Polž Krška vas 28e T*L/fox: 0608/61-450 VALVASORJEVA KNJIŽNICA KRŠKO CESTA KRŠKIH ŽRTEV 26 68270 KRŠKO OBMOČNA ENOTA KRŠKO Cena: 80 SIT Št. 13. t Leto XV• 25.5.1994# Poštnina plačana pri pošti Novo mesto >M;im O) I ¦MMJ5 OBMOČNA ENOTA KRŠKO Zavarovalniški jezik, predvsem pa pravni, je za marsikoga težak in nerazumljiv, zato poskušamo poenostavljeno predstaviti zavarovanje. V primeru AVTOMOBILSKE ODGOVORNOSTI je temelj naših pogojev Zakon o temeljih varnosti v cestnem prometu in zahteva spoštovanje zakonskih določil. Spregovorili smo že o ZAVAROVANIH NEVARNOSTIH v AO, so pa zelo zanimive NEZAVAROVANE NEVARNOSTI, ki jih marsikdo ne razume. Iz zavarovalnega kritja pri avtomobilski odgovornosti so izključeni odškodninski zahtevki: 1. ki po pogodbi presegajo obseg obveznosti, ki izvira iz pravnih predpisov o odgovornosti; 2. imetnika vozila; 3. voznika, ki po pooblastilu imetnika upravlja z vozilom; 4. ki se nanašajo na stvari, ki jih ima zavarovanec ali kaka druga zavarovana oseba na skrbi, zlasti če jih prevaža, uporablja ali hrani; 5. zaradi poškodovanja oseb ali stvari, do katerega pride ob prevozu nuklearnih ali drugih radioaktivnih snovi z zavarovanim vozilom, če je poškodovanje neposredna ali posredna posledica jedrske cepitve ali žarčenja teh snovi; 6. za škode na zavarovanih stvareh, nastale zaradi vojne, vojni podobnih dogodkov in sovraštev, terorističnih dejanj, državljanske vojne in nemirov, ki nastanejo ob takih dogodkih, min, torpedov, bomb in drugih orožij, zaplembe, odvzema, utaje, omejevanja ali zadrževanja s posledicami teh dogodkov ali poskusa, da se izvršijo, sabotaž s političnimi motivi, detonacije eksploziva, če oseba, ki to izvrši, stori to zlonamerno ali iz političnih pobud, zaplembe, zasega ali drugih podobnih ukrepov, ki jih izvaja ali namerava izvesti katerakoli oblast ali druga podobna organizacija, ki se bori za oblast. Če ni posebej dogovorjeno ali ni plačana posebna premija, ni zavarovalnega kritja za odškodninske zahtevke: 1. ki izvirajo iz škodnega dogodka, ki je nastal v času, ko je bilo vozilo mobilizirano ali ga je zasegla oblast v mirnodobnem času, in sicer od trenutka prevzema vozila; 2. za škode, nastale pri sodelovanju na dirkah zaradi doseganja najvišje ali najvišje povprečne hitrosti, rally tekmovanjih ali ocenjevalnih vožnjah, treningih za te prireditve ter na hitrostnih vožnjah po tovarniških dvoriščih, avtodromih in drugih za ta namen določenih stezah. zavarovalnica triglav d. d. NAŠ GLAS 13. 25 maja 1994 7m.-7Trt:\-;ni:\ vvS;:w*™k:::::S::v: l'!:;:::^'::;::^:*^---:^;:::,::;::':?:-'::- :::::;¦:¦:;¦:¦:¦:¦¦¦:¦ :¦:¦:¦:¦ :>>:;¦:¦ :¦ :¦:¦:¦:::::¦ ;:>:¦::::::':o::: ¦':::::'::: ¦ Joie Ciuha razstavlja v Brežicah Umetnik, ki je ostal zvest svojim »prof etom ki jih je bil sposoben najti skozi študij in okušanje umetnostnega in duhovnega izročila skoraj vseh civilizacij ff, Brežice, 19. maja — V galeriji Posavskega muzeja v Brežicah so odprli razstavo del akademskega slikarja Jožeta Ciuhe. V programu ob otvoritvi sta nastopila priznana hrvaška glasbenika, Josip Klima na violini in Stjepan Miha-Ijinec na klavirju. Slovesne otvoritve sta se ob številnih Ciuhovih prijateljih iz časa umetnikovega bivanja v Krškem udeležila tudi predsednik SO Brežice Teodor Oršanič in predsednik Mednarodnega grafičnega centra iz Ljubljane Zoran Kržišnik, ki je med drugim dejal: «Žeija, prodreti z razmišljanjem v bistvo stvari in nagon, prodreti v nekaj novega, še ne preizkušenega, je gotovo domena ustvarjalnosti. Oboje prinaša slast in muko odkrivanja, vedno na novo izhajajočo, obna-vljajočo se zavest o omejenosti človekovih človeških zmožnosti. Toda prav to predstavlja za človeka, umetnika Ciuho-vega kova, pot k novim poskusom in odkritjem, k napadanju poligona likovne ustvarjalnosti z najrazličnejših strani. Umetnikovo eksperimentator-sko nagnjenje se izživlja izmenoma, zdaj v slikarstvu zdaj v akvarelu, v risbi pa tudi v njegovih pesmih. Slika je že zaradi (načeloma) večjega formata bila v polpreteklosti skrb- Eno izmed Ciuhovih del, razstavljenih v galeriji brežiškega gradu. no režirana in natanko izpeljana, osnova je kontemplativ-na, obogatena pa je s srečnimi izidi nekaterih formalnih eksperimentov, preizkušenih v hitreje izvedljivih tehnikah. Po številnih premenah ustvarjalske sle je Ciuha kmalu pristal pri ciklu, ki je (zaradi preglednosti) dobil skupno ime Profeti. Nastal je kot rezultat dolge umetnikove odsotnosti z doma, po njegovem bližnjem spoznanju temeljne evropske likovne kulture tja do španskega zlatega veka in umetnosti Daljnega vzhoda. Tam je Ciuha poglobil svoj likovni študij s poglabljanjem v vzhod- ŠOLA NI ŠALA Čebelarji Posavja v Pišecah Mladi čebelarji se tekmovali Pišece, 21. maja — Čebelarski krožki posavskih osnovnih šol so se zbrali na tekmovanju, odrasli čebelarji Posavja pa so imeli strokovni posvet. Srečanje in tekmovanje sta organizirala Čebelarska zveza Brežice in Osnovna šola Maksa Pleteršnika Pišece. Tekmovanje je bilo prvič v brežiški občini. Mladi čebelarji so prišli iz Radeč, Sevnice, Boštanja, Šentjanža, Blance, Krškega, Leskovca, Rake, Koprivnice, Brežic in Pisec, tek- movalno ekipo pa je poslalo tudi Društvo mladih čebelarjev Sevnica. Tekmovalci so najprej reševali teste, po tri najboljše ekipe iz nižje in srednje skupine pa so se nato pomerile še na kvizu. Končni vrstni red ekip je bil naslednji: nižja skupina — 1. Leskovec, 2. Boštanj, 3. Sevnica, srednja skupina— 1. Leskovec, 2. Krško, 3. Boštanj. Vse zmagovalne ekipe so prejele bogate nagrade. (LNK, OŠ Pišece) Povečali smo svoj sadovnjak Na naši šoli imamo sadovnjak. Čeprav je že precej velik, se je ravnatelj odločil, da ga bomo še povečali. Za delo je izbral naš razred. Fantje so najprej potegnili vrvico, v enakomernih razdaljah zapičili količke in začeli kopati jame. Dekleta smo medtem preštele jablane in jih razdelile na kupe po vrstah, potem pa smo začele saditi. Šlo nam je kar hitro, zato smo dohitele fante. Lahko bi sedle in počakale, a smo jim raje po- magale. Po malici smo nadaljevali in tako posadili vseh 350 novih jablan. Z nami sta ves čas delala hišnik in ravnatelj. Oba sta bila z našim delom zadovoljna, prav tako pa tudi mi in naša razredničarka, ki je delala v rastlinjaku. To je bila najbrž naša zadnja delovna akcija, zato je bilo prav, da smo se potrudili. Lučka Knez, 8. b Nov. krožek OŠ Artiče Vesela šola Občinsko tekmovanje je bilo tokrat na OŠ Jurija Dalmatina. Zjutraj so se osnovnošolci preizkusili v znanju, ki so si ga nabrali skozi vse šolsko leto. Trinajst številk Vesele šole ni malo, zato so se na občinsko tekmovanje uvrstili le tisti, ki so se dobro izkazali na šolskih tekmovanjih. Iz krške osnovne šole jih je bilo kar 34. Veselo so prišli do konca vprašalnika in nestrpno čakali rezultate. Za dobro voljo in hrano je bilo poskrbljeno, na igriščih so potekale igre z žogo. Končno je prišla na vrsto tudi razglasitev rezultatov. Vsak veselošolec bi se gotovo rad udeležil državnega tekmovanja v Ljubljani, a nanj so se uvrstili le najboljši: Miha Koretič (4. razred OŠ Krško), Nejc Carl (5. r. OŠ Leskovec), Saša Češnovar (6. r. OŠ Raka), Petra Bizjan (7. r. OŠ Raka) in Bojan Simončič (8. r. OŠ Raka). Prvič se je tekmovanja udeležila tudi šola s prilagojenim programom, zastopal pa jo je Slavko Pan. (Lidija Vučajnk) njaško miselnost in občutenje sveta. Temu je kmalu sledil še obisk Južne Amerike in Združenih držav, kar je pri avtorju pomenilo nagel prehod od meditativnega prepuščanju toku življenja k civilizaciji kar najbolj napadalnega polašča-nja sveta. Prav v Ciuhovih Pro-fetih je najti sledove vseh teh pretresov in umetnikov odgovor nanje, ves čas je slikal na pleksi steklo. Širok duh, kakršen je Ciuhov, je iskal paralele tudi v drugih umetnostnih zvrsteh. Našel jih je v Kafki in pri Felliniju. V njegovih delih tega obdobja se banalni vsakdanjik prepleta z otroškimi spo- mini, veličastnimi predstavami, sanjami in neuresničljivimi vizijami, ki pa so po svoje najbistvenejši del življenja in kar je Ciuha upodobil z uvajanjem tretje dimenzije. Ciuha je na utrip časa naravnost izjemno občutljiv, kar nam kaže tudi tokratna razstava njegovih novih in najnovejših del. Spet so pred nami »profeti«, stalnica Ciuhovega umetniškega bestiaria. Če so bili nekoč ostro obrisani, domala na avtomate spominja-joči oznanjevalci moči (se pravi potencialnega nasilja), se je ta potencialna energija zdaj sprostila v kinetično. Nekdanja igra moči je dosegla svojo najbolj pošastno obliko v vojni agresiji, profeti sami pa stopnjo svojega grozljivega razkrajanja, podobo utelešnega — v zadnji konsekvenci iracionalnega — zla.« Razstava akademskega slikarja Jožeta Ciuhe bo v galeriji Posavskega muzeja v brežiškem gradu odprta do 20. junija. Vabilu na ogled dodajmo, da je imel Ciuha 100 samostojnih razstav in je prejel več kot dvajset domačih in mednarodnih priznanj, kar ga uvršča v vrh evropskega in svetovnega slikarstva. ,H H . Gotovo je zanimivost v Brežicah Razstavno-prodajni prostor Galerije Melce, kjer so v petek odprli že enajsto razstavo likovnih del znanih umetnikov. Brežice, 20. maja — Od začetka pred dobrim letom pa do danes je v Galeriji Meke razstavljalo že enajst različnih razstavljalcev. Naj jih nekaj omenimo: V. Cedilnik, D. Filip-čič, C. Miloš, M. Kotar, prof. A. Konc, Piero Čonestabo iz Italije in Domenico Gonzi iz Zagreba. Akademski slikar in re-stavrator specialist Veljko To-man, čigar razstava bo pri Meketovih odprta do 25. 6. 