni meji, katerega nemško ime je Marckl^* in slovensko Trošče, Trdust'ä^" od * Trgoust'ä < Trgooišče. Prvotno je bil v kraju Kethely, (Keddhely, kedd = torek) torek tržni dan. Zato slovensko ime Trošče od Trgovišče in nemško Marckl. Ali je morda d Murski Soboti bil sobotni dan stalni tržni dan? Iz najstarejšega histo- ričnega zapisa o sejmih v Soboti (1479: nun- dine in oppido Murayzombath)"- ni mogoče sklepati na tedenski sejem v Soboti, niti ne nasprotno. Da je Sobota imela pravico do nekaj sejmov na leto že dolgo pred 1. 1479. sledi iz dejstva, da se 1. 1366 imenuje kot mesto [civitas], pozneje kot trg [oppidum]. Značilna pravica trga ali mesta je prav pra- vica do enega ali več sejmov na leto.'^ Po- sredno o soboških sejmih poroča protestant- ski vizitacijski zapisnik iz 1. 1627. Ko našteva kantorjeve (scholae rectoris) dohodke, med drugimi dajatvami navaja: »ob vsakem sej- mu je vsak otrok, ki obiskuje šolo, dolžan dati po palec širok nož ali namesto noža 3 groše«.'' Tedenski tržni dan se s to dajat- vijo ne da vskladiti. Pač pa se iz nje zanes- ljivo sklepa, da je Sobota imela v srednjem veku več semanjih dni. Zanimivo je vedeti, čeprav se z novejšim stanjem starejše nika- kor ne more dokazovati, da je Sobota imela 1. 1906 sedem letnih semanjih dni, toda nobenkrat ne v soboto, razen ko je datum padel na soboto.'* Zoper razlago s sobotnim dnem govori tudi dejstvo, da se v madžarščini krajevno ime Sobota nikoli ne navaja z dodatno ma- džarsko besedo -hely, kot je to dosledno, pri madžarskih krajevnih imenih, katerih poimenovanje izhaja od dneva v tednu, v Murska Sobota: sodobna M. Sobota. Na desni strani slike katoliška cerkev, sredi evangeličanska cerkev, levo od nje park z gradom (Foto: J. Horvat) 21 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO katerem je bil sejem. Ta -hely ustreza slo- venskemu končniškemu obrazilu -išče. Tudi je različen naglas med soboto, dnevom v tednu, in Soboto, krajevnim imenom. Več znakov kaže, da krajevno ime S 6 - h ot a izhaja od osebnega imena Sobota < Sqbota. Po slovanskem svetu so znana oseb- na imena iz osnove: Sqbota.^^ Za pojasnilo naj služijo predvsem primeri iz Spodnje Pa- nonije, in sicer osebna imena: Zumbota, Zum- bot (Sombot) in Sobotin. Med osebnimi imeni slovanskega izvora navaja madž. slavist Melich primere: Sombot (1. 1137), Zumbota (1. 1152), Zumbot (libertinus, 1. 1198) in žensko ime Zumbotca (I. 1198).'* Primer osebnega imena Zumbota (1. 1152) je do črke enak prekmurskemu krajevnemu imenu: Zumbota < Sobota > So- bota. V prvih treh stoletjih po madžarski za- sedbi Spodnje Panonije je med tamkajšnjim prebivalstvom češče najti že deloma poma- džarjeno obliko slovanskega osebnega imena Sqbota, namreč Zombot. Isti jezikovni proces se ugotavlja pri krajevnem imenu Murska Sobota: v XIV. stoletju Zumbota in v po- znejših madžarskih historičnih zapisih le Szombat, Zumbot, Zombat — brez končnice -a. Tudi Madžari priznavajo, da je prvotni izvor osebnega imena Zombot slovanski.'' Le sčasoma se je ime med Madžari tako udo- mačilo, da se nosilcu imena oporeka slovan- ski etnični značaj. V tej zvezi bom dodal nekaj do sedaj ne- obravnavanih primerov osebnega imena Som- bot iz spodnjepanonskega področja: v kra- jih Töreki puszta, Tihany, Pecsely in Körös- hegy. Z imenom Sombot navedem še druga slovanska imena, ki nastopajo skupno s Som- bot in so neposredno slovanskega izvora. V Töreki puszti [Thurkhj, ki je na južni strani Blatnega jezera, jugovzhodno od Ti- hanya, in je bila v posesti benediktinske opa- tije v Tihanyu, so v listini iz 1. 1211 med sa- mostanskimi ljudmi omenjeni: med »jouba-. Severna stran murskosoboškega gradu (stanje pred letom 1898) giones ecclesie«: filius Neugrad, filius Som- hod et Micula; med dvorniki (vdornici): Pet, Sombod in Pousa; med vinarji (vinitores): Cris cum filiis.'* Osebna imena samostanskega ljudstva na polotoku Tihanyu 1. 1211 so med drugimi: Pousa in Petra (iobagiones); med krznarji (pelliparii): Moraz, filius Pet in Pousa; med zbiratelji-vodji klerikov (isti sunt, qui con- gregant clericos): filius Babun; med polje- delci (agricolae): Radista, Sombot in Adri- V kraju Pecsely, severozahodno od Tiha- ny a, sta 1. 1211 med dvorniki navedena: Rada in Sombot.*" V kraju Köröshegy, ki je južno od Tiha- nya, na južni strani Blatnega jezera, in je bil v posesti opatije sv. Martina v Pannonhalmi, so V listini iz 1. 