Leto XXVI. Poštnina plačana v gotovini. Lendava, 22. oktobra. 1939 SLOVENSKE KRAJINE NOVINE Vredništvo v Lendavi hš. 67, uprava v Črensovcih, Slov. Krajina. Letna naročnina v državi 30 Din., me- sečno 2.50 Din., v inozemstvi 72 Din,, mesečno 6 Din. z M. Listom letno 100 Din. Na sküpni naslov pri širitelaj v državi je letna naročnina 24 Din., me- sečna 2 Din. — Plačati se mora naprej. Štev. položnice 11806. Rokopisi se ne vračajo. — Cena oglasov: Cela stran 800 Din,, pol stran 400 Din. i tak niže poslano med tekstom vsaka reč 2 D mali oglasi do 10 reči 5 Din, više vsaka reč 1:50 Din. Mučeniška dežela. S tem, ka so bolševiki Za- seli Vilno, je drügo Polsko na- rodno svetišče prišlo v roke tis- tim sovražnikom cerkve, ki so Zednim sovražniki polskoga na- roda i ga mučijo do krvi. Mi si niti predstaviti ne moremo, s kak- šov gorečnostjo so se obračali Polaki k Mariji, „kralici Polskeˮ. Ednok na konci svetovne bojne 1914—1918. so bolševiki prema- gali Vilno, a verniki, zavüpajoč na Marijino pomoč, so bili bol- ševikov hitro rešeni. I zdaj priha- jajo bolševiške čete drugič v sve- to mesto. Pred 20 leti neso ža- lili Marijine podobe, zdaj bodo inači postopali žnjov, zato Mari- jina podoba, zvana Ostra-Bra- maˮ žalüje. Vnoga leta je vsaki podigno kranščak, ki je šo skoz zahodni vrat v mesto Vilno pred čüdodelnov Marijinov podobov, štera je bila nad vrati i kde so kapucini pred njov slüžili vsaki den sv. mešo. Tüdi nemški vo- jaki so isto naredili pred 20 leti, kajti slüžili so v krščanskom šeregi. Dnesden je vse inači. Vojska srpov i klepačov ne časti Márije, ta je prišla samo zato, da rüši. Tak se čüje, da čüdodelna podoba v Čenstohovi ne poško- düvana. V svetovnoj bojni so si šteli v čast vsi, katoličani i pro- testanti, če so jo smeli pozdra- viti, ka je neizmerno razveselilo bele brate (pavlince) na „Jasnoj goriˮ, kde stoji Marijina romar- ska cerkev. Celo casar Viljem je obiskao romarsko mesto i svoje ime zapisao v knigo obiskoval- cov. Po večeraj so v šeregaj romali vojaki v cerkev, da po- slüšajo Marijine pesmi, štere so Polaki tam spevali. Vsi so bili genjeni nad vsebinov teh pesmi. Poslüšali so duge kitice teh pes- mi, štere so kazale na neskončno nadalüvale trplenja, štero je moglo prenašati polsko lüdstvo. Ki dnes hodijo v Čensthovo, naj majp isto razumevanje, naj drüži v istom^čüstvi kak nekda, prija- tele i sovražnike. Ve nega vzvi- šenejšega i svetejšega, kak pri sküpnoj materi vseh nas se zbi- rati v lübezni. Sovraštvo i bojna naj zgineta izpred njenih nog. Celi svet enoglasno prizna- va, da se je polski narod juna- ško borio. Sočütje do toga boja je povsod tem vekše, kem žalost- nejši je te. Polski narod se v sploš- nom pomeni dnesden imenüje za mučeniški narod. Vnogi, ki to priznavajo, pa niti ne pomislijo v kakšoj meri je polski narod vreden te časti. Vera i narodnost ista pri Polakih tesno povezana. Izvzemši enoga dela španske kni- ževnosti nega v Europi tak krš- čanske kniževnosti, kak je polska. S toga sledi, da polski narod čüti v sebi posebno pozvanje, najmre, da polski narod v svo- joj zgodovini mora šče ednok pretrpeti usodo Zveličarovo. Smrt- ne rane, štere so prizadjane to- mi narodi, se prispodablajo Kri- stušovim ranam. Čeprav cveti toga mišlenja neso vsikdar zdra- vi, a so vendar izraz i svedo- čanstvo, da polski narod zna mirno trpeti. Če mislimo tüdi na vdor bolševikov v toj zadnjoj bojni, spoznamo nevolo, kakše te narod še nikdar ne trpo, telika vnožina polskih žen i polske dece se nikdar ne spoklala, kak rav- no v tom boji. I ravno zato bo- dimo osvedočeni, da bo te vno- go trpeči narod zajemao tolažbo s Kristušovoga trplenja i z ob- raza Žalostne Matere bože. Kakša koli bo Usoda te de- žele, žrtev Polske ne bo zaman. Te narod si je spravo nesmrtno slavo, kda je 1920. 