1994, je ena najbolj svojskih in zanimivih umetniških osebnosti v srednji generaciji naših likovnih ustvarjalcev. Slikar V. Toman je nenavadno senzi-bilna likovna osebnost, avtor, ki poseduje sposobnost hitrega in hkrati zanesljivega vizualnega dojemanja ter sposobnost prav tako hitrega uresničevanja, podajanja teh svojih optičnih doživetij in občutij na slikarskem platnu ali papirju. V skoraj tridesetletnem likovnem stažu je slikar močno izostril svoj umetniški vid, in poglobil umetniški nazor tako, da lahko v hipu poišče v izbranem krajinskem ali vedut-nem izrezu osnovno vsebinsko jedro, vredno slikarske obdelave. V vseh svojih stvaritvah prihaja umetnik do izraza kot izjemen kolorist, gradi iz že znanega nove in sveže učinkujoče likovne vizije, slika vedno, kot da bi se bal, da bi mu čas prehitro ne spolzel iz- pod njegovega slikarskega čopiča. Po besedah g. Zalarja, ki je podal celovito strokovno oceno in razlago Tomanovih del, so razstavni eksponati v galeriji nova pridobitev za posavske ljubitelje slikarske umetnosti. Gospa Danijela Meke, lastnica in upraviteljica galerije, je predstavila tudi svoj ambiciozni program, s katerim se bo predstavila tudi zunaj meja naše države. V septembru bo velika razstava v organizaciji galerije Meke v koncertni dvorani Vatroslav Lisinski v Zagrebu, naslednje leto, med poletnimi šolskimi-počitnicami, pa ga. Meke pripravlja likovno delavnico pod vodstvom g. Tomana in njegove hčerke, ki je prav tako akademska slikarka. Prireditev naj bi postala tradicionalna. V pripravi je tudi organiziranje božičnega koncerta z razstavo sakralnih del v eni od cerkva v Brežicah, razstavljati pa mislijo po več slovenskih cerkvah. Gospa ima tudi veliko skrivnost, ki pa je to tudi ostala, kajti, kot je povedala, je za razodetje še nekoliko prezgodaj. Pevci in pevke Mešanega pevskega zbora Viva iz Brežic pod vodstvom Simone Rozman so kot zmagovalci revije pevskih zborov brežiške občine sodelovali na otvoritvi razstave. (Danilo K.) Valvasorjeva knjižnica Krško Zopet mednarodni knjižni kviz Krško, maja — Valvasorjeva knjižnica bo tudi letos v občini Krško nosilka mednarodnega knjižnega kviza, ki ga organizirajo vse splošnoizobraževalne knjižnice. Tokrat je vsebina kviza posvečena letu družine, zato ima kviz naslov »Knjiga v prostem času — branje v družinskem krogu«. Reševanje bo potekalo po vseh osnovnošolskih knjižnicah in tudi v prostorih Valvasorjeve knjižnice v Krškem, kjer so pripravili razstavo knjig, ki bodo v pomoč reševalcem, to je otrokom od 9. do 14. leta. Posebno zanimivo bo za tiste, ki imajo radi rebuse in uganke. Rešitve iz šol bodo v Valvasorjevi knjižnici sprejemali do 15. avgusta, posamezniki pa jih lahko prinesejo v knjižnico do 31. avgusta. V začetku septembra bo žrebanje nagrad za reševalce iz občine, prvonagrajeni pa bo dobil še eno nagrado: udeležil se bo zaključne prireditve, ki bo 17. septembra v Ljubljani. Razstavni prostor v Mokricah Dokumenti in slike Mokrice — Pred kratkim so v gradu Mokrice za vse, ki jim je pri srcu likovno izražanje, pridobili zanimivo novost. Gre za razstavni prostor, ki se začenja na koncu prijetno urejenega dvorišča in ki obiskovalca z vsemi starodavnimi stopnicami, kotički ter z zanimivo zamislijo o razstavitvi dokumentov, zemljevidov in map ter s portreti izpod čopiča slikarke Katarine Krvarič popelje v svet grajskega življenja izpred nekaj stoletij. Krvaričeva ima tu postavljeno tudi prodajno razstavo, prostor z razstavljenimi deli pa bo gotovo zanimiva paša za oči vsakokratnim gostom, ki jih pot zanese na mokriški grad. (MKM) Brežiška občinska revija Srečali se bodo šolski pevski zbori Brežice — Šolski pevski zbori bodo v petek, 27. maja ob 17. uri pričeli revijo v telovadnici bizeljske osnovne šole. Program napoveduje nastop osmih osnovnošolskih zborov iz brežiške občine, združenih mladinskih zborov in mlajšega mladinskega zbora glasbene šole iz Zagorje ob Savi. Delovna akcija staršev v šoli Kapele Kapele, 15. maja — Našo šolo v Kapelah obiskuje 41 otrok. Lani smo dobili centralno kurjavo. V vzgojno-varstven i enoti Kapele je 30 otrok, od tega je 14 otrok v mali šoli. Na roditeljskem sestanku so se starši domenili, da bodo otrokom popravili igrala. Pred šolo je stala lipa, ki se je posušila. Iz nje so naredili vlakec. Trimo iz Dobove nam je podaril lepo plezalo, pobarvali smo ga in starši so ga postavili. Popravili so peskovnik in klopce. Pesek za peskovnik je prispeval rudnik Globoko. Okolica šole je zdaj lepša. Mi učenci in otroci iz vrtca se zahvaljujemo staršem za njihov trud, prav tako pa tudi TRIMU Dobova in rudniku Globoko. Mateja Verbančič, 4. r. Podružnična šola Kapele Sedmeroglava druščina Nekega sončnega dne sem se šel igrat na peskovnik s svojimi šestimi prijatelji. Tam smo se igrali svoje igre. Bili smo zelo prevzetni in domišljavi. Če se je kdo dotaknil peskovnika, smo ga takoj napodili stran. Imeli smo korenjaka Načeta: prijel ti je vsako žival. Bil je korenjak zato, ker si je upal kar takole prijeti glisto! Joj, kako je lepa! Ah, kar stran jo bom vrgel, naj kar živi. Potem imamo še enega kričača, ki mu vsak dan zraste nov zob. Kriči pa tako, da se kar peskovnik trese. Ojoj prejoj! Ojoj prejoj! Imamo tudi pisatelja, ki vsak teden spozna eno črko. Pozna že črke A, B, Z, Ž, P, E, T, F in L. Njegovo znanje je zelo veliko. Imamo tudi tekača, ki je hiter kot veter. Hiter je tako, da preteče v petih sekundah cel me- ter. Kaj se vam ne zdi, da je to svetovni rekord v teku? Potem imamo znanstvenika, ki vse ve. Znanstvenik je zato, ker je že odkril mačje stopinje in celo mačje okostje. Imamo tudi zelo dobrega ribiča, ki vsak mesec ujame zlato ribico. Včasih ima velike probleme, ko se mu trnek zapne v hlače, ali pa on sam poje kruhek, ki visi na trnku. Imamo tudi zdravnika, ki ima injekcije, škarje, povoje in. veliko, veliko torbo. Zdravnik je zato, ker ima angino. Zdaj smo vsi stari devet let. In smo v tretjem razredu. Vsi smo dobri prijatelji. Iz otroških ust! — Peter R., znanstvenik, Peter T., ribič, Franci S., pisatelj, Nace T., korenjak, Ana S., kričač, Valentin H., zdravnik, Jernej S., tekač. Peter Resnik, 3. r. OŠ Raka Kostanjevica — biser likovne umetnosti Uboga Zemlja! Za kulturni dan smo se sedmošolci iz Koprivnice odpeljali v Kostanjevico. Ogledali smo si Osnovno šolo Jožeta Gorjupa, kjer imajo v galeriji slike in kipe, ki sojih šoli podarili različni umetniki. Videli smo okrog 1300 del dvestotri-desetih umetnikov. Na šolski steni nas je osupnil mozaik iz majhnih ploščic, ki prikazuje bitko na Krškem polju. Precej časa smo posvetili kostanjeviškemu gradu, kjer se bahajo slike, kipi in grafike treh avtorjev: Božidarja Jakca ter Francija in Toneta Kralja. Mateja Kukovičič, 7. r. OŠ Koprivnica Vem, da je dan Zemlje že minil, toda zaradi enega dneva naša ljuba Žemljica ni nič bolj čista in zdrava. Še vedno se duši v odpadkih. Rada zahajam v gozd ob ba-jar, kjer opazujem naravo. Zdi se mi prelepa, dokler se ne ozrem preveč okoli. Breg ba-jarja je poln »okraskov«, ki so jih pozabili »vestni« ribiči. Vrečke, pločevinke in še kaj se tu najde. Pa v gozdu ni nič bolje. Stari štedilniki, oblačila, odslužena posoda, kolesa, za- bojčki in podobna šara se bohoti med drevjem in uničuje podrast. Kot da na svetu ni posod za smeti in kontejnerjev! V gozdu jih sicer res ni, lahko pa bi odpadke odnesli kam drugam (npr. v kontejner). Toliko govorimo o naših lepih gozdovih, toda lepi so le, dokler ne stopiš vanje ali pa hodiš po njih zaprtih oči in z zatisnjenim nosom! Ani Koprive, 8. b Nov. krožek OŠ Artiče 8______________ Slovesen sprejem za dobovske rokometase Priredila sta ga predsednik Skupščine občine Brežice Teodor Oršanič in predsednika Izvršnega sveta Ciril Kolešnik ob uspehu RKAFP Dobova — uvrstitvi v I. slovensko ligo. Brežice, 20. maja — Na slovesnosti v restavraciji brežiške Blagovnice sta predsednika SO in IS zbranim igralcem, trenerjem in vodstvu Rokometnega kluba AFP Dobova čestitala za osvojitev 1. mesta v drugi slovenski rokometni ligi in s tem uvrstitev v 1. ligo, med dvanajst najboljših rokometnih ekip v Sloveniji. Ciril Kolešnikje v svojem nagovoru poudaril pomembnost tega uspeha, saj AFP Dobova nadaljuje tradicijo uspešne rokometne igre na območju brežiške občine. Predvsem pa je dejal, da se zaveda, da takšen uspeh zahteva še več dela'in sredstev za doseganje novih ciljev. Obljubil je vso mogočo pomoč, da bo AFP Dobova lahko uspešno deloval tudi v 1. slovenski rokometni ligi. Posebej pa je poudaril tudi pomen naložbe v novo športno dvorano v Dobovi: AFP Dobova bo po igranju po tujih dvoranah v jeseni spet DOMAČIN. To pa bo nedvomno velika pridobitev za delo kluba. V imenu RK AFP Dobova seje predsednikoma za sprejem zahvalil predsednik kluba g. Ostrelič. Opisal je težko pot, ki so jo prehodili, da so dosegli cilj, ki so si ga zastavili. Zahvalil se je igralcem, članom in sponzorjem za vloženo delo in sredstva, saj brez sodelovanja vseh takšnih uspehov ne bi bilo. Sprejema sta se udeležila tudi predstavnika glavnega sponzorja AFP Dobova, Franc Polovic st. in Franc Polovic ml. G. Polovic ml. je povedal, da je ponosen, da njihovo podjetje podpira dobovske rokometase, saj doseženi rezultati kažejo, da si to tudi zaslužijo. (Jože Arh) I Rokometni klub Krško j | odslej RK Interier Krško i ¦ : Krško, 23. maja — Nekajtedenski razgovori, ki so od- : j ločali o nadaljnji usodi kakovostnega rokometa v Kr-: škem, so uspešno zaključeni. Drago Radej, lastnik podjetja Interier Krško, se je odločil, da prevzame generalno pokroviteljstvo tudi nad rokometnim klubom iz Krškega. Pridružila sta se še Vlado Kralj s firmo Ara d.o.o. in Franc Deržič s firmo Deržič — Drezga d.o.o. Razgovori pa potekajo še s firmo Italco in nekaterimi manjšimi sovlagatelji. Z novim imenom dobiva rokometni klub iz Krškega tudi novo vodstvo, ki mora upravičiti zaupanje in vložke glavnih sponzorjev oziroma ob 40-letnici te športne panoge zastaviti vse sile, da bo ta jubilej končno kronan z uvrstitvijo v 1. slovensko rokometno ligo. (Jože Arh) Nogomet Šentjurcani zapustili igrišče Krško, 21. maj — V trinajstem, predzadnjem kolu v MNZ Celje — skupini B je bilo v Krškem dvojno srečanje med krškimi in šentjurskimi pionirji. Krški mlajši pionirji so si s sobotno zmago zagotovili drugo mesto. Senco na dvoboj starejših pionirjev je vrgel trener gostov, ko je 9 minut pred koncem tekme nešport-no umaknil ekipo z igrišča. Mlajši pionirji: NK Krško — NK Šentjur 2:0 (0:0). V prvem polčasu je bila enakopravna igra brez zadetkov. V drugem polčasu je v igro vstopil Rusič. Po prostem strelu, ki gaje mojstrsko izvedel Šetinc, je Rusič poslal žogo v vrata, 1:0. Dobro in kvalitetno igro so Krčani kronali s še enim lepim golom Mavsarja. Starejši pionirji: tekma med NK Krško in NK Šentjur je bila prekinjena pri rezultatu 2:0 za domače igralce. Gostje iz Šentjurja so v boju za prvaka lige v Krškem potrebovali vsaj eno točko. Ko so Krčani z evrogolom Redžiča povedli z 1:0, so načrti gostujočega trenerja padli v vodo. Tudi v drugem polčasu so bili domači nogometaši boljša ekipa in Redžič se je še enkrtat vpisal med strelce. Zdi se, da je ta zadetek dotokel trenerja gostov, saj od predvidenih točk ni bilo nič. Ko ni mogel športno prenesti poraza, je devet minut pred koncem tekme demonstrativno pritekel na igrišče in z njega odpeljal svoje igralce. Sodniku ni preostalo nič drugega, kot da odpiska konec tekme. Trener gostov je krivil sodnika, da je ta sodil proti njegovi ekipi, česar nihče od prisotnih na stadionu ni videl. Prej bi lahko rekli, da je sodil na škodo Krčanov. Po tem nemilem dogodku bo tekma najbrž registrirana z uradnim rezultatom 3:0 za Krčane. (Pilip) Kriki kadeti še nepremagani Slovenske Konjice, 20. maja — V 22. krogu so krški kadeti gostovali v SI. Konjicah pri tamkajšnjem NK Dravinja in z zelo težkega gostovanja prinesli dve točki, ko so zmagali s 3:2, čeprav so domačini povedli z 2:0. V devetih spomladanskih krogih Krčani še niso bili premagani. To je najboljše potrdilo, da trener Pire razpolaga z zelo kvalitetno ekipo, ki je kos najboljšim moštvom v MNZ Celje. Zadetke za Krčane sta v Konjicah dosegla Zorko(1)in Meze (2). V soboto, 28. maja, bo na stadionu Matije Gubca pri Krčanih gostovala ekipa NK Steklar iz Rogaške Slatine. Ta tekma bo odločala o prvaku MNZ Celje. (Pilip) Mali nogomet V slovenski ligi malega nogometa, v celjski skupini, krški ma-lonogometni klub ALLO, ALLO v sredo, 25. maja, gosti ekipo GREN iz Laškega. Tekma bo v športni dvorani Leskovec ob 18.30. Vabljeni! 37^717 - 7tT!m-:\Tir Streljanje Strelci OŠ Leskovec najboljši v Sloveniji Ljubljana, 21. in 22. maja — Ekipa Osnovne šole Leskovec je zmagovalka letošnjega državnega pprvenstva v streljanju za osnovnošolce. Boštjan Arh (182), Andrej Zorko (177) in Mišo Zorko (175 krogov) so s skupaj 534 krogi premočno zmagali. Dobro so nstopili tudi ostali mladi strelci, ki jih vodi Jože Pribo-žič. V posamični konkurenci je Boštjan Arh zasedel 2. mesto, Andrej Zorko 11., Špela Arh 11.; nastopili so še Mišo in Matej Zorko, Dejan Marolt, Silvo Vrščaj iz OŠ Leskovec in Uroš Korit-nik iz OŠ Krško,. Lep uspeh so dosegli tudi naši srednješolci. Tekmovalke Gimnazije Brežice v postavi Urška Arh, Urška Smolej in Tina Grabnar so zasedle 2. mesto, tekmovalci (Iztok Molan, Gorazd Zorič in Jožko Koritnik) so bili osmi. Boštjan Mlakar, Mirko Re-beršak in Mladen Mancini iz Srednje šole Krško so bili tretji z enakim rezultatom kot drugouvrščena ekipa. (Jože Arh) Drugo mesto na državnem prvenstvu srednjih šol: Urška Arh, Tina Grabnar, Urška Smolej. Ustanovljen Klub praktičnega streljanja Sprejemajo nove člane, se raje pa izkušene Streljajo z revolverji velikega kalibra na tekmovalnih progah Krško, 13. maja — Nekaj navdušencev je v Krškem ustanovilo še eno strelsko društvo. Registrirali so ga kot »Club praktičnega streljanja Krško«. Praktično streljanje je streljanje s pištolami in revolverji velikega kalibra (od 9 mm dalje), pri tem uporabljajo različne tarče na tekmovalnih progah. Tekmujejo po pravilih mednarodne zveze praktičnega streljanja. To je že tretji v Posavju registrirani strelski klub podobne vrste (Revolver Shooting Club in PPS že obstajata), nekateri izmed njihovih dvajsetih članov so že bili na tekmovanjih v Sevnici in v Kranju. V Sloveniji je že 25 podobnih klubov. Večina članov so sicer delavci krške nuklearke, vendar njihov predsednik Mirko Tišler zagotavlja, da niso klub zaprtega tipa. Morebitni kandidati se lahkoo svojem vstopu v klub pogovorijo s tajnikom kluba Marjanom Čeplakom (tel. 21—621) ali s predsednikom Tišlerjem, ki ima telefon št.31— 566. Vodstvo kluba si želi predvsem člane, ki imajo že nekaj izkušenj z orožjem in ki radi tekmujejo, kar pa ne pomeni, da ne bodo sprejeli tudi ostalih kandidatov. Kandidati plačajo članarino in enkratno vpisnino. (Ika) Namizni tenis Za začetek dober mednarodni nastop Zagreb, 21. in 22. maja — Odprtega mednarodnega prvenstva Zagreba se je minuli vikend zelo uspešno udeležila krška na-miznoteniška odprava. V konkurenci 51 klubov in 495 tekmovalcev iz Slovenije, Slovaške in Hrvaške so se trije krški predstavniki uvrstili v finalni del prvenstva. Potem ko so prvi dan osvojili prva mesta v predtekmovalnih skupinah, so drugi dan v finalu nastopili Turk, Rostohar in Marko Sajko. Vsi trije so nastopili v kategoriji mlajših kadetov (1981 in mlajši). Po izrednih igrah je Turku uspelo priti med 16 najboljših, Rostoharju med 32 in Sajku med 64. S tem so mladi Krčani dosegli svoj največji mednarodni uspeh. Trenerjema Kočevarju in Gorišku je v zelo kratkem času uspelo narediti kvalitetno selekcijo, njuno vztrajno delo in talentiranost te generacije krških namiznotenisačev daje že prve sadove. V kadetski konkurenci je Kožiču tudi uspelo priti med 64 najboljših. Prvenstva sta se z manj uspeha udeležila še Mitja Sajko in Valentinčič. (Pilip) NAŠ GLAS 13. 25. maja 1994 Ranko j*^ novi trener JhL KK Interier tfm%Š^* Ranko Djurič V KK Interier Krško so za novo sezono angažirali višjega športnega trenerja Ranka Djuriča, sicer tudi trenerja reprezentance BiH, ki je na zadnjem evropskem prvenstvu zasedla 8. mesto. Zadnjo sezono pa je uspešno treniral in vodil KK Postojna. Gospod Djurič, kako da ste se odločili za ligaša A2, Interier iz Krškega? Profesionalec sem in sem zainteresiran za ambiciozno okolje, kar pa Interier nedvomno je, saj je naš skupni cilj uvrstitev v 1. A ligo. Želim ustvariti ekipo, ki bo ta cilj tudi dosegla, in upravičiti pričakovanja Interierja, ki v ta namen veliko vlaga. Ali poznate ekipo, ki ste jo prevzeli? Ekipe v celoti ne poznam. Spoznal jo bom na prvih treningih. Seveda pa sem že v pretekli sezoni spremljal njihovo delo, predvsem igro, saj je dolgo kazalo, da se bodo uvrstili v 1. A ligo. To pa bi pomenilo, da bi bili tudi nasprotnik ekipi, ki sem jo treniral doslej. Ali je igralska zasedba, s katero razpolaga KK Interier, dovolj dobra za ambiciozne cilje, ki jih imate? Po lanskih rezultatih sodeč gre za dobro ekipo, vendar menim, da so za ekipo s takšnimi ambicijami, kot jih ima Interier, le potrebne okrepitve. Pričakujem, da bomo dobili tri zares kvalitetne igralce in skupaj z njimi dosegli željene cilje. Kakšno pa naj bi bilo delo z ostalimi selekcijami? Pravega stanja v klubu še ne poznam. Ko se bom s tem seznanil, bom pripravil program dela za vse selekcije. Razmišljam o tem, da zastavimo delo predvsem strokovno in da omogočimo vsem selekcijam maksimalne pogoje, saj le tako lahko pričakujemo, da bo nekoč baza za dopolnjevanje prve ekipe iz doma vzgojenih igralcev. Jože Arh Gimnastika Dvojna zmaga Brežicank Maribor, 21. maja — V športni dvorani Tabor je bilo državno prvenstvo v ženski gimnastiki B-programa Gimnastične zveze Slovenije. V kategoriji starejših pionirk je ekipa brežiškega Sokola osvojila 1. mesto in naslov državnih prvakinj s seštevkom 100,30 točke. V ekipi so bile Cetinova, Oljačičeva, Šavričeva in Tomažinova. Na drugo mesto pa se je s seštevkom 99,20 točke uvrstila ekipa kluba GYM RAIN iz Brežic, v kateri so bile T. Va-reško, Rancingerjeva, Jurovičeva in N. Vareško. V posamični konkurenci je 4. mesto osvojila Tadeja Cetin iz GK Sokol Brežice s seštevkom 35,90 točke in 9. mesto Vanja Rancinger iz GYM RAIN s seštevkom 33,10 točke. Ostale uvrstitve: 10. M. Jurovič, GYM (33,00), 11. N. Vareško, GYM (32,90), 14. T. Vareško, GYM (31,90), 15. M. Oljačič, Sokol (31,60), 17. S. Žnidaršič, Sokol (31,30), 19. K. Tomažin, Sokol (31,00) in 20. J. Šavrič, Sokol (30,10). V kategoriji mlajših pionirk B-programa je bila najuspešnejša Sandra Horžen iz GYM RAIN, ki je v posamični konkurenci osvojila 9. mesto s seštevkom 33,20 točke. (H. H.) Karate Sevnicani so se obdržali prav pri vrhu Sevnica, 19. maj — Razplet državnega prvenstva v karateju za dečke in deklice v Murski Soboti (15. maja) je bil za Sevniča-ne fenomenalen. Pri mlajših in starejših dečkih so bili sevniški karatisti najuspešnejši, osvojili so dva naslova državnega prvaka, en naslov viceprvaka in eno tretje mesto. Ena zmaga pa je pripadla tudi Brežičankam. Nastopilo je 130 tekmovalcev iz 23 klubov. Državni prvak je iz Sevnice postal Marko Stopar (starejši dečki, kate), in ekipa mlajših dečkov (Rok Crepinšek, Danilo Lisec in Denis Orač). V katah je med mlajšimi dečki bil tretji Sevničan Denis Orač, pri mlajših deklicah pa so bile ekipno najboljše Brežičanke. Drugo mesto je dosegla ekipa starejših dečkov iz Sevnice, v kateri so bili Dejan Uranjek, Iztok Busar in Marko Stopar. Od septembra '93 do državnega prvenstva v Murski Soboti so karatisti iz Sevnice na grand prix turnirjih ter na regijskih in državnem prvenstvu osvojili 53 odličij. Med njimi je bilo 18 zlatih medalj (kar tri na DP), 20 srebrnih ter 15 bronastih. Sevniške ka-ratiste vodita trenerja Jurij Orač in Jože Sečen. Že čez dobre tri tedne čaka Sevničane zadnja težka preizkušnja: državno prvenstvo v športnih borbah v Idriji, kjer se tudi nadejajo dobrih rezultatov. (Miran Grubenšek) jfe šHk %% NAŠ GLAS 13. 25. maia 1994 7i:\T7TTrni^ Društvo diabetikov Posavja Bili smo v Strunjonu Krško, 14. maja — Društvo diabetikov Posavja je v soboto organiziralo za svoje člane izlet v zdravilišče Strunjan. Trije avtobusi, polni »sladkih« potnikov, so se odpravili na pot proti obali ob 6. uri zjutraj. Z nami je bila tudi dr. Vanda Kostevc Zorko, zdravnica iz brežiške bolnišnice, ki vodi posvetovalnico za diabetike. Sončno sobotno jutro in vesela družba. Prvič smo se ustavili pri motelu Lom, spili jutranjo kavico (z natrenom, seveda) ter nadaljevali potovanje. Na obali nas je pričakalo oblačno vreme in prijazni domačini v zdravilišču Strunjan, ki so nam predstavili svoje dejavnosti. V Strunjanu so združili vse dejavnike, ki jim jih je podarila narava, ter razvili zdravilišče, ki deluje na področju pljučnih in revmatskih bolezni ter stanj po poškodbah in operativnih posegih na gibalnem aparatu, v zadnjem času so svoj program prilagodili tudi sladkornim bolnikom. Do kosila, ki je bilo s posebno pozornostjo pripravljeno za diabetike, smo si lahko ogledali čudovito naravo, strunjanske soline, obalo in morje, ki me je ta dan spomnilo na Dedičev stih »More od olova i nebo od borova«. Kosili smo in se pripravili na odhod, saj nas je čakala še dolga pot do doma. Ker je Primorska čudovit kraj, ki bi si ga lahko ogledovali več dni, smo se spotoma odločili za še nekaj postankov. Prvi je bil v Hrastovljah, istrski vasici, ki se ponaša s cerkvico Svete trojice iz 12. stoletja. Njena notranjost je poslikana z freskami, med njimi je tudi znamenita freska Mrtvaški ples, ki je edinstven spomenik v evropskem merilu. V poznih popoldanskih urah smo se ustavili na gradu Socerb. Z vrha gradu je čudovit razgled na mesto Trst in slovensko obalo. Po popoldanski malici smo se končno napotili nazaj proti Dolenjski. V avtobusih smo si ogledali video kaseto o otrocih, ki bolujejo za sladkorno boleznijo, ter prisluhnili dr. Zorkovi, ki nam je imela veliko povedati o sladkorni bolezni in njenem zdravljenju. Utrujeni, toda veseli in polni vtisov smo končno okrog de- vetih zvečer prispeli domov. Krivično bi bilo, če ne omenimo na koncu, da je za odlično organizacijo tega izleta poskrbel predsednik Društva diabetikov Posavja g. Ivan Ži-vič s svojimi pomočniki v Brežicah, Krškem in Sevnici. V soboto, 11. junija, bo Društvo diabetikov Posavja pripravilo že tradicionalno srečanje članov društva v Čateš-kih Toplicah. (B. Bjegovič) Kitajska razglednica v slovenskih barvah Snemalec TV Slovenija Mirko Vesel se je pred časom vrnil s popotovanja po Kitajski. Seveda je vedel o svojih doživetjih veliko povedati. Na Kitajskem je ostala navada uporabe javnih ozvočenj na krajih, kjer so nekoč skupine državljanov telovadile, ker je veliki Mao rekel, da je to zdravo. Danes telovadijo še stare mame in strici, mladina pa na istih mestih vztrajno pleše. Ko se namreč iz zvočnikov razleže glasba, se pari »spoprimejo« in strogo vadijo korake evropskih klasičnih plesov. Državljani so siti modrih bluz in množično nosijo srajce. Mirko je pripovedoval tudi o tem, da Kitajci sploh ne pijejo »surove« vode, pač pa samo prekuhano, da sploh ne jedo surove zelenjave, pač pa vsaj poparjeno, vselej pa so se vprašanja kolegov novinarjev sukala okrog jedilnih palčk. Seveda jih je imel s seboj, pokazal je, kako zadeva deluje. Dule, snemalec TV Novo mesto, je o uporabi palčk sicer nekaj vedel, a Mirkove so bile polakirane in ni bilo jasno, ali so zaradi tega preveč spolzke (gladke) ali pretežke. Vsekakor ni šlo, zato jo je najbolje odnesel snemalec krškega Kanala KK10, Črt, ki se sploh ni delal, da o zadevi kaj ve. Bil je zadovoljen, da se je lahko najedel z vilicami in žlico. (Ika) Terme Čatež — golf igrišče v Mokrica h S čim manj udarci čim dalje Igralci golfa morajo biti za igro primerno opremljeni. Opremo za golf sestavljajo v prvi vrsti palice za golf. Palic je 13, od katerih si niti dve nista enaki. Vsaka ima drugačen naklon in dolžino, ene so za kratke, druge za dolge udarce. Med opremo štejemo tudi čevlje s posebnimi žebljički (spikes), ki služijo za boljšo stabilnost igralca in da mu na razmočenem igrišču ne drsi. Igralec golfa je oblečen v dolge ali kratke hlače. Na golf igrišču Grad Mokrice si lahko igralci opremo sposodijo ali pa jo kupijo. Standardno golf igrišče ima 18 različnih polj. Ob igrišču je veliko gozdnih površin z velikimi drevesi, jezero in druge naravne ovire. Pravilo igre je z najmanj udarci spraviti žogico v luknjo. Luknje so oddaljene tudi do 500 metrov, zato mora igralec žogico spraviti v zrak, če želi doseči čim manj udarcev. Golf lahko primerjamo z mini golfom, kjer igramo po tleh, navečja razdalja do luknje pa je 50 metrov. Golf igrišče Grad Mokrice je zahtevno igrišče, saj je njegov PAR (število predpisanih udarcev) 70. Prav ta zahtevnost privablja vse več domačih in tujih igralcev golfa. Drugače od vsakdanjika Hrana in glasba iz Dalmacije Sevnica, 21. maja — V hotelu Ajdovec je bil minuli vikend v znamenju morja oziroma Dalmacije. V petek, soboto in nedeljo so bili tam dnevi dalmatinske kuhinje. Za hrano je skrbela preizkušena ekipa kuharjev, da pa bi vse skupaj bolje teknilo, se je trudila Klapa iz Zadra. (B.C., foto: Rado Brate) STEKLARSTVO LEKŠE Cesta bratov Milavcev 35 0608/61—747 BREŽICE Lepotice spet zbrane v Krškem Uradni predizbor manekenke Leskovec pri Krškem, 20. maja — V diskoteki Pacific so se ponovno zbrale lepotice, le da se tokrat niso potegovale za naslov miss, temveč je bil to uradni predizbor za laskav naslov manekenke leta '94. Po dveh izhodih tridesetih manekenk je strokovna žirija, katere predsednik je bil Drago Radej, ocenila 18 deklet, ki so se kvalificirale naprej v polfinale. Poleg tega smo si lahko vmes ogledali še modne revije Forme Trade iz Brežic, Optike Rime iz Krškega ter butika Derby iz Brežic. Po modni pisti se niso spuščale le manekenke, ampak tudi glasbena gosta Simona Weis in Jan Plestenjak. Oktobra se bodo v Pacifiku zopet predstavila lepa dekleta, ko bo finale Izbora manekenke leta '94. (Tekst in foto: B.C.) Nagradna križanka Žolnir Nagrade za današnjo križanko prispevata Fanika in Oto Sevšek, lastnika gostišča Žolnir v Kostanjevici. Prva nagrada je večerja ali kosilo za 4 osebe in dve buteljki vina. Druga nagrada je večerja ali kosilo za 2 osebi. Tretjenagra-jeni bo dobil steklenico kralja cvička '94. Rešene križanke oddajte v naš nabiralnik ali jih pošljite na naslov: Naš glas, Cesta krških žrtev 23, Krško, do srede, 1. junija. Na ovojnico pripišite: KRIŽANKA ŽOLNIR. Nagrajenci križanke Magic Kdo bo šel na pizzo v sev-niški Magic, s prijatelji ali sam? Žreb je odločil takole: 1. nagrado, 3 pizze, prejme Matjaž Zofič iz Brežic, Ulica stare pravde 2; 2. nagrado, 2 pizzi, dobi Marija Krušič s Senovega, Šercerjeva 2 b; 3. nagrado, 1 pizzo, je žreb namenil Dušanu Senici iz Sevnice, Trg svobode 32. Čestitamo! Oglasite se v Magicu, s sabo prinesite to številko časopisa in osebni dokument. Rešitev križanke iz prejšnje številke — Gesla: Drug store, Kokos Brežice, Vexola Kokos. Po vodoravnih vrstah: Drug store, Američan, častnica, Ast, Enij, K, Rn, as, Ans, omorika, TA, KT, komatar, Arto, Onega, Soča, soja, Kokos, BS, DS, Vis, t, rabat, Vi, Tisa, eho, arena, npr., Žan, rex, ovira, irida, Oona, AB, Cita, Ole, Sava, Edom, karbonat. mesto v mu ji SLItliKP KobllCCl VOJAŠKO PotlMALO bABVILO ZA LASE seetto HUSKI pisatelj, aleksej SotolHIt HRTOV PRITOK LAte NA G2GKI Po-vev/iiic riti TU70 *? . m. Hs OGLJUi L - i *mBBrm ^K-mv: ::^fa"' biitnsa K*IJI$* ^m jffLmmaAw.K&diLZ,-imt, te/i7 phi UltiKBM beipoM STVA ^K ^^^m « * *t^jM HOte&6A} ples iUPAAiroC ftMiron g kapi T enu&iez bAeve in VOAJ7A ožina m roetn v ŠVICI ksat pu A/Ooeio H MetSMM vetlKS^A sieo tez ha konec polotoka 1AQXcUk vsevo MESTO aihSKi vbjsto-votj/i /VH B<&. ZH7B nup 400 m1 Det eote ------- m. ecGJuto kapel 7» ve NOVAK. UHEIt TOMe SIHSICA Sesr e/JHE POKM7I-UA v LOČITI i&oe IvANOUlČ s/on/net Kobilc Jože m neepoor, cčbuorr AjJK/) HI/ /HT JELeN ŠIB* 80Ž74 skopima 21*>0HIH rto/jCOLoV rune, čt/l TL ICI) SK7E-ODCNO IKLUE, Met/o cjuorrvo v ju sni auiiJ/ jššmh. dolina Pob 72/-HWiy žučplo za/Ulito > rti itvce-m SAM ica *. KAJAKA to/LuieN [/07*10 ITA07A a-isti PLČS NDllAti. a0AJ1VO UŽIVALEC i zvet. 10 __ ¦ __. -, , ... • ....... ',...:' .-.....' ' ¦¦¦¦¦¦¦. i . t • 1 I I »I 'V :*:*:L:¦: :>:::-.,^.:> &:* -¦m.r?:\ NAŠ GLAS 13. 25. maja 1994 Slovensko-hrvaški mejni prehod v Dobo vi Opozorila o neustreznih delovnih pogojih se slabo slišijo Zgradba železniške postaje Dobova je stara in neprimerna za zahtevno delo, ki ga morajo opravljati delavci postaje mejne policije, carine in slovenskih železnic. Dobova, 17. maja — Z osamosvojitvijo, ko je Slovenija postala mednarodnopravni subjekt, je železniška postaja v Dobovi dobila drugačen status. Postala je mejna postaja z vsemi službami, ki delujejo v skladu z zakonom o prehajanju ljudi in blaga preko državne meje, poleg tistih, naštetih v naslovu, tudi veterinarsko in fitopatploško inšpekcijsko službo. Že od 8.10.1991, ko so državno mejo med Slovenijo in Hrvaško ustrezno zavarovali delavci PMP in carinske izpostave v Dobovi, Šef postaje Dobova, g. Vlado Pompe prihajajo opozorila, da je delo v sedanjih pogojih še komaj znosno. Kot so zatrdili cariniki, so pogoji, v katerih bivajo in delajo, najslabši na mejni postaji v Dobovi. Ogledali smo si kon-tejnersko naselje in lahko rečemo, da v svojih prigovarjanjih niso prav nič pretiravali. Leta 1991 so podedovali že zdavnaj dotrajane kontejnerje iz Krškega, v katerih so do takrat prebivali sezonski delavci. Do danes se v bivalnih in delovnih pogojih ni prav nič spremenilo na bolje. Kontejnerji so še v veliko slabšem stanju, saj lahko opazimo poškodovana okna, stene in tla, pravijo, da kadar dežuje, je vode notri več kot pa zunaj. Pozimi, ko je nekajkrat močno snežilo, je sneg priletaval skozi številne špranje kar v prostore. Pritožujejo se nad neurejenimi sanitarijami, garderobo in kuhinjo, v kateri skoraj ni mogoče kuhati. Najbolj pa jih moti to, da so dislocirani od stavbe železniške postaje in peronov, saj ni nikakršne razsvetljave, kar pomeni velik problem za d.elo ponoči. Zelo si želijo nadkritja peronov na postaji, saj v deževnem vremenu skoraj ni mogoče opra- viti zahtevanega dela. Če so vsi ti problemi bili opravičljivi pred leti, ko so začeli z delom, pa danes za to, da jih odgovorni permanentno ignorirajo, ni in ne more biti opravičila. Cariniki pravijo, da če bi frekvenca prehajanja državne meje ne bila zmanjšana, vendar zaradi vojne na Hrvaškem in v Bosni je, bi bilo delo zaradi nenormalnih pogojev nemogoče zadovoljivo in dosledno opravljati. Namestnik komandirja PMP v Dobovi g. Darko Gerjevič nam je dokaj obširno razložil potek in organiziranost dela mejnih policistov. V začetku, 1.3.1992, sta bili formalno dve postaji mejne policije, Dobova I in postaja mejne policije Dobova. Prva je bila ustanovljena za pokrivanje železniškega mejnega prehoda Dobova, druga pa za pokrivanje mejnega prehoda v Rigoncah in mejnega prehoda Bizeljsko na Orešju. Prvega julija 1993 sta bili ti dve postaji zaradi racionalizacije dela združeni v eno enoto, ki pokriva vse tri mejne prehode. »Smo največja enota v UNZ Krško, pogoji za delo pa so daleč najslabši, ker vsi delamo v petih kontejnerjih, kjer pa ne more biti ustreznih pogojev za delo in jih tudi ni,« pravi g. Gerjevič. Prav tako kot cariniki se tudi policisti pritožujejo nad neprimernostjo železniške postaje, kjer peroni niso nadkriti, kjer ni ustrezne razsvetljave, skratka: boj za ustreznejše in prijaznejše delovne pogoje bi- jejo skupaj z vsemi, ki bi radi, da dobovska železniška postaja tako zanje kot tudi za vse, ki v našo državo prihajajo z vlakom iz Zagreba, postane lepša, bolj urejena in varnejša. Delo mejnih policistov se razlikuje od dela carinikov in progovnih uslužbencev. Zadolženi so za ugotavljanje upravičenosti vstopa oseb v državo, to pomeni, da ugotavljajo, ali oseba, ki želi prestopiti državno mejo, ima vse veljavne dokumente in sredstva za bivanje pri nas, da ne bi v nasprotnem primeru po nepotrebnem obremenila državnega proračuna RS. Policisti odkrivajo ilegalne prehode v državo, odkrivajo vnos orožja, streliva, mamil, v zadnjih dveh letih je tudi veliko prevozov za UNPROFOR, tako osebja kot tudi opreme. Na cestnih mejnih prehodih je specifično delo kontrola in preverjanje last- zavrnili 222 oseb, bodisi zaradi neposedovanja ustreznih dokumentov bodisi zaradi premajhne vsote sredstev za preživljanje. »Tudi mi smo dobili pet golih kontejnerjev, katere smo si samoiniciativno uredili, tako znotraj kot tudi zunaj. Vsi, ki v državo prihajajo, zagledajo najprej dobovsko postajo, naj bodo to begunci, turisti ali pa poslovneži, zato nam ne more biti vseeno, kakšen je videz in kakšno je okolje. Trudimo se, da bi bilo nam vsem kar se da prijazno,« nam je na koncu povedal namestnik komandirja PMP Dobova, g. Gerjevič. Za mnenje o delu in problemih, ki spremljajo življenje vseh zaposlenih na železniški postaji Dobova, smo povprašali še šefa postaje, g. Vlada Pompeta. Tako kot vsi prejšnji sogovorniki nam je tudi on potožil o neprimernosti postajne Nenadkriti in slabo osvetljeni peron železniške postaje v Dobovi. V ozadju kontejnerji PMP Dobova. ništva in porekla avtomobilov. G. Gerjevič je zadovoljen povedal, da so odkrili kar lepo število vozil, za katera so utemeljeno sumili, da so ukradena. V takem primeru vozila predajo v postopek kriminalističnemu uradu Krško. Da delo PMP Dobova nikakor ni lahko, nam pove podatek, da je mejni prehod Dobova samo v prvih treh mesecih letošnjega leta prestopilo več kot pol milijona potnikov, in sicer 257.897 v Rigoncah, 243.234 na železniškem mejnem prehodu v Dobovi, na mejnem prehodu Bizeljsko pa 49.063. V istem obdobju so stavbe in dejal, da tudi njemu ni vseeno, v kakšnih pogojih opravljajo delo policisti, cariniki in progovni delavci, da je tudi njegova največja želja, da bi postaja kmalu dobila novo podobo, kar da so jim že pred dobrim letom obljubili na ministrstvu za promet, ker je ureditev železniške postaje v njihovi pristojnosti. Na koncu pa je g. Pompe poudaril, da je po začetnih težavah, ki pa so bile razumljive, sedaj sodelovanje s carinsko službo in policisti zgledno, lahko bi rekli, da poteka tekoče in brez problemov. (D. Koritnik) Vztrajni razgrajač končal v priporu Kontejner s sanitarijami za uslužbence carine: star, poškodovan, neprimeren in nehigienski. Krmelj, 20. maja — Miroslav K. iz Krmelja, rojen 1955, je v stanovanjskem bloku v večernih urah kršil javni red in mir. Pred prihodom policistov je odšel neznano kam in se zatem proti jutru vrnil. Ker je še naprej razgrajal in ker se tudi po opozorilu policistov ni hotel pomiriti, je ostanek noči in del dopoldneva preživel v prostoru za pridržanje na policijski postaji v Sevnici. PISMA BRALCEV Praznika brez zastav! Je že res, da zastavo razobesimo, ko je za to primeren trenutek — državni praznik, pa tudi ob obiskih pomembnih osebnosti. 27. april smo preimenovali v dan začetka boja proti okupatorju, prvi maj pa je ostal praznik dela. Zaradi teh in drugih praznikov smo napravili in namontirali na balkonih ali hišah nastavke za zastave. Ti so ostali, zastav pa v njih ob omenjenih prilikah ni. Nihče ne more nikogar prisiliti, da zastavo razobesi, ker je to stvar posameznika, ali mu je kaj do (vidnega) praznovanja ali ne. Vse drugače pa je sporna ta samovolja na zgradbah, kjer službujejo oz. domujejo državni uradi. V njih niso zaposleni zasebniki, pač pa uslužbenci državne uprave. In dokler je dogovorjeno, da sta omenjena praznika pa tudi nekateri drugi pomembni tudi zaradi naše zgodovine, je dolžna gospa Vera Rep, zaposlena na KU Leskovec, zastavo vsakokrat izobesiti. Verjetno je to tudi v opisu njenih del in nalog. Pri tem (tiha) strankarska pripadnost ne more biti pri posamezniku vzrok za to, ali bo zastava visela ali ne. Tu gre za delovni prekršek. Alojz Šribar Trg borcev 3, Leskovec Globus obtožuje: Vrdoljak Mamulin človek? Zagreb, maja — Svojčas je Antun Vrdoljak, direktor RTV in vplivni član HDZ, tožil satiričarko Globusa Tanjo Torbarino zaradi žalitve. Sodišče je tožbo zavrnilo, novinarji redakcije pa so se lotili neverjetno obsežne raziskave o »jugoslovanski preteklosti« tega politika, ki je bil nekoč znan režiser. Motiv je redakcija iskala v Vrdoljakovem stalnem poudarjanju privrženosti hrvaški domovini in katolicizmu ter težkega življenja žrtve komunizma (po 1971. letu). V seriji dokaj dokumentiranih zapisov je Globus objavil prav nasprotno: Vrdoljak je po »hrvaški pomladi« bil poslovno uspešen, ločil seje od prve žene in se poročil z drugo. Z njo je dobil tudi bogatega tasta, snemal je dobro plačane reklamne filme, sredi osemdesetih pa je v Splitu ustanovil »Dalmacija film«, s katerim naj bi pod okriljem JLA posnel velik propagandni spektakl o jugoslovanski mornarici. Sam je napisal scenarij (del ga je časopis objavil), za to delo dobil velik honorar, vse pa je menda počel pod osebnim nadzorom in z dovoljenjem admirala Mamule. Objavljeni podatki so precej kom-promitirajoči, vendar o njih direktor HTV in predsednik Olimpijskega komiteja ne daje izjav, (pp) Brovvning pod sedežem Obrežje, 17. in 18. maja — Ko so obmejni policisti pregledali mercedes zagrebške registracije, s katerim je v Slovenijo vstopal hrvaški državljan Zdenko K., so pod voznikovim sedežem našli samokres znamke Brovvning kal. 9 mm in šest nabojev. Zdenko je ostal brez orožja, zagovarjal pa se je tudi pri sodniku za prekrške. Dan kasneje je policist v avtomobilu, s katerim je hrvaški državljan Mirko T. (1958) izstopal iz Slovenije, v predalu pod volanom našel pištolo znamke Zastava M 70 kal. 7,65 mm in 39 nabojev. Ker oborožitve ni prijavil, je moral pištolo in strelivo pustiti policistom in se zagovarjati pri sodniku za prekrške. Zagorela sta avtomobila Krško, 16. maja — Tega dne sta skoraj istočasno na krških ulicah zagorela dva avtomobila, eden od njiju je zgorel do konca. Prvo od teh vozil je bil fiat Croma, last Žitovega Imperiala, ki ga je vozila P. J. (1945) iz Krškega po cesti proti Sremiču. Policista PP Krško sta ugotovila, da je prišlo do požara zaradi izliva goriva po kolektorju izpušne cevi, kar je imelo za posledico, da seje vnela gumijasta cev za dovod goriva. Voznica je poskušala sama pogasiti požar, vendar ji to ni uspelo, zato je obvestila gasilce, toda vozilo je že pred njihovim prihodom v celoti zgorelo. Škoda znaša ok. 500.000 SIT. Pri hotelu Sremič je zagorel golf, s katerim se je voznica B. A. (1956) peljala po Cesti 4. julija. Med vožnjo je zaznala vonj po bencinu in nato opazila, da se izpod pokrova motorja kadi. Vozilo je ustavila pri hiši št. 50. Gasilec PGE Krško, ki se je takrat pripeljal mimo, je uspel ogenj pogasiti, tako da ni nastala še večja škoda; ocenjena je na 90.000 SIT. SMRT GA NE MARA! Črne kronike zagrebških časopisov so zadnje čase polne poročil o dramatični aretaciji tukajšnjega znanega tatu knjig in umetnin, Aleksandra Mille-sa. Ta nesrečni mladenič, sin nekdanjega znanega novinarja in brat novinarke (ki je napravila samomor) Maje Milles je v osemdesetih letih s sodelavci dolgo ropal Nacionalno knjižnico in potem ljubiteljem starin v Zagrebu, Ljubljani in Grazu dragocene zgodovinske unikate prodajal za_visoke vsote nemških mark. Živel je na veliki nogi, trosil je veliko denarja, ko pa so ga leta 1989 aretirali in pripeljali pred sodnike, je preiskavo doživel kot happening. Pripovedoval je fantastične zgodbe, z užitkom priznaval kraje, se veselil pregleda izvedenca psihiatra, spravljal zdravnike in sodnike v zadrego. Javnosti se je predstavil kot zelo inteligenten mladenič, ki je v mnogočem hotel in uspel dokazati svojo umsko premoč. Zaradi mladosti in zahvaljujoč psihiatrom so ga namesto na 20 obsodili samo na 15 let, 1991. pa so mu kazen znižali na 9 let. Pričel je dobivati dopuste in nenadoma je javnost nasluhnila, da je v zadnjih tednih ponovno oropal vilo v Tuškancu — vsak vikend. Pri zadnjem vpadu ga je policija aretirala, vendar je Milles, oblečen v maskirno uniformo, ugrabil policista, uperil vanj revolver z dušilcem ter pričel izsiljevati policijo. Nastala je drama, ki so jo tukajšnji novinarji uvrstili med vrhunske scene svetovne kri-minalistike. V razdalji desetih metrov od obkoljenega ugrabitelja in njegovega talca so se tri ure in pol izmenjevali pogajalci zagrebške policije. Milles ni popustil in končno se je pogajanj lotil policijski minister Jarnjak osebno. Specialci so medtem budno spremljali vsak migljaj ugrabitelja. Končno je ugrabitelj zahteval zdravilo, ga izpil in se nato predal. Taktika je uspela, pogajanja so ugrabitelja utrudila. Milesa so odpeljali v zapor, vendar se je v petek, 13. aprila, skrivaj povzpel na vrh tridesetmetr-skega zaporskega zidu, skočil z njega in se pri tem samo lažje poškodoval. Rešil ga je padec nadrevo. Takrat je javnost tudi izvedela, da je to Millesov šesti poizkus samomora v zaporu, (pp) Predelane številke Dobova, Bizeljsko — 19. maja ob 18.25 se je na mejnem prehodu Dobova končala vožnja za 36-letnega slovenskega državljana Jerka K. iz Brežic, ki se je pripeljal iz sosednje države s svojim osebnim avtomobilom znamke AUDI 80 TD. Pri kontroli dokumentov jn vozila so mejni policisti ugotovili, da so številke na karoseriji vozila prebarvane in poškodovane. Policisti so vozilo zasegli, postopek pa bodo nadaljevali kriminalisti. Dvadni prej je podobna usoda doletela hrvaškega državljana Daria Ž. iz Klanjca. Ko so policisti na mejnem prehodu Bizeljsko pregledali njegov avtomobil VVVjetta, so ugotovili, da so številke šasije predrugačene, zato so vozilo zasegli. Nič več sreče ni imel Franc G. (1970) iz Trebnjega. Lani je iz Italije uvozil karoserijo za golfa, iz nje izrezal del pločevine s številko šasije in to privaril na drugega, karamboliranega golfa, ki ga je imel doma. Tako »urejen« in popravljen avto mu je sicer uspelo registrirati, vendar se je vozil z njim le do prvega srečanja s kriminalisti in policisti. Zdaj bo moral k sodniku. NAS GLAS 13. 25. maja 1994 ^¦n^7i^7u^ - "ranim 11 No v ost i iz Za voda za zdra vstveno zavarovanje Slovenije Podpis pogodb z izvajalci zdravstvenih storitev ______do 15« junija______ VPosavjuje na podlagi razpisa svoje ponudbe predložilo skupno 23 izvajalcev, in sicer 10 javnih zavodov in 13 zasebnih zdravnikov ter drugih zdravstenih delavcev — med njimi je 9 novih. potrebni. V zadnjih letih predstavlja narkomanija vse večji in prevečkrat spregledani problem, ki mu moramo posvetiti celovito družbeno skrb. Zato se zavod pridružuje prizadevanjem za bolj sistematično pristopanje k odpravljanju zdravstvenih posledic, ki nastajajo pri odvisnikih od drog. Ocenjujemo, da bo pet pro- 1. Začetek sklepanja pogodb z izvajalci zdravstvenih storitev Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) se te dni pospešeno pripravlja na sklepanje pogodb z izvajalci storitev. Podlage za sklepanje pogodb so: 65. člen zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, sprejeti splošni dogovor o programu zdravstvenih storitev in izhodiščih za njegovo izvajanje ter oblikovanje cen, področni dogovor za lekarniško, zdraviliško in zasebno dejavnost ter za zdravstvene dejavnosti v socialnih zavodih in objavljeni razpis programov in storitev, ki je potekel 30. aprila 1994. Strokovne ekipe iz območnih enot ZZZS v tem času intenzivno pregledujejo prispele ponudbe. Opravljeni pa so tudi prvi razgovori z izvajalci. Na podlagi pogajanj in usklajevanj z izvajalci, če pri tem ne bo večjih razhajanj, bi moral biti predlog končnega izbora za podpisovanje pogodb pripravljen do konca prihodnjega meseca. Osnovna značilnost letošnjega pristopa k urejanju odnosov med ZZZS in javnimi zdravstvenimi zavodi ter zasebniki je ohranjanje obsega storitev na doseženi ravni iz leta '93. Ob tem so možna prestrukturiranja pri posameznih dejavnostih in območjih glede na doseženo stopnjo preskrb-Ijenosti prebivalstva z zdravstvenimi kadri in storitvami. Takšne prerazporeditve programa po območjih oz. občinah bomo opravili tako, da se bo program znižal tam, kjer presega republiško povprečje, in zvišal, kjer za povprečjem zaostaja, s čimer naj bi uresničili zahteve po zmanjševanju razlik glede preskrb-Ijenosti prebivalstva s storitvami. Povečanje ali zmanjšanje programov po občinah v letu 1994 ne bo večje od 5%. Kot je znano, za razliko od preteklih let letošnji splošni dogovor in področni dogovori ne predvidevajo zmanjševanja programa zdravstvenih storitev na področju bolnišnične dejavnosti. Obseg bolnišničnega zdravljenja ostaja na ravni plana iz leta '93, vendar pa je upoštevana možnost prestrukturiranja med oddelki in bolnišnicami v Sloveniji. V skladu s tem ostaja na ravni lanskoletnega plana tudi program specialistično ambulantne dejavnosti, vendar pride prav tako v poštev možnost povečanja za delež zmanjšanja bolnišničnega zdravljenja v Sloveniji. Povečanje programa storitev je predvideno samo pri dializah, v drugih dejavnostih pa program ostaja pri planiranem oz. realiziranem obsegu iz leta 1993. Na podlagi razpisa je svoje ponudbe predložilo skupno 571 izvajalcev, med njimi je 190 javnih zavodov in kar 381 zasebnih zdravnikov ter drugih zdravstvenih delavcev. Ponudbe bomo obravnavali podobno kot lani: najprej ponudbe lekarn, zdravilišč in socialnih zavodov, nato zdravstvenih domov in zasebnikov ter na koncu bolnišnic. Z vsemi izbranimi ponudniki, ki so usklajeni s splošnimi in področnimi dogovori, bo zavod podpisal pogodbe. Osnutki letošnjih pogodb še jasneje opredeljujejo odgovornost za izvajanje pogodb, s čimer skuša zavod vzpostaviti garancije tako za normalne poslovne odnose in stabilno finančno situacijo zdravstvenih izvajalcev kot tudi za postopno izboljšanje kakovosti dela in primernejši odnos do zavarovancev. Kot nosilec interesov zavarovancev pričakuje torej tudi odgovoren odnos izvajalcev. Pogodba zato vsebuje predloge pogodbenih kazni za primere nedoslednega izvajanja: — kršenje ali omejevanje pravic, ki jih imajo zavarovanci na podlagi zakona, — nespoštovanje delovnega časa, — neupravičeno preseganje dogovorjenih čakalnih dob in drugo. Pogodbe z zdravilišči in nekaterimi drugimi zavodi letos mnogo natančneje opredeljujejo omogočanje storitev iz paketov prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja, kot so koristno zdraviliško zdravljenje, oddih A in B ter paket nadstandard. S pogodbami skuša zavod v večji meri kot doslej nuditi ustrezna zagotovila za zavarovance prostovoljnega zavarovanja in s tem spodbuditi poslovne motive zavodov, da ponudbe na tem področju razširijo. Kje je moč pričakovati zaplete? Dogovarjanje in sklepanje pogodb ni lahek posel, saj je normalno, da vsak partner skuša zase doseči najugodnejše pogoje. Vendar je osnovni pogoj za obe strani, da spoštujeta pravne podlage oz. zakonitost, kar pomeni usklajenost pogodbenih izhodišč s podpisanimi splošnimi in področnimi dogovori. Za zavod bi v finančnem smislu vsak odmik od dogovorov pomenil zvišanje potrebnih sredstev za izvajanje programa. Ta sredstva smo za letos v načrtu že sprejeli in znašajo 132 milijard tolarjev, ca. 121 za obvezno in ca. 11 milijard za prostovoljno zavarovanje. Hkrati pa bi vsak odmik pomenil povečanje razlik v preskrbljeno-sti prebivalstva, neutemeljeno bi naredil razlike v materialnem položaju posameznih zdravstvenih izvajalcev. Zato se bo zavod z vsemi izvajalci pogovarjal argumentirano in strpno, tudi s pripravljenostjo na nekatere kompromisne rešitve, vendar v okviru možnosti, opredeljenih z dogovori. Ocenjujemo, da bodo z večino pogodbe sklenjene do 15. junija 1994, v ostalih primerih pa bi lahko nastopila z zakonom določena možnost arbitraže. 2. Financiranje programov za zdravljenje odvisnikov od drog Kot je znano, se je zdravstveni svet pri ministrstvu za zdravstvo dogovoril, da se v letu '94 začnejo izvajati posebni programi za zdravljenje odvisnikov od drog. V Sloveniji naj bi delovale 4 ambulante za zasvojene, in sicer v Kopru, Ljubljani, Celju in Mariboru, poleg navedenih pa še center za detoksikacijo. Sklepi o izvajanju programov, ki zajemajo posebne zdravstvene storitve za to populacijo, in sicer v okviru posebnega zdravstvenega zavarovanja, so gotovo utemeljeni in izredno gramov v letu '94 stalo ca. 75 milijonov tolarjev. Pričakujemo, da bo ta odločitev spodbudila tudi ostale sektorje, službe, združenja in posameznike izven zdravstva, saj je znano, da je potrebno zdravljenje zagotoviti za tiste, pri katerih so splošni preventivni ukrepi izostali ali pa zgrešili svoi namen. OBRTNA ZBORNICA BREŽICE Iz Obrtne zbornice Brežice Podjetniška pisarna popoldne ne bo delovala — V občini Brežice deluje Podjetniška pisarna. Za svetovanje je določen vsak ponedeljek med 7. in 15. uro, priti pa morate v občinsko upravno stavbo v sobo št. 32. Popoldne poteka svetovanje med 15. in 18. uro v pisarni Doma obrtnikov. Ker ves čas delovanja pisarne ni bilo obiska v popoldanskih urah, bodo dežurstvo med 15. in 18. uro do nadaljnjega ukinili. Preregistracija podjetij do 31.12. '94 — Obveščamo vse, ki jih zanima preregistracija v skladu z zakonom o gospodarskih družbah, da je v skupščini predlog za spremembo zakona o gospodarskih družbah, ki se nanaša na hitri postopek v zvezi z zadnjim rokom preregistracije. Predlog namreč je, da bi morali preregistracijo opraviti do 31. 12. '94, in ne do 31. maja, kot je predvidevalo dosedanje besedilo zakona o gospodarskih družbah. Seminar za vodenje poslovnih knjig — Obrtna zbornica Brežice se je na osnovi prijav lotila organizacije seminarja za vodenje poslovnih knjig za podjetnike posameznike. Štiriurni seminar s primeri in novostmi je bil 14. maja, žal pa se ga niso udeležili vsi prijavljeni podjetniki. Želimo opozoriti na neodgovornost tistih, ki brez opravičil in pojasnil ignorirajo take seminarje. Na splošno je ravno v Brežicah interes za dodatno znanje zelo slab, tako da so prikrajšani tudi tisti, ki si izobraževanje želijo, saj za manjše število udeležencev ni smiselno povabiti strokovnjaka od drugod. Podjetniki iz Furlanije — Julijske krajine želijo sodelovati — Njihovi predstavniki malih in srednjih podjetij kažejo velik interes po sodelovanju s Slovenijo, zato želijo v juniju '94 organizirati srečanje s slovenskimi obrtniki. Vabimo vse, ki bi se radi tega srečanja udeležili, da se čim prej prijavijo na Ministrstvo za gospodarstvo, pospeševalni center za malo gospodarstvo, ali naj prijavnico izpolnijo na Obrtni zbornici Brežice, od koder jo bomo posredovali dalje. Vas zanima predstavitev BCI v Brežicah — O predstavitvi podjetja Barter Clearing and Information ste lahko brali v zadnjem Obrtniku. BCI je predvsem informacijski sistem in sistem, ki omogoča brezgotovinsko poslovanje. Obrtna zbornica Slovenije bo s povezovanjem dveh informacijskih sistemov predvsem omogočila vsem članom dostop do koristnih podatkov o ponudbi in povpraševanju iz Slovenije, Nemčije, Slovaške in Avstrije. Če vas ta predstavitev zanima, če se bo na brežiško obrtno zbornico prijavilo dovolj interesentov, bomo podjetje BCI povabili tudi k nam. Izobraževanje in svetovanje za gostince — MIC, podjetje za marketing, izobraževanje in consulting prireja številne seminarje in tečaje, primerne za zasebne in ostale gostince. Informacije o programih, terminih in cenah seminarjev lahko dobite v pisarni Doma obrtnikov. Tekmovanje frizerjev — Frizerji imajo možnost tekmovati ali se le udeležiti prireditve »Generacija 2000 — mladi pomagajo mladim«, ki bo v nedeljo, 29. maja v mariborskem hotelu Slavija. Prireditev bo trajala od 9. do 19. ure, program pa lahko dobite v Obrtni zbornici. Dovolilnice avtoprevoznikom za Nemčijo — Avtoprevoznike, ki so oddali vloge za dovolilnice na Ministrstvo za promet in zveze, obveščamo, da na podlagi sporazuma med Slovenijo in Nemčijo velja od 1. maja '94 ena dovolilnica za vsako tovorno in za vsako vlečno vozilo. Dovolilnica velja hkrati za pripeto prikolico ali polpriklopnik, ne glede na kraj njihove registracije. Strokovna ekskurzija v Verono za živilce — Obrtnike živilskih dejavnosti (predvsem peke in slaščičarje) obveščamo, da OZ Slovenije organizira strokovno ekskurzijo v Verono in poslanski zbor sekcije. V Veroni namreč poteka sejem ŠTAB, ki je namenjen opremi pekarn in slaščičarn. Strokovna ekskurzija bo v torek, 31. maja. V zbornici v Brežicah imamo prijavnice, kijih lahko izpolnite. Poslanski zbor bo 6. junija v Gornji Radgoni v času Mednarodnega sejma embalaže IMPAC '94, ki je za živilce zelo pomemben. Prijavite se za na sejme — V zbornici imamo podatke o različnih sejmih, tako v Sloveniji kot tudi izven naših meja. Prijavite se lahko na sejme, ki bodo junija, ko bo Obrtna zbornica Slovenije praznovala 25. obletnico organiziranega delovanja, za celjski sejem, ki bo septembra, in še za vse ostale. Športne igre — Letošnje športne igre za obrtnike in delavce v obrti za Posavje bodo 18. junija v Sevnici. Prijavite se ali poiščite informacije v pisarni brežiškega Doma obrtnikov. Izlet za obrtnike in njihove družinske partnerje — Zadnji konec tedna so brežiški obrtniki odpotovali kar na dva izleta: en avtobus jih je šel na Elbo, drugi pa v Gardaland in na Gardsko jezero. Obrtna Zbornica Brežice Odbor za postavitev antenskega stolpa Rajec po sklepu 14. seje odbora z dne 18. maja '94 obvešča občane o sprejemu II. programa TVS Občani, ki sprejemajo televizijski program TV Slovenija preko prevornika Bizeljsko, lahko od 1. maja '94 dalje spremljajo na 30. kanalu tudi II. program TV Slovenija. Za kakovosten sprejem signala je potrebna optična vidljivost pretvornika Bizeljsko in usmeritev anten proti pretvorniku. Primerna antena za sprejem signala je UHF antena za 4. frekvenčni pas. Predsednik: Dušan Blatnik OBVESTILO Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije obvešča zavarovance in upokojence z območja občin Brežice, Krško in Sevnica, da bo s. 1. junijem 1994 preselil dejavnost nudenja strokovnih informacij s področja izvajanja pokojninskega in invalidskega zavarovanja v prostore na Bohoričevi 9 v Krškem. Informativni dnevi bodo vsako sredo med 8. in 14. uro. Direktorica OE: Marija Dravinec Gasilsko društvo Blanca VABI v soboto, 28. maja, h Gasilskemu domu na Blanci: — ob 14. uri bo gasilsko tekmovanje, — ob 16. uri prevzem gasilskega vozila. Prikazali vam bomo tudi gašenje s staro ročno gasilsko brizgamo iz leta 1881. Vabljeni ste tudi na gasilsko veselico Za pijačo in jedačo bodo poskrbeli domači gasilci, igral pa bo ansambel Mira Klinca. Piha/ni orkester Videm Krško prireja velik žur BIG BANDS FEST KRŠKO '94 na ploščadi pred Kulturnim domom v Krškem v soboto, 28. maja ob 18. uri. SODELUJEJO: Big band Videm Krško, Big band Žabe Celje, Big band Murz, Avstrija, Big band SŠ Ljubljana, 3 Big band orches- tra Izola, Toti big band Maribor. GOST VEČERA: KUT GAS KRŠKO VSTOPNINE NI HALI OGLASI SEDEŽNO garnituro bordo barve, dobro ohranjeno, prodam za 400 DEM. Drago Me-ze, C. 4. julija 78 b, Krško, tel.: 22—600. ELEKTRIČNI čevljarski čistilni stroj Atlas in čevljarski šivalni stroj Singer (cilinder) ugodno prodam. Tel.: 32—595. ROČNO kosilnico BATUJE, novo, nerabljeno, prodam. Pokličite 79—718. STARE razglednice, pisma, dopisnice, tudi cele zbirke, odkupujem. Gregi. Kregarjeva 11, Brežice, tel.: 63—111. ATARI '1040 ST, monitor SM 124, tiskalnik Brother, scart kabel, miško, jovstistick, 40 posnetih disket, z vso pripadajočo literaturo prodam za 700 DEM. V ceni je vključen tudi računalnik z igrami ATARI 2000 ter ZX Spectrum, potreben manjšega popravila. Informacije na tel. 32—514 (po 20. uri). GARSONJERO, 36 kvadratov, na Gubčevi v Krškem prodam. Tel.: (061) 341-500. NEKAJ knjig ter kosilnico Gorenje Muta z obračalnikom prodam. Angela Božič, C. 4. julija 40, Krško, tel.: 21—492. FILMSKI SPORED BREŽICE 28. in 29. V. ob 18. in 20. uri, 30 V. ob 20. uri: VAŠKI MILIJONARJI, komedija. 31. V.: ni predstav 1. VI. ob 20.30: PHILADELP-HIA, drama. KRŠKO 27. V. ob 20. uri, 29. V. ob 18. uri: PRI ADAMSOVIH, amer. črna komedija. SEVNICA 27. V. ob 20. uri, 28. V. ob 10. uri, 29. V. ob 17. uri: DENIS POKORA, amer. družinska komedija. 28. V. ob 20. uri: PRAVA STVAR, amer. komedija. Magic nagrajuje Izmed prvih kuponov, ki so prispeli v uredništvo, smo izžrebali tri srečneže, ki se bodo v pizzeriji Magic v Sevnici brezplačno pogostili s pizzo. To pa so: Zinka Barbič, Lenartovapot 66, Brežice, Mojca Dvornik, Brpd 8, Podbočje in Gordana Seško iz Krškega, C. 4. julija 62. Čestitamo! Pizze boste dobili v pizzeriji Magic v Sevnici, s seboj pa prinesite osebni dokument za identifikacijo. Vsekakor pa vaše sodelovanje pričakujemo še naprej. Kupon izrežite in pošljite na naslov: Naš glas, Cesta krških žrtev 23, Krško. Na ovojnico ali dopisnico ne pozabite pripisati: MAGIC NAGRAJUJE. Kupon št. 2 pošljite najkasneje do sobote, 28. maja. ¦>š CN§1 PIZZERIA NAGRADNI KUPON ST. 1 Delovni čas: pon.— petek: 9.00—23.00, sob., ned., prazniki: 12.00—23.00 12 7i^m^v NAŠ GLAS 13. 25. maja 1994 Krški kolesarji so se pred AFP v Selah pri Dobovi udeležili sprejema ob zaključku teka Dušana Mravljeta. Za spomin so se slikali z Dušanom in Francem Polovičem. (Ika) Krški kolesarji ponovno po Evropi IZ MONAKA SKOZI ZAHODNE DRŽAVE Skupina krških kolesarjev rekreativcev ponovno organizira kolesarski maraton v počastitev dneva samostojnosti, praznika krajevne skupnosti Krško in občinskega praznika. To je že tretja akcija. Prvič so se na pot odpravili poleti 1992, ko so obvozili Slovenijo in s kolesi opravili skoraj enako pot kot pred časom slovenski ultramaratonec Dušan Mravlje. Drugič so odšli napot 16. junija lani in so prevozili pet srednjeevropskih držav ter obiskali njihova glavna mesta. Prevozili so Hrvatsko, Madžarsko, Slovaško, Avstrijo in Slovenijo in se 25. junija vrnili v Krško, kjer so po prevoženih 1300 km doživeli lep sprejem. V tretje pa gredo v zahodno Evropo. Začetek njihovega maratona bo v majhni sredozemski kneževini MONAKO. Petega junija, predvidoma ob 13. uri, bodo v tej državici, ki šteje komaj nekaj več prebivalcev kakor občina Krško, začeli svojo ok. 1300 km dolgo pot do Krškega. Skozi svetovno znane kraje, kot so Monte Carlo, San Remo, Savona, Genova, Cremona, Garda ob slovitem Gardskem jezeru, Padova in Benetke preko Nove Gorice in Ljubljane do Krškega bodo vozili sedem dni. Vrnili se bodo 11.6. 1994, predvidoma ob 18. uri. Na tokratni, ponovno zelo zahteven projekt, so se pričeli pripravljati že zelo zgodaj. Predvsem je bilo potrebno zagotoviti materialno podlago za realizacijo projekta, kar pa v tem času gotovo ni lahka naloga. Uspelo jim je pridobiti nekaj sponzorjev, ki so videli ugodno priložnost za svojo promocijo tudi v tej akciji. Generalni pokrovitelj je letos KOBRA ELEKTRONIKA iz Šentjerneja, ki je pooblaščen zastopnik za MOBITEL, etapni pokrovitelji pa so Zavarovalnica Triglav, Papiroti Krško, AFP Dobova, Resa Krško, Kmečka zadruga Krško, Skupščina občine in Izvršni svet občine Krško, Kompas in Merkator Preskrba Krško. Akcijo pa s svojimi denarnimi in materialnimi prispevki podpre vsako leto še veliko število podjetij in obrtnikov iz Krškega, ki vedo, da gre za predstavitev domačega kraja, ki tudi zanje pomeni en kamenček v mozaiku poslovnega uspeha. Za zaključek poudarimo, da bodo 11. junija, predvidoma ob 18. uri, pred Gasilskim domom v Krškem domači kolesarji re-kreativci zaključili sedemdnevi maraton iz Monaka do Krškega. Ekipo sestavljajo kolesarji Igor Kranjec, Matjaž Šribar, Vinko Vi-rant, Bojan Žmavc, Drago Fabjan, Marjan Geršak, Matjaž Za-jelšnik in Branko Strgar. Na poti pa jih bova spremljala Božidar Urek in Stanislav Dvoršek, avtor tega prispevka, ki imava nalogo, da bodo kolesarji čim bolj nemoteno kolesarili v pravi smeri in da se bodo dobro počutili, tudi ko ne bodo na kolesu. Vse dni pa boste njihovo pot lahko spremljali tudi na valovih Radia Po-savje — Studia Brežice, kamor se bomo dnevno javljali. Pomlad v Brestanici — Pokal Frutabela Brestanica, 22. maja — Kolesarsko društvo Master Team Krško je organiziralo krožno kolesarsko dirko Pomlad v Brestanici, ki je štela za Pokal Frutabela. Nastopili so tekmovalci iz vseh slovenskih klubov in tudi iz sosedne Hrvaške. Start in cilj 1500 m dolge proge, ki je potekala skozi naselje Gorica (Elektrarniška ulica), je bil pri Elektrarni Brestanica. Tekmovalci so se pomerili v dveh skupinah. Med dečki B, ki so prevozili 8 krogov oz. 12 km, je zmagal Matic Strgar (KK Astra Ljubljana), najboljši Krčan pa je bil Andrej Prevejšek (KK Savaprojekt Krško) na 8. mestu. V kategoriji dečkov A, ki so vozili 15 krogov, je prvo mesto osvojil Se-bastijan Miklavec iz Nove Gorice, na odlično 6. mesto pa se je uvrstil David Vižintin iz ekipe Savaprojekt. Vsekakor pa sta se obe domači ekipi, tako KK Savaprojekt kot KD Master Team, zelo dobro odrezali. Na koncu je potrebna zahvala članom GD Brestanica, ki so skrbeli za red na progi in varnost tekmovalcev. (Tekst in slika: Galex) *». t w Koncert ob 30-letnici Okteta Jurija Dalmatina Sedemnajst pesmi v prepolni Lutrovski kleti Sevnica, 21. maja — Minilo je jubilejnih 30 let od nastanka okteta, ki seje prvotno imenoval Boštanjski fantje. Idejni ustanovitelj okteta je bil Mirko Pernovšek, strokovno ga je vodil Jože Pfeifer. V prvotni sestavi so nastopali: Anton Blatnik, Alojz Liberšar, Zvone Sušinski, Drago Redenšek, Marjan Pernovšek, Mirko Pernovšek, Jože Pfeifer ter Franc Pernovšek, od te prvotne sestave sta v današnji le še slednja dva. Oktet Boštanjski fantje je imel prvi koncert 8. marca 1964, prvi samostojni koncert pa 11. junija 1972. Ob 10. obletnici delovanja je mentorstvo nad njimi prevzel znani slovenski zborovodja prof. Egon Kunej iz Celja, ki ga je nato vodil celih 17 let. Kvaliteta je oktetu začela naraščati in izpolnile so se tudi sanje, da bo to nekoč dober oktet. Zal je prof. Kunej zbolel in tako so fantje nekaj časa hodili vadit k njemu na dom. V tem času je v oktetu že prepeval prof. Emil Lenarčič, in ker je bil učenec Egona Kuneja, mu je ta zaupal nadaljnje vodenje okteta. V zadnjih letih oktet ni bil več sestavljen le iz domačih — boštanjskih fantov, zato se je preimenoval v Oktet Jurija -------V nekaterih krajevnih------ skupnostih CRPOV ne miruje Tekmovanje koscev na Zdolah Zdole — Na Ravnah pri Zdolah bo v soboto, 28. maja, tekmovanje koscev. Prireditev se bo pričela ob 13. uri s povorko, ki se bo odpravila na pot na Zdolah. V njej bodo sodelovali konji z vozmi in udeleženci bodo skupaj odšli do prireditvenega prostora na Ravnah. Tekmovanje koscev se bo pričelo ob 15. uri, ob 20. pa bodo razglasili zmagovalce. Ves čas bo za zabavo skrbel ansambel Labirint in domači harmonikarji. Tudi jedače in pijače bo dovolj. 10. tek ob Krki Kostanjevica na Krki, 22. maja — Kostanjeviško športno društvo je pripravilo že 10. tek ob Krki. Tekmovali so v vseh kategorijah v dveh disciplinah: trim teku na 10 km in malem maratonu na 21 km. V absolutni konkurenci na 21 km dolgi progi je zmagal Roman Hojak (Partizan Vič), najboljši predstavnik iz Posavja pa je bil Boris Kuzmin iz Brežic. V trim teku je 1. mesto osvojil Beno Piškur iz Ljubljane, Krčan Aleš Cvar pa je bil 28. Športno društvo Kostanjevica je še enkrat (upamo, da ne zadnjič) zelo lepo organiziralo tek, omeniti pa je potrebno še generalnega pokrovitelja tekmovanja, Kobro d.o.o. iz Šentjerneja, ki je pooblaščen zastopnik za prodajo, montažo in servisiranje mobilnih telefonskih aparatov. (Tekst in slika: Galex) Krški plesalci Vesna Vucajnk državna prvakinja v stepu Trije pari se pripravljajo za nastop na državnem prvenstvu v kombinaciji desetih plesov, 19. junija v Mariboru *.-** Ljubljana — Pred kratkim se je sekcija za show dance pri krškem Društvu za plesno dejavnost udeležila državnega prvenstva v stepu v Cankarjevem domu v Ljubljani. Najboljši rezultat je dosegla naša najboljša plesalka Vesna Vucajnk, saj je v konkurenci najboljših slovenskih steparjev v kategoriji mladincev postala državna prvakinja Za njo se je uvrstila Josipa Fink, tudi naša plesalka, ki je bila državna prvakinja pred dvema letoma. Tudi Maja Mavsar in Alja Brinovec sta se s četrtim mestom lepo odrezali. Tretje mesto pa je, s točko »hapy feet«, osvojila plesna skupina: V nedeljo, 22. maja, pa so se plesalci sekcije za športni ples udeležili zadnjega kvalifikacijskega turnirja v standardnih in latinskoameriških plesih v letošnji sezoni, ki je bil na>Rav-nah na Koroškem. Turnirja se je udeležilo devet naših parov. Med pioniorji sta bila Matija Prah in Mateja Gane tretja v nižjem D razredu v standardnih in peta v latinskoameriških plesih. Matija Kržan in Teja Dumenčič sta dosegla v nižjem D razredu peto mesto v standardnih in v višjem C razredu osmo mesto v latinskoameriških plesih. Naše najboljše pare čaka še državno prvenstvo v kombinaciji desetih plesov, ki bo 19. junija v Mariboru. Med pionirji bosta nastopila para Matija Kržan in Teja Dumenčič ter Mitja Prah in Mateja Gane, med mlajšimi mladinci pa Se-bastjan Vodlan in Urška Kla-kočar. (Dixi) Dalmatina. Oktet je imel v tridesetih letih okrog 2400 ur pevskih vaj, 540 ur javnih nastopov, naštudirali so 150 pesmi domačih in tujih avtorjev. Večkrat so imeli tonsko snemanje za radio Slovenija, za TV Slovenija so posneli že tri oddaje, zadnja je bila posneta letos spomladi, ob njihovi 30-letnici, ob 25-letnici so izdali samostojno kaseto, imeli so štiri nastope v tujini itd. Zadnje večje dejanje je bilo v soboto v prepolni Lutrovski kleti pod sevniškim gradom, kjer so se Jože Pfeifer, Jože Dernač, Franc Judež, Iztok Za-lezina, Ivan Vovk, Jože Novak, Franc Pernovšek ter umetniški vodja Emil Lenarčič predstavili domačemu avditoriju ob svojem jubileju. (B.C., foto: Rado Brate) Ob Tednu cvička '94 Srečanje harmonikarjev in ljudskih pevcev Kostanjevica — Novomeški Radio Sraka in Radio Brežice bosta v okviru letošnjega Tedna cvička pripravila srečanje harmonikarjev in ljudskih pevcev. Srečanje harmonikarjev bo v soboto, 28. maja od 15. do 17. ure, zbrati pa se morajo ob 14. uri. Najboljšim šestim harmonikarjem bodo brezplačno posneli po dv snetka in jih potem objavili na avdiokaseti. Najboljše bodo izbrali poslušalci Radia Sraka in Radia Brežice ter strokovna komisija. Srečanje ljudskih pevcev, pevskih skupin in družin bo v nedeljo, 29. maja. Pričelo se bo ob 17. uri, nastopi pa bodo med premori ob igranju ansambla Tonija Verder-berja. Prijavite se pisno na Radio Sraka, p.p. 74, Novo mesto, za podrobnosti pa lahko vprašate po telefonu: (068) 23—174. Hvnica Naslednjo anekdoto je povedal gospod Hoffmann, naš prijatelj iz Obrigheima, ki je trenutno na počitnicah v Po-savju. Dobiva Naš glas in ga prebira, zato je ob prihodu tudi omenil pivnico Apolon in si jo je želel ogledati. In sedaj k anekdoti, ki jo je povedal v senci na Apolonovem vrtu: Gospod Kohl, nemški kancler, ima počitniško hišico nekje na Bavarskem in tja hodi med drugim tudi hujšat. Nekoč se je, nekoliko nataknjen, spravil z lopato nad vrt okrog hiše. Zemlja je peščena, gospod Kohl, hvala bogu, ima s čim pritisniti in lopata se je vdrla, dokler ni zaškrtala. Preiskava je pokazala, da je v zemlji še neeksplodirana bomba iz druge svetovne vojne. Skupaj je našel tri takšne bombe in soproga Hannelore se je zbala: »Helmut, ali ni to malo nevarno odkritje? Ali ne misliš, da bi o tem morala obvestiti policijo?« Seveda sta šla obvestit policijo, a bombe sta vzela kar s seboj, naložene v prtljažnik osebnega avtomobila. Za ovinkom sta nekoliko prehitro zapeljala na ležečega policaja, avto je poskočil in že-lezje je zarožljalo, Hannelore pa je zagostolela: »Helmut, ali ni to, kar počneva, zelo nevarno? Kaj, če nama katero raznese?« Helmut pa jo je pomiril: »Ne boj se, potem bova na policiji izjavila, da sva pripeljala samo dve!« Radio Posavje — studio Brežice, podjetje Calimero iz Novega mesta in Kmečki turizem Hervol vabijo na Calimerčkov živžav, ki bo v soboto, 28. maja od 14. do 18. ure na prireditvenem prostoru kmečkega turizma pri Bukošku. Štiriurni zabavni program bodo popestrili znani izvajalci zabavne glasbe: Hajdi, Čudežna polja, Aleksander Jež, Dunja Močnik, Lopatic Familv Band, Eva Filej, Aljaž Fisc-her ter plesna skupina Plesnega studia Krško. Za nemoten potek živžava bosta poskrbela voditelja Mojca Polič in maskota rajanja, Calimero. Udeležence rajanja na prostem poleg bogatega zabavnega programa čaka še vrsta presenečenj, kot so nagradne in šaljive igre, srečelov, jahanje na ponijih, likovna ustvarjalnica...