1237—1340 našteta imena samostanskih podložnikov in med temi so navedeni: Serda [< Sreda], Gregor, Pousa, Sycula, Pentuc in Zomboth." O slovanskem izvoru večine navedenih osebnih imen so razpravljali madžarski sla- visti. — Melich uvršča med slovanska osebna imena tale: Micula (Mikola, od lat. imena Nicolaus, madž. Miklos). Pousa [< Pavša, slovanska tvorba s pri- pono -hša, od osebnega imena Pavel], Cris [< Križb], Petre, Petra (spravlja v zvezo z južnoslov. osebnim imenom Petreta, Petretic, Rad, Sycula tvorba od osnove sek-, lat. caedere, kot srbska imena Sekul, Se- kula).'^ K nie z s a pa dodaje še imena: Moraz, Babun in 'Neugrad [< Novgrad]." Osebno ime Babun prini. s slovenskim krajevnim imenom Babinci.'*'' Pet moremo izvajati od osnove P^tyj [quintus].*' Iz podanih historičnih zapisov je razvidno, da je na spodnjepanonskem področju obsta- jalo ime Zumbota in še češče oblika Zumbot [Sombot] < staroslov. Sqbota. — Zato je najbolj naravno krajevno ime So- bota izvajati od osebnega imena Sobota. Staroslovanska osnova Sabota je ohranje- na tudi v prekmurskem imenu (priimku) Sobotin, tudi S ab o t in. Konec XVII. stoletja se v Murski Soboti javlja nemešnjaška rodovina Sobotin [Zobothin]. Janez Zobothin je bil med leti 1705—1724 podžupan Železne županije." f>. 1669 se v Gančanih omenja prebivalec Joannis Szobothin." Ime Szobotin nastopa v Mlajtincih (1754).*« Mihael Szobothin je kantor-učitelj v Gornjih Petrovcili v času okoli 1756.'" Peter Szobotin je prvi beltinski župnik (1760—1763).5» Dalje ime Szobotin 22 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA V Murski Soboti (1773)," Szobotin, Szobou- tin v Veliki Polau! in na Gornji Bistrici (1811, 1820)52 ter Sobotin v Dobrovniku.^' Dejstvo, da so Madžari prevzeli krajevno ime Sobota s staroslovenskim nosnikom [Zumbota], dokazuje: a) da je naselbina So- bota obstajala že v X. stoletju, ko je bil staroslovenski nosnik pri Slovencih še v rabi: — in b) ko so Madžari v XI. stoletju priteg- nili prekmursko ozemlje v svojo civilno in cerkveno upravo, so naselje Soboto tukaj že našli. Madžarski slavist Štefan Kniezsa je v svoji razpravi »Narodi na Madžarskem v XI. stoletju«" prezrl primer krajevnega imena Murska Sobota, da bi s staroslo- vanskim nosnikom dokazoval prisotnost Ma- džarov na področju Sobote v XI. stoletju in istočasno naseljenost zadevnega področja po Slovencih, kot je to storil s podobnimi pri- meri za ostalo ozemlje zgodovinske madžar- ske države. 2. MURSKA SOBOTA - MESTO Leta 1366 se Murska Sobota prvič imenuje kot mesto: cioitas Murazumbota.^^ Z označbo »civitas« je omenjena tudi 1. 143L58 Sicer se pa od XIV. do konca XVIII. stoletja s poudarkom omenja kot trg (oppidum): 1627: az Muray Szombati varosiak (= mur- skosoboški tržani);^' 1698: in oppido Murai- szombat;58 1743; ex opido Murayszombat;^« 1778: oppidum Muraiszombat;*" 1786: Muraj- Sombath, Olsnitz, oder Ujnitz, Sobota, ein schlow. Marktflecken.*' Pri naštevanju momentov, ki so vplivali na postanek trške ali mestne naselbine, pravi Milko Kos, da je razen antične tradicije za postanek trga ali mesta odločilno: gra- dišče, gospodarski dvor, farna cerkev ali važna prometna točka.Pri Soboti antič- na tradicija ni izključena, čeprav je manj verjetna. Saj je bil kraj naseljen že v rimski dobi. Eden izmed sledov rimske dobe v Prek- murju je navezan prav na Soboto. Ob po- diranju stare soboške cerkve (ladje) in pri- pravljanju stavbišča za sedanjo soboško katoliško župnijsko cerkev 1. 1910 je bil v temeljih stare cerkve odkrit rimski nagrob- nik.83 Bolj jasno pa je, da so za postanek trga (mesta) Sobote bili odločilni drugi mo- menti. Že sredi XIII. stoletja je obstajal tik ob Murski Soboti gospodarski dvor, imenovan Bel Mura kot upravno središče celotnega belmurskega zemljišča. O tem priča posebna listina, izdana na tem dvoru 1. 1255. Pred palatinom in slavonskim banom R o 1 a n - dom so Blaž in dva njegova sinova Blaž in Abrain iz Sarda pristali, da svoj delež zemlje na zemljišču N o w a prepuste jobagionom veszpremskega škofa: Datum in Bel Mura, anno gracie M" CC" L" quinto.^* Na področju belmurskega zemljišča in v Soboti sami so bivali jobagioni, ki so bili službeno odvisni od gospodarskega iii upravnega dvora Bel Mura pri Soboti, kakor je to razvidno iz li- stine iz 1. 1347.«5 O tem dvoru pravi Nikolaj S z e C hi, gospodar Gornje Lendave in So- bote, 1. 1398: ... in nostra curia prope Mura- Zombotham.'' L. 1469 je omenjen upravitelj dvora Belmura (provisor curie de Belmura)."' V Soboti sami je bila farna cerkev. L. 1297 se v kraju imenuje cerkev sv. Ni- kolaja."* Po kraju Belmura se naziva 1. 1331 arhidiakon,^^ pristojen za tukajšnjo cerkveno pokrajino. Vsekakor zaradi odličnega polo- žaja, ki ga je imela soboška cerkev med so- sednjimi cerkvami. Nedvomno, da je bila župnijska cerkev že v XIII. stoletju, o čemer pa obširneje v posebnem razpravljanju o belmurskem arhidiakonatu. Tudi lega Sobote je za promet in trgo- vino zelo ugodna. Saj leži ob križišču važnih cest. Preko Radgone je bila Sobota povezana z Avstrijo. To je bila važna prometna žila. Listina iz 1. 1347 jo imenuje: velika cesta, ki prihaja iz Nemčije na vzhod (... magna via que venit de Theutonia ad orientem).'" V li- stini iz 1. 1348 je ista cesta označena z »via de civitate Redegee ad Murazombata« (ce- sta od mesta Radgone v Mursko Soboto)." Ob jarku, — danes dolnji tok potoka Kuč- nice, zahodno od Gederovec, — ki je ločil ozemlje mest Radgone in zemljišče Belmuro, so bila Nemška vrata, kjer je bil prehod iz Madžarske v Nemčijo in nasprotno — in se je pobirala mitnina (... ad porticum seu transitum Nemethkapu vocatum in f os- sato inter civitatem Redege et terrain Bel- mura posita pro metis, super quo fossato venit ad ipsum kapu...«).'^ V Soboti se odcepi druga cesta, ki vodi skozi Martjance— Saboški grad od zahodne strani, ob radgonski cesti — naslednik gospodarskega dvora Bel Mura iz XIII. stoletja (stanje pred letom 1898) 23 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Fokovce—Proseiijakovce—Körmeiid v Szom- bathely. L. 1314 je imenovana kot velika cesta, po kateri se pride iz Sobote o Szom- bathely (... iuxta viam magnam per quam itur ad Sabariam de Belmura).'' Ob dolo- čanju meja naselbine Mihalovci 1. 1340 v bli- žini Sela, je ista cesta imenovana ^velika ce- sta, tako imenovana mestna, po kateri se pride v Szombathely (... iuxta viam mag- nam ... Varusuth dietam in qua itur in Zom- bathel).'* Prav tako vodi iz Sobote važna cesta v vzhodni in jugovzhodni smeri. Pot v smeri Rakičana je imenovana »fcra/jeosfca cestam (via regia)" in je povezovala Soboto z Do- brovnikom in dalje s Csesztregom (1334: magna via per quam itur de villa Chestregh in Dabronuk).'* V jugovzhodni smeri vodi ista cesta v [Dolnjo] Lendavo in mimo Kerka—Szent—Miklosa (1239: iuxta viam magnam)" v Veliko Kanižo. Kaj razumljivo je, da je v tako prometnem kraju cvetela trgovina. Kot trg in mesto je imela Sobota pra- vico do sejmov. Najstarejši historični zapis o sejmih v Soboti je iz 1. 1479.'' Iz beležke v protestantskem vizitacijskem zapisniku iz 1. 1627 je razvidno, da jih je bilo več." Za starejšo dobo ni mogoče ugotoviti, koliko tržnih dni je imela Sobota. Tudi ni ohranjena listina, ki bi vsebovala soboške trske pravice. Da je imela Sobota vsaj toliko trških predpravic kot Turnišče:*' lastno sodstvo v civilnih in manjših kazen- skih zadevah z imenovanjem lastnih sodni- kov, je samo po sebi umljivo. Upravo trga- mesta Sobote so vodili sodniki (rihtarje), o katerih govori med drugim slovenska listina iz 1. 1643.^' Ko so leta 1642 martjanski cer- kveni ključar ji-po 38 letih spet urejali na- jemniško pogodbo med sinovi Ferenceka Jurka iz Vuče gomile in martjansko cerkvijo v zadevi martjanskega cerkvenega vinograda v Vuči gomili, so za razsodnike poklicali iz Sobote -»sobočke poštene^^ rihtare ... val- pote i ladavce.^^ Pravde so se udeležili na- slednji Sobočanci: Pleteš [Pletes] Mihael, Pe- tek Matej, Reczek Mihael, Szabo Jörko, Far- jan [Forjan!] Martin, Podleszek Ivan, Tratt- nyak Nikolaj, Trattnyak Ivan, Kolar Matej, Hebar Martin, Grabar Jurij in Hebar Niko- laj.^* — Ime Szaboa Jurka je znano iz pro- testanskega viz. zapisnika iz 1. 1627. Bil je soboški cerkveni ključar (verjetno še 1. 1643) in je s svojim kolegom Mihaelom Moravčkom župniji jjrodal vinograd v Sebeborskem bregu. Ivan Tratnjak je 1. 1615 dal postaviti svo- jima sinčkoma nagrobnik, ki je sedaj vzidan v severno steno soboške cerkve. Na spo- meniku je tudi rodbinski grb (jelen). Napis se glasi: STEPHANO ET lOANNI FILIOLIS DULCISSIMIS IMMATURA MORTE SUBLATIS ET ANGELIS COMITANTIBUS IN BEATORUM CONSORTIUM TRADUCTIS I . 1 ILLO XI - lANU - AN - 1612 CUM VIXISSET MENSES X DIES XI HOC VERO 22 NOVEMB - AN - 1614 CUM VIXISSET MEN 9 DIES — 22 Igrbl MOESTUS P.\TER lOANNES TRATNIAKY DE MURA SZOMBAT HOC MONUMENTUM F — C - AN — 1615 Razloček med srednjeveškim trgom in me- stom, vsaj v poznejši dobi, je v obzidju, ki obdaja mesto.®* Ako je bil trg opasan z utr- jenim, obrambnim zidov jem, je bilo to mesto. Ali je bila Sobota v srednjem veku ob- dana z obrambnim zidovjem? — Glede tega nam nekaj podatkov nudijo zgodovinski viri XVII. stoletja. L. 1624 je soboški grof Mihael S z e C h y prodal Pavlu Gerczeyu hišo s ce- lotno kmetijo v notranjem delu trga Murske Sobote:... unam domum integrae sessionis in oppida Muray Szombath interiori...®' Tudi 1. 1676 je bila v notranjosti trga prodana hiša s celotno kmetijo. Prodal jo je grof Peter S z e C h y Štefanu Herbayu. V soseščini te hiše sta bili hiši Janeza Szobotina in Jurija Kereszturyja. Toda Štefan Herbay jo je leta 1682 naprej prodal (izročil) Francu T u 1 o - k u :... intjegra] sess.Jio] cur.[ialis] in interi- ori opido cuj ab una loannis Szobotin — ab alia Georg. Keresytury Domus vicinae es- sent,... Hanc A" 1682 id. aquirens transtulit in Franc. Tulok.^® Kjer je notranje področje trga, tam je tudi zunanje. In obe področji je vsekakor ločil obrambni zid ali nasip. Kajti, čemu bi sicer soboško župnišče v turški dobi preselili v notranjost trga in opustili nekdanje župnišče ob cerkvi. Vizitacijsko poročilo iz 1. 1698 poroča o soboški cerkvi, da je izven trga, na polju, okoli 1 stadij (200 m) vzhodno od trga: eccle- sia est extra oppidum, in ipso campo ad orientem situata, et uno circiter stadio ab inde dissita.®' Župnišče je v trgu samem. Toda nekdaj je bilo župnišče pri cerkvi, po- leg cerkvenega pokopališča na južni strani, kjer je po domače »farofska zemla«: domus parochiališ est in ipso oppido suburbano ...; arabilia penes caemeterium ecclesiae, ex parte meridionali vulgo faroffszka zemla: erat enim quondam ibidem ipsa domus pa- rochialis.'* Tudi soboška šola je v trgu, na severni strani župnišča (domus scholaris est 24 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA iuxta domum parochialem, ad partem sep- tentrionalem),'' kjer je potekal pouk tudi v nemirnem XVII. stoletju. Iz dajatev učitelju- kantorju je razviden pouk v njej. Pouk je trajal 5 do 6 let. O učiteljevi plači v podrob- nem govori vizitacijski zapisnik iz 1. 1627: za otroka, ki obiskuje pouk, dajejo v prvem in drugem letu ob vsakih kvatrih po 25 de- narjev; v tretjem in četrtem letu ob vsakih kvatrih po 32 denarjev. In v nadaljnjih (po- znejših) letih se plačuje ob vsakih kvatrih po 50 denarjev. Dalje so starši za vsakega otroka dolžni dati po en voz drvi, ob praz- niku sv. Gala [pa] petelina ali kopuna. Dalje ob vsakem sejmu za palec [širok] nož ali na- mesto noža tri groše.«^ Ob koncu XVII. sto- letja so ostale dajatve učitelju bistveno iste, čeprav so bile nekoliko poenostavljene. Za enoletno poučevanje so dajali 1 floren 25 de- narjev in razen tega za kurjavo po voz drvi (eruditio puerorum per unum anni decur- sum fl 1 d 25 ac insuper de lignis pro foco sigilatim plaustrum unum importat).'' Pri ]dolnje] lendavskem trgu je tudi ob- stajal obrambni zid ali nasip. Vizitacijski za- pisnik iz 1. 1669 pravi o cerkvi, da je winter cincturam oppidi«.^* V turški dobi je število prebivalcev v S o- boti zelo padlo. L. 1698 je bilo v trgu So- boti obenem s trškim področjem le 250 duš in od teh je bilo 70 katoličanov.'^ Vendar so turško gospodstvo, vojni pohodi, ropanja in druge vojne vihre XVII. stoletja na vzhodne prekmurske kraje vplivale še bolj uničeval- no. Ne le da so mnoge prekmurske naselbine sploh izginile, tudi prebivalstvo preostalih krajev je bilo skrčeno do neverjetno nizkega števila. Za področje gornje petrovske župnije je vizitator ob koncu XVII. stoletja zabeležil le 254 duš, za dolensko župnijo 258 in za benedičko 194."« O legi Sobote najdemo v literaturi različna naziranja. V madžarsko pisani mo- nografiji Železne županije iz 1. 1898 je Pan- kracij Pollak o legi Sobote zapisal: Po izročilu Sobota za erdeljskega kneza Šte- fana Bočkaja ni ležala na sedanjem mes^u, marveč na nekoliko vzvišenem kraju med so- sednjim Rakičanom in murskosoboškim po- kopališčem. Za to govori dejstvo, da na označenem kraju ob oranju in kopanju cesto nalete na sledove zidu. Eden izmed Bočka- jevih poveljnikov je naselbino zažgal in upe- pelil, ker se mu je prebivalstvo upiralo. To bi se imelo zgoditi v prvih letih XVIII. sto- letja. Nato je bila nova naselbina zgrajena okoli Szäpäryjevega gradu .. V Krajevnem leksikonu dravske banovine'* je trditev, da so prvotno naselbino, ki je bila na periferiji sedanjega mesta ob cesti v Ba- kovce, uničili Turki. Na hude borbe z njimi, posebno 1. 1649, spominja še danes ledinsko ime »miizgi« za bližnji gozd. Kaj je o legi prvotne Sobote mogoče razbrati iz arhivalnih virov? Prvotno naselje So b ot a je bilo tam, kjer je sedanja kato- liška cerkev. Sedanja cerkev stoji namreč na prostoru stare cerkve, ki jo viri omenjajo že v XIII. stoletju. Cerkev se v zgodovinskih virih imenuje kot soboška in ne belmurska: ... 1394: ecclesia sancti Nicolai de Murasom- batha.^^ Toda že 1. 1297 je cerkev stala na periferiji naselbine, ki se takrat imenuje Belmura: ... possessionem Belmura ..., su- per que ecclesia in honorem S. Nicolay.'"* Beseda »super« pomeni nad, pri, ob naselbini Belmura. Dvor, pozneje grad Belmura je bil prvotno po imenu ločen od naselja Sobote. Zato se imenuje 1. 1398 dvor pri Murski So- boti: curia prope Mura Zombotham;«" ali 1. 1469: castellum Belmura.^"^ Le dvor je prvotno moral nositi ime Belmura. Od dvora je prešlo ime tudi na zemljišče, ki je bilo pod upravo istoimenskega dvora, in še na naselje ob dvoru, kar je razvidno iz historič- nega zapisa iz 1. 1366, ki se glasi: v distriktu Belmura je mesto Murska Sobota (in districtu Beelmura civitas Murazumbota).'"' Kraj Sobota se nekajkrat imenuje tudi z imenom Belmura; — ali po podatku iz 1. 1436: Belmura z drugim imenom Murska Sobota (possessio Belmura alio nomine Mu- razombathya).'** Ko v zgodovinskih zapisih srečavamo krajevni imeni Belmura in Mur- ska Sobota, gre vedno za isto naselje. Ker se je ime naselja menjavalo, zdaj Belmura, zdaj Sobota, in je oboje označevalo isto naselje, sledi iz tega, da je naselje že v srednjem veku ležalo med soboško cerkvijo in gradom Ena izmed soboških grajskili soban (stanje pred letom 1898) 25 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Belmuro, kakor se to z gotovostjo more trditi za XVII. stoletje. Naselje Sobota torej d dobi turških upadov in turškega gospodstva ni doživelo bistvene spremembe glede svoje lege. Spre- membe bi bile, ako bi bil grad premeščen. Zato se nam v tej zvezi stavi ja vprašanje: Kje je stal prvotni dvor — grad Belmura? Ali tam, kjer je danes Szapäryjev grad, ki po svoji arhitekturi datira iz prve polovice XVIII. stoletja,"^ ali kje drugje? Ljudstvo bi moglo namreč v turški dobi iskati zavetja ob gradu in se preseliti v njegovo bližino. Konec XVII. stoletja (1698) je trg Sobota ležal zahodno od cerkve, ki je stala okoli 200 m vzhodneje od trga. Nobenega dvoma ni, da bi se trg ne razprostiral okrog ali v~ bližini gradu. Zato je stari grad v XVII. sto- letju in prej stal tam, kjer je današnji grad iz XVIII. stoletja. Jedro srednjeveške So- bote je bilo torej tam, kjer je še danes [staro) središče mesta: med gradom in kato- liško cerkvijo. Da je v mirnejšem obdobju bil naseljen tudi prostor okrog cerkve, imamo dokaze iz XVII. stoletja. Ob cerkvi je stalo nekdaj župnišče, ki so ga gotovo zaradi neke katastrofe morali na Soboški grajski portal s karijatidami (stanje leta 1936; po razglednici) prejšnjem mestu opustiti in ga zaradi var- nosti preseliti v trg. Ob »farofski zemli«, kjer je stalo nekdaj župnišče, je omenjen 1. 1698 vrt Ivana Kovača,kar tudi spomi- nja na hišo. Iz primerjave popisov soboške nadarbine po vizitacijskih zapisnikih iz 1. 1627 in 1698 je možno zanesljivo sklepati, da je nekdanje župnišče 1. 162? stalo še ob cerkvi in so ga v trg preselili v razdobju 1627—1698. Oba zapisnika namreč natančno naštevata cer- kveno in nadarbinsko posestvo imenoma po zemljiških kosih. Drugi kosi posestva se v obeh zapisnikih enako imenujejo, le zemlji- šče ob cerkvi, po domače »faroffska zemla«, kjer je bilo prej župnišče, je v zapisniku iz 1. 1698 imenovano, medtem ko v zapisniku iz 1. 1627 zanj ni najti ustreznega zemljišča. Kaj je temu vzrok? Tu je še 1. 1627 stalo s«^oško župnišče in župnišča protestantski vizitacijski zapisnik iz 1. 1627 tudi pri drugih cerkvah med duhovnikovimi dohodki izrecno ne navaja.'*' Leta 1676 so cerkveno ladjo, ki je imela dotlej lesen strop, obokali.'** Renovirali so cerkev vsekakor zaradi okvar, ki so nastale verjetno ne dolgo pred tem. Saj je večino prekmurskih cerkva v tem času ali nekoliko pozneje zadela, ista ali še hujša usoda, da so bile po Turkih požgane ali sploh poru- šene, kakor poroča vizitacijski zapisnik iz 1.1698 za Tišino, Gornje Petrovce, Borečo sv. Ano, Dolence, Šalov- ce, Hodoš in Do manjšo v c e."" Uničenje župnišča, poškodbe cerkve in drugih hiš v bližini cerkve med leti 1627 do 1698 govori v prilog trditvi, da so Turki 1. 1649 ali v bližini tega leta uničili tisti del Sobote, ki se je razprostiral v okolici cerkve. Drugo tako turško pustošenje v oko- lici Sobote je bilo 5. avgusta 1643."*' Postanek ledinskega imena »Miizge« (ju- gozah. od Rakičana) pa nikakor ni navezan na borbe s Turki, kakor to trdi pisec v KLDB, 459, čeprav bi se bitka utegnila tu odigrati. Ledinsko ime je namreč starejše. Viz. zapisnik iz 1. 1627 omenja, da je v Muz- gah onstran vode Jezer oral zemlje, ki pri- pada k soboški nadarbini.'" Kaj je bilo torej na prostoru med Rakiča- nom in soboškim pokopališčem, kjer je najti sledove zidu? Morebiti pristava Rusn j a (praedium , R w s n y a), ki se omenja 1. 1468 v okolici Murske Sobote in v bližini Raki- čana, vendar zanesljivih poročil o njeni lo- kalizaciji nimamo."^ Kljub težkim udarcem, ki jih je utrpela Sobota za turške dobe, je svoj trški zna- čaj ohranila vseskozi do najnovejšega časa. 26 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Opombe: 1. Na zemljevidu dodaj znak za grad še pri Lendavi in Lentiju. — 2. Ob meji med Radgono in M. Soboto, a že na naši strani vriši znak in napis >Nemška vrata«. — 5. Piši pravilno Csesztreg in ne Czesztreg! — 4. Cesta iz Csesztrcga v Zaialövö ni tekla tako kot je vrisana, ampak je zavila iz Csesztrega proti vzhodu (na sliki napačno proti severovzhodu) in se približno po dveh kilometrih priključila cesti Dolga vas—Zaialövö, ki pa v zemljevidu ni vrisana 27 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO ko je zavzela vodilno mesto med prekmur- skimi kraji in v Pomurju sploh. Drugačna je bila usoda drugih prekmur- skih trgov z izjemo [Dolnje] Lendave. Drugi prekmurski trgi so ali pozneje na- stali, ali so pa vsaj poročila o njih poznejša, ali prej propadli, kakor je razvidno iz na- slednjega pregleda: B o g o j in a nastopa kot trg le v drugi polovici XVn. stoletja: 1688: in oppido Ba/- gonia; 1690: in oppido Bagonya.^^' C ank ov a je najmlajši prekmurski trg. Prvič se omenja šele 1. 1778: oppidum Hi- de g k u t h.>" D ob r ov n ik se javlja kot mesto (civi- tas) 1. 1389, medtem ko se v letih 1403, 1411, 1455, 1469,"5 1688,116 l698,ii'' 171611« omenja kot trg. Leta 1469 so imeli v Dobrovniku dol- njelendavski B a n f f y j i mitniško postajo. Dolga vas pri Lendavi si je konec sred- njega veka pridobila trške pravice. Omenja se 1. 1469: oppidum Hwzyfaln>. Bila je tudi mitniška postaja."' Grad (Gornja Lendava). V primeri s po- membnostjo gornjelendavskega gradu v sred- njem veku se naselje ob gradu pozno javlja kot trg: 1478: opidum Felsewlyndwa.*^" Pač pa v novem veku vztrajno ohranja trški zna- čaj vštric Sobote in Lendave: 1627: A varos semmi korczot nem fizet (= trg ne plačuje nobene zbirce);'^! 1698: in oppido Fölsö Lendva;!^^ 1756: in oppido Fölsö Lend- vensi;!^' 1786: Felscho-Lendwa, Ober-Lim- pach, ein schlow. Marktflecken. [Dolnji] Lendavi je kralj Ludovik L podelil pravico do državnega sejma in sicer 1. 1366. Izrecno se imenuje kot trg 1. 1403, čeprav se predpostavlja, da je imela trške pravice že prej. V kraju se omenja tudi mit- niška postaja.!^* Trške pravice in značaj je ohranila ves novi vek in se kot trg javlja v letih: ibbV^» 1690,»" 174712» 1786.12» M ar t j anc i se javljajo kot trg v XVII. in XVIII. stol.: 1627: oppidum Martyanc;!'» 1698: in oppido Martiancz;i'i 1786: Marty- ancz, ein ... Marktflecken.''^ Tudi R ak ič an se je konec XVII. sto- letja uvrstil med prekmurske trge: 1698: in oppido Rakicsan.iä' S al ovci. Trgu Šalovci so v začetku XVn. stoletja turška ropanja zadala težki udarec. Med prvimi prekmurskimi kraji je prišel — malo pred 1. 1627 — v turško za- sedbeno področje.''* Leži v dolini reke Ve- like Krke, ki predstavlja severovzhodna vrata v Prekmurje. Kot trg se javlja 1. 1627.i'^ Nato začne propadati in se ni mogel več opomoči. L. 1698 se omenja kot vas, ki je bila nekoč trg (possessio Sal, quae olim erat oppidum).!" T ur ni s č e. Turniški trg je izmed vseh prekmurskih trgov v svojem arhivu ohranil največ listin, ki pričajo, kako se je trg vztraj- no boril za svoje trške svoboščinei" in jih je tudi uspešno ohranjeval vseskozi, dokler so nekdanji trgi imeli kaj veljave. Najstarejši znani zapis o trgu Turnišče je iz 1. 1524 (op. Tornysthya).i'8 V XVII. in XVIII. stoletju se dosledno omenja kot trg: 1649: oppidum Turnischa,!" 1669: in oppido Turnischa;!'"' 1688, 1693: in oppido Turnische;!" 1698: in oppido Turnischa;"^ 1720: in oppido Tur- nische;!*^ 1750: in oppido Turniscse;"* 1786: Turnissa, ein wendischer Marktflecken. OPOMBE /. Holub Jozsef, A kirälyi varmegyek eredete. Posebni natis iz »Emlekkönyv Szent Istvan ki- räly halälanak kiiencszazadik evfordulojän. Budapest 1938, II. kötet, 73; — Holub J., Zala megye törtenete a közepkorban. Pees 1929, I, 19, 116, 407; — Höman B.-Szekfü Gy., Magyar törtenet, I. Budapest 1939, 302; — Balanyi Györ- gy, Vallasos elet — iskoläk. Magyar Müvelödes törtenet, I. Budapest (brez letnice, izšlo po letu 1941), str. 376. — 2. M. Kos, Gradivo za zgodo- vino Slovencev v srednjem veku. V. knj. V Ljub- ljani 1928, št. 900. — 3. Kos, Gradivo, V, št. 901. — 4. Csanki D., Magyarorszäg törtenelmi föld- rajza a Hunyadiak koräban. Budapest, 1894, II, 713. — 5. Th. Heimb, Notitia historica de ortu et progressu abbatiae sacri ordinis cisterciensis B. M. V. ad S. Gotthardum dictae..., Viennae, 1764, 32; — E. Kalasz, A szentgotthardi apätsäg birtokviszonyai es ciszterczi gazdalkodas a kö- zepkorban. Budapest, 1932, 10, 16; — Csanki, Magyarorszag tort, földr., II, 850. — 6. Fejer G., Codex dipl. Hung, ecclesiasticus ac civilis. II. Budae 1829, 277—279. — 7. Csanki, Magy. tort, földr. III. Bpest 1897, 2.-8. Csanki, n. d., II, 716. — 9. Priobčeno v Kroniki, IX, 3. zv. str. 160—164. — 10. Miklošič Fr., Die slavischen Ortsnamen aus Appelativen. Heidelberg, 1927, št. 560. — //. Nagy, Codex diplomaticus hungaricus Andegavensis. V, 214. — 12. Csanki, n. d., II, 726. — 13. Bullae Bonifacii IX. P. M. — IX. Bonifäcz Papa Bullai 1389—1396. III. Budapest 1888, str. 257. — 14. Zala värmegye törtenete. Okleveltär [= ZalaOkl.j. 11. Budapest 1890, 275. — 15. Payr Sander, Egy- häztörteneti emlekek. Sopron, 1910, I, 107, 108. — 16. Visitatio canonica Kazöiana 1698, 741. Škofijski arhiv v Szombathelyu. — 17. Krstna knjiga župnije M. Sobote za leta 1739, 1743, 1744. — 18. Starine železnih in salajskih Slovenov. Časopis za zgod. in narodopisje, XI. Maribor 1914, 6, 19. — 19. Košič, Zgodbe Vogerszkoga kralesztva. V Szombotheli 1848, 50. — 20. Kola- rič Rudolf, Nosni vokali v prvotni slovenščini. CSJKZ, 1927, 40. — 21. Kniezsa 1st., Ungarns 28 ČASOPIS ZA SLOVEPTSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Völkerschaften im XI. Jahrhundert. Budapest 1938, 9—10. — 22. Csänki, n. d., II, 767. — 23. Fejer, Cod. dipl. Hung. eccl. ac civilis, VII/5, 249. — 24. Fejer, naved. delo, VII/5, 250, — 25. Miklošič, Die Bildung der sla vischen Perso- nennamen. Heidelberg 1927, št. 391. — 26. Melich J., Szlav jövevenyszavaink. Budapest 1905, 1/2, 283. — 27. Zala 0kl. I. Budapest 1886, 209. — 28. Csanki, n. d., II, 765. — 29. Heimb, Notitia historica..., Viennae 1764, 57.-- 30. Pavel Avgust, Odprta ognjišča v kuhinjah rabskih Slovencev. Etnolog IV. Ljubljana 1931, 125. — 3/. Csanki, n. d., II, 726. — 32. Kos Milko, Zgodovina Slo- vencev od naselitve do reformacije. Ljubljana 1933, 202. — 33. Payr, Egyhaztörteneti emlekek, I, 110. — 34. Kalendar Srca J. za leto 1906. Szombathely, 142. — 35. Miklošič, Die Bildung der slavischen Personennamen. Heidelberg 1927, št. 391. — 36, 37. Melich, n. d., 1/2, 127. — 38. Erdelyi L., A tihanyi apätsag törtenete. Buda- pest 1908, X, 515. — 39. Erdelyi, n. d., X, 503. — 40. Erdelyi, n. d., X. 504. — 41. Erdelyi, A. Pannon- halmi Föapätsäg törtenete. I. Budapest, 1902, 784. — 42. Melich, n. d., 1/2, 119, 123, 117, 122, 125, 127. — 43. Kniezsa, Ungarns Völkerschaften im XI. Jahrhundert, str. 161, št. 88 — in str. 98, 99—100. — 44. Kraj. leksikon drav. ban. Ljubljana 1937, 383. — 45. Miklošič, Die Bildung der slavischen Personennamen. Heidelberg 1927, št. 312. — 46. Vasvärmegye. Magyarorszäg värmegyei es vä- rosai. — Budapest 1898, 577. — 47. Visitatio ca- nonica 1669 za turniško pražupnijo. Nadbiskup- ski arhiv Zagreb. Protokoli — Br. 3/III. — 48. Prothocolum ... (sestavil martjanski župnik Jurij Raffay 1754 — Nomina Catholicorum, str. 143, 144. — 49. Visitatio can. 1756, str. 1259. Škofijski arhiv v Szombathelyu. — 50. Krstna knjiga žup- nije Beltinci, I. zv. (seznam župnikov). — 51. Krstna knjiga župnije Murska Sobota za 1.1773. — 52. Krstna knjiga župnije Crensovci za 1. 1811, 1820. — 53. Kalendar Srca Jez. za 1. 1919. Szom- bathely, 54. — 54. Kniezsa L, Ungarns Völker- schaften im XL Jahrhundert. Budapest 1938. — 55. Csänki D., Magyarorszäg törtenelmi földrajza a Hunyadiak koräban. Budapest, 1894, II, 726. — 56. Ibidem. — 57. Payr Sändox, Egyhaztörteneti emlekek. Sopron, 1910, I, 108. — 58. Visitatio ca- nonica 1698, 741; prim. Ivan Zelko, Statistika prebivalstva v Prekmurju 1. 1698. Kronika, VI, Ljubljana 1958, 2. zv., 87. — 59. Krstna matična knjiga župnije M. Sobota za 1. 1743. — 60. Visi- tatio canonica — Szilyana, 1778. Škofijski arhiv v Szombathelyu. — 61. J. M. Korabinsky, Geo- graphisch-historisches und Produkten Lexikon von Ungarn. Pressburg 1786, 719. — 62. Milko Kos, Zgodovina Slovencev od naselitve do refor- macije. Ljubljana 1933, 199. — 63. Janoš Slepec, Szobocska nova cerkev. Marijin list VII, Bogoji- na 1911, 106—107; prim. Jaro Sasel, Donesek k zgodovini Prekmurja v starem veku. Kronika, III, Ljubljana 1955, 47. — 64. Zala värmegye törte- nete. Okleveltär (= Zala Okl.), I, Budapest 1886, 28. — 65. Nagy L, Codex diplomaticus Hunga- ricus Andegavensis. Anjoukori Okmänytär, V. Budapest 1887, 110. — 66. Zala Okl.. II, 275 (Bu- dapest, 1890). — 67. Csänki, n. d., II, 726. — 68. Wenzel, Codex dipl. Arpadianus cont., X, 250. — 69. Csänki, n. d., II, 726. — 70. Nagy, Cod. dipl. Hung. And., V, 111. — 71. Nagy, n. d.. V, 214; Csänki, n. d., II, 726. — 72. Nagy, n. d.. V, 111. — 73. Nagy, Cod. dipl. hung. And., I. Budapest, 1878, 369. — 74. Nagy, Cod. dipl. hung. And., IV. Budapest, 1884, 18. — 75. Visitatio canonica 1698, str. 742, 743. Škofijski arhiv v Szombathelyu. — 76. Zala Okl., I, 279. — 77. Fejer G., Codex di- plomaticus Hungariae ecclesiasticus ac civiUs. IV/1. Budae 1829, 166. — 78. Csänki, n. d., II, 726. — 79. Payr, Egyhaztörteneti emlekek, I, 110. — 80. Klekl Jožef mL, Törniscse. Kalendar Srca J. 1910, 58—59. — 81. Stele Fr., Gradivo za prek- mursko zgodovino. Časopis za zgodovino in na- rodopisje, XXII., Maribor 1927, 6—9. — 82. »po- šten« = spoštovan. — 83. »lädavec« = oblastnik. — 84. Stele, n. d., CZN, XXII, 8. — 85. Payr, Egyhaztörteneti emlekek, I, 107. - 86. M. Kos, n. d., 202; Viktor Steska, Uprave stare Ljub- ljane. Priloga Slovenca z dne 1. I. 1941, 16. — 87. Saccus inscriptionum familiis Gerczei, Czi- raky, Zämbö, Jaklin... ad dominium Muray- Szombath spectantium, elaboratus Anno 1751 ( = Succus), str. 2—3. — 88. Succus, str. 8—9. — 89. Visitatio canonica 1698, 741. Škofijski arhiv v Szombathelyu. — 90. Vis. can. 1698, 743. — 91. Vis. can. 1698, 745. — 92. Payr, Egyhaztörte- neti emlekek, I, 109—110. — 93. Vis. can. 1698, 745. — 94. Kovačič Fr., Gradivo za prekmursko zgodovino. CZN, XXI, 9. — 95. Vis. can. 1698, 745; prim. Kronika, VI, 87, — 96. Vis. can. 1698, str. 791, 795, 731—732. — 97. Vasvärmegye. Magyarorszäg värmegyei es värosai. Budapest 1898, 68. — 98. Krajevni leksikon dravske ba- novine. Ljubljana 1937, 459. — 99. Bullae Boni- facii IX. P. M. 1389—1396. Budapest 1888, 257. — 100. Wenzel, Cod. dipl. Arpad. cont., X, 250. — 101. Zala Okl., II. 275. — 102. Csänki, n. d., II, 717. — 103. Csänki, n. d., II, 726. — 104. Csänki, istotam. — 105. Stele Fr., Umetnost v Slovenski krajini. Slovenska krajina, zbornik. Beltinci 1935, 25. — 106. Vis. can. 1698, 743. — 107. Payr, Egyhaztörteneti emlekek, I, 103—128. — 108. Visitatio canonica 1756, str. 1085. Škofij- ski arhiv v Szombathelyu. — 109. Vis. can. 1698, str. 747, 788, 792, 793, 795, 716—718. — 110. Vas- värmegye. Bpest 1898, 205. — 111. Payr, Egy- haztörteneti emlekek, I, 107. — 112. Csänki, n. d., II, 789. — 113. Nadbiskupski arhiv Zagreb — Protokoli: Br. 70/1. Kanonske vizitacije: Archi- diaconatus Bekšin, ann. 1688—1693. — 114. Vis. can. 1778 za župnijo Cankova. Škofijski arhiv v Szombathelyu. — 115. Csänki, Magy. tort. földr., III, Bpest 1897. 19. — 116. Kovačič Fr., Gradivo za prekm. zgodovino. CZN, 1926, 18. — 117. Vis. can. 1698, Archidaconatus Bexin. Nad- biskupski arhiv Zagreb. — 118. Nadbiskupski arhiv Zagreb — Protokoli Br. 73/IV — Archi- diaconatus Bexin, ann. 1716—1720, sv. IV. — 119. Csänki, n. d.. III, 20. — 120. Csänki, n. d., II. 725. — 121. Pavr, Egyhaztörteneti emlekek, I. 123. — i22. Vis. can. 1698, 762. Škof. arhiv v Szombathelyu; prim. Kronika, VI, 88. — 123. 29 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Vis. can. 1756, str. 1377. Škof. arhiv v Szomba- thelyu. — 124. Korabinsky, n. d., 365. — 125. Csanki, n. d., III, 22. — 126. Nadbiskupski arhiv Zagreb. Protokoli: Br. 3/III. Kanonske vizitacije: Različne. — 127. Nadbiskupski arhiv Zagreb. Protokoli: Br. 70/1. Ardiidiaconatus Bexin, ann. 1690. — 128. Nadbiskupski arhiv Zagreb. A. Bek- šin, Br. 75/VI. — 129. Korabinsky, n. d., 365. — 130. Payr, Egyhäztörteneti emlekek. I, 110. — IJl. Vis. can. 1698, 733. Skof. arhiv v Szomba- thelyu; prim. Kronika, VI, 87. — 132. Korabin- sky, n. d., 404. — 133. Vis. can. 1698, 746. Škof. arhiv v Szombathelyu; prim. Kronika, VI, 87. — 134. Payr, Egyhäztörteneti emlekek, 1, 118 — in prim. Barthos-Kurucz, Egyetemes törtenelmi atlasz, Str. 28. (Eng. szam. 11903/1932, VIII/C). — 135. Payr, n. d., I, 117. — 136. Vis. can. 1698, 795; prim. Kronika, VI, 89. — 137. Klekl Jožef ml, Törniscse. Kalendar Srca J. 1910, 59. — 138. Csanki, n. d.. Ill, 117. — 139. Nadbiskupski arhiv Zagreb — Protokoli: Br. l/I, Acta visita- tionum canonicarum. Tomus XIII, ab anno 1622 usque 1649. — 140. Nadbiskupski arhiv Zagreb — Protokoli Br. 3/III, Acta visit, canonicarum, ... ab anno 1650 usque 1669. — 141. Nadb. arh. Zagreb — Protokoli Br. 70/1, Arch. Bexin, ann. 1688—1693. — 142. Ivan Zelko, Statistika prebi- valstva v Prekmurju. Kronika, VI, 90. — 143. Vis. can. 1720 za župnijo Turnišče. Nadb. arh. Zagreb — 144. Vis. can. 1750 za župnijo Tur- nišče. Nadb. arh. Zagreb. — 145. Korabinsky, n. d., 786. 30