1. preprečo vdor bolševikov v Evropo. Če Polaki te ne bi proti stali, nieden človek ne bi mogeo trditi, kde bi zdaj bile meje brezbožne ru- ske države. Drüga nesmrtna sla- va Polakov je v tom, da so oni prvi vüpali za Kristušovo vero iti v boj, čeravno so v boji pod- legli i čeravno je njihov stari sovražnik, ruski bolševizem. Za- enkrat zavladao nad Vilnov Lvo- wom, Stanislavom i deset mi- ljonov katoličani. Polska je po- kazala pot, kak se mora Europa osloboditi božega biča. Vitežko, krščansko polsko j lüdstvo je šlo v boj za sloboš- čino, štero v svojem verskom! mišlenji drüži s slobosčinov si- nov božih. Žrtev je čista i ve- lika, a takši bodo tüdi sadovi. Polsko lüdstvo ne bo zgübilo svoje vere, vüpanja za narodno vstajenje ne, štero zajimle iz pobožne vere. Polsko lüdstvo bo tak dugo jočič prosilo Marijo Čenstohovsko i Ostrabramsko, dokeč se ga ne smili nebeska Kralica i dokeč znova ne postane slavna Kralica ponovlene Polske. Paderewski toláži svoje lüdstvo. Svetovnoznani umetnik i bivši predsednik polske republi- ke je s sledečimi rečmi tolažo svoj nesrečen polski narod: „V svetovno Zgodovinskom hipi, šterom polski narod po- laga svodočanstvo svojega ju- naštva, šteromi ne primere, ga pozdravlam jaz s krvavečim sr- com za njegovo držanje, zavü- pajoč na Boga i njegovo pra- vičnost. Pred licom vseh omika- nih narodov se odkriva obraz Polske kak nevtepena žrtev div- jega i brutalnoga nasilja, od šteroga je križani. Grmenje topov, muveče eksplozije bomb, štere so se zmetale od sovražnih le- tal na naša cvetoča mesta i mirne vesnice, nas opominajo na tope vdarce mučilnoga orodja, šteri so se čüli pred dvejezero leti na Golgoti. Krv nedužnih žrtev v potokaj teče, kak negda krv na- šega Gospoda za rešenje sveta. Zaistino, naj celi svet reši, naj reši krščanstvo, kulturo, civilizacijo, sloboščino človeštva, svojo oseb- no vrednost i čast, je Polska spre- jela njej prisiljeno bojno ... Polska se je prostovolno žrtvü- vala i spuni ešče ednok edno dühovno poslanstvo, da je bra- nik proti podivjanosti, štera šče svet podjarmiti. Den zmage je lejko blüzi, ali daleč, samo Bog zna za njega, a vstajenje Polske bo prišlo.ˮ Idajstvo nad krščanstvom. Po štrtoj delitvi Polske so predrli bolševiki do vrat Varšave. Kak grozoviti vdarec za krščan- stvo i tiste, ki spadajo v pok- rajine, štere je zasela brezverska Rusija. Prežalostna slika za ka- toličanstvo. Pod bolševike je prišlo 10 škofij z 10,532.000 verniki. V tej pokrajinaj je 300 dekanatov, 5.300 cerkvi i kapel, 6 300 svetnih i redovnih dühov- nikov i 8 000 bratov i sester v razni drüžbaj. I gda se je to Iz- dajstvo nad katoličanstvom izvr- šilo, nazlük nenapadalnoj po- godbi, štera je obstojaia med Polskov i Rusijov, so se ešče slovesnosti vršile. Sramotno iz- dajstvo — keliko podivjanosti i keliko potokov krvi je ešče po- trebno, da se to živoče krščan- stvo pogasi — zaistino šatan je lehko veseli z delom svojih pri- vržencov. Govor predsednika francoske vlade Daladiera na Hitlerov mirovni predlog. 8. oktobra je meo predsed- nik francoske vlade Daladier sle- deči govor: „Bojna je. Sam z vami isto- ga mnenja. Naravno i razumno je, da ste zdaj z vladov složni gledoč sredstev i načel medna- rodne politike. Želo sam dnes gučati, čeravno v zraki brnijo bombniki i na morji podmornice vničavlejo slobodno trgovino. Anglija i Francija sta go- spodara Oceana. Iz zgodovine pa znate, da zmaga tisti, ki ma morje. Anglija je čüječa i je po- slala v Francijo svoje armade, krepke sinove, samo mladino i dovršeni material v orožji. Na vzhodi se je začnola nemška bojna, prej da Anglija Francije v toj bojni ne podpira. S štüki i armadov je Anglija to laž ovr- gla. V našem mednarodnom živ- lenji smo prenesli že hüjšo so- vražno propagando. Pred nekaj tjedni se je šef komunistov pred- stavlao javnosti kak najvekšega domolüba, da ne omalovažüvao mirovnih naporov svoje vlade. Komaj pa so se Sovjeti na Pol- skom doteknoli Nemčije, je te jakobinec obrno peroti. Vsaki zna, da s tistimi, ki so tak grdo prelomili reč, nemremo meti pri- jatelskoga posla. V sküpnoj usodi i pod ob- lübov, da ščemo zmagati i vzdr- žati tüdi to preizküšnjo, smo zdrüženi z Anglijov. Da bomo ostali Slobodni kak smo, da bo- mo vredni poštüvanja i da bo- mo mogli držati dano reč, da bomo nosiii zahodno kulturo kak do segamao — zato naši pra- pori i ves trüd. Niti Francija, niti Anglija nesta želeli dati toj bojni značaj kakše ideološke križarski bojne, tüdi nesta prežetivi od kakšega hrepenenja po moči ali oblasti, ščeta se samo braniti, ar Nemčija šče Europo podvrči svojoj nadoblasti. Nemška propaganda pravi, da je zdaj šlo za Gdansk, za ko- ridor, za nemške manjšine i da je Nemčija zato pogazila Polsko, ar je štela slüžiti miri. Toda ta pripovest je že duga. Za Austrijov je prišla Češkoslovaška, za. Če- škoslovaškov Polska. Po toj poti bi tüdi Francija i vsa Europa mogle kda spadnoti v najstraš- nejše robstvo. Zato nemškoga mira nemoremo sprejeti, ar je samo mir nasilne nadoblasti. Hitlerov govor v državnom zbori moramo razmeti tak: Pol- sko mam. Zadovolen sam. Sta- vimo vojsko. Priredimo konfe- renco, da potrdimo moja zavo- jüvanja i dosegnemo mir. Po priklüčitvi Austrije je Nemčija pravila: vzela sam Au- strijo, neščem nikaj več. Nekaj mesecov ,sledkar je Hitler odtr- gao od Češkoslovaške Sudete. I znova je pravo: neščem nikaj več. Za nekaj tjednov je spad- nola Češkoslovaška i po nekaj dnevih je Hitler pravo v nem- škem državnom zbori: neščem nikaj več. I dnes guči ravno tak. Vsikdar sam želo i si šče želem iskrenoga sodelüvanja i lojalnoga razmerja med narodi, sam pa najodločnej proti diktati sile. Prijali smo za orožje i ga ne bomo odložili, dokeč ne doseg- nemo takše varnosti, v šteroj ne bo nikših sumničenj, nikših gro- ženj, nikšega trplenja. Kakša var- nost bi bila to, če što sme zreli i kulturni narod odpihnoti z karte Europe? I če je nazlük svojoj danoj reči vničo živlenje slobodnoga naroda, pa naj os- tane nekaštigani? Kak naj se zmenša oborožavanje, če na drü- goj strani samo neprestano de- lajo novo orožje, če mislijo samo na oborožitev. Mi pa ščemo stalen, trajen mir, ki bo segao do žensk, dece, ki bo dao ve- selje do živlenja i zavüpanje v medsebojnost narodov. Zato pa je potrebno najprle odložiti mi- seo na silo, potrebno je opüstiti grožnje. Če ščemo dosegnoti istin- sko trajen mir, potem moremo pač razmeti, da se varnost ne more naslanjati na nikoj drügo, kak na medsebojnost, kde so postavleni büri proti vsem nas- kaküvanjom. Trbe razmeti, da je mino čas strahüvanja i nekašti- ganoga vničavanja. Nemčija je že previdla, da nasilna osvajanja ne prinesejo sreče. Bojno je mogla začnoti s kartami za mleko, za krüh, za cuker, za obleko i šče za drüge potrebščine. Nas Francoze je strah takših razmer. Ne bojimo pa se nikših groženj. Francozi gučimo dnes isto reč, kak smo jo vsikdar. Borimo se i se bomo šče borili, da dosegnemo končni mir i istinsko varnost. Pred vojaki so vsa ta pi- tanja razgrnjena v vsoj javnosti. Nemški vojak je na fronti, fran- coski tüdi. Nemški vojak si misli: Beč i Austrija sta v žalosti. Praga i Češkoslovaška, Varšava i Polska — povsod vlada žalost, nemir je po vsoj Europi. Vdarili i vni- čili smo narode, ki so meli isto pravico do živlenja kak Nemci. Stvar, ki jo zastopam, ne pravična. Francoski vojak pa si misli: tü sam na fronti, da branim svojo domovino, da jo obvarjem tiste žalostne usode, v štero je spadnolo miljon žensk i dece, da vničim grožnje s strah üva- njom Europe i našega naroda — Zastopam pravično stvar. I misli našega vojaka so misli vsega trancoskoga naroda i nevklonlive francoske vlade. I vlada pri svojem vsakdenešnjem deli se bo pokazala, da je vred- na zavüpanja, ki jo v njo pola- gajo vsi sinovi naše domovi. Škofijski odbor za novo bogoslovnico v Mariboru. Vsak Lavantinec darüj en- krat v letu vsoj en dinar v „Sklad za novo bogoslovnico! Kdor darüje en temeljni kamen za bogoslovnij, t. j. din 1000, se vpiše v „Zlato knjigoˮ kot usta- novnik nove bogoslovnice. Da- rüvalci polovičnih (din 500) ter četrtinskih (din 250) temeljnih kamnov se vpišejo med dobrot- nike nove bogoslovnice. Za žive in rajne dobrotnike se darüje vsak teden ena sv. maša. Izseljencom v Franciji. Kda potüjete v domovino, Vas košta karta od Pariza do Rakeka nekaj prek 600 frankov; s sebov mate nositi nájveč 500 frankov. Podrobno navodila za potüvanje vam da Izseljensko Odposlanstvo, 3 rue Goethe, Pa- ris. Pošta ide najhitrej, če pi- šete navadno karto. Anglija odklanja Hitlerov mirovni predlog. Okt. 12. je Chamberlain, angleški ministerski predsednik v dugšem govori odklono Hitle- rov mirovni predlog. Omeno je, da je Anglija pred bojom z drü- gimi državami i sv. Očom pred- lagala mir, a Hitler je vse zavrno, on je šteo Polsko pogaziti. Nem- škoj reči se te čas ne more ver- vati, dokeč Nemci z djanji ne pokažejo, ka ščejo mir. Ki so svoje slovesno dane reči teliko- krat požrli i telikim narodom z nasilstvom vzeli sloboščino, tis- tim se ne more vervati brez djanj. Te naj pokažejo Nemci. Ar oni od toga ne gučijo, kak bi po- pravili Polakom včinjeno krivico. Zato de se boj dale vršo, dokeč ne pride zmaga i po njej pra- vičen mir. 2 NOVINE 22. oktobra 1939. Nedela po Risalaj dvajseta i prva. Tisti čas pravo je Jezuš vučenikom svojim priliko eto: Prispodobno je kralestvo ne- besko k krali, ki je šteo ra- čun činiti s svojimi slugami. I gda bi začao račun činiti, postavleni je pred njega eden, šteri je dužen bio njemi deset jezer talentomov. Oda bi pa ne meo, odket bi plačao, zapove- dao ga je gospod odati, i ženo njegovo, i sini, i vsa, ka je meo, ino plačati. Doli spadnovši pa on sluga, molo se je njemi, go- voreči: mej potrplenje z menom, i vsa ti plačam. Smilüvo se je pa Gospod nad onim slugom, odpüsto ga je, i dug njemi je engedüvao. Vö idoči pa on slu- ga, najšeo je ednoga s svoji slüž- beni tivarišov, ki je dužen bio njemi sto sodov: i zgrabivši davio ga je govoreči: plačaj, ka si dužen. I doli spadnovši te slüžbeni tivariš njegov, proso ga je govoreči: po- trplenje mej z menom i vsa ti Pla- čam. On je pa nej šteo; nego je šo i vrgo je njega v temnico, dokeč bi dug plačao. Videvši pa njegovi slüžbeni tivarišje, štera so se do- godila, jako so se razsrdili, i idoči pripovedavali so gospodi svoje- mi vsa, štera so včinjena. Teda je prizvao njega gospod njegov, i veli njemi; sluga nečamuren, ves dug sam ti odpüsto, da si me proso. Nejli se je trbelo zato i tebi smilüvati nad tvojim služ- benim tivarišom, kak sam se i jaz nad tebom smilüvao? I raz- srdivši se gospod njegov, dao ga je mučilcom, dokeč bi ves dug plačao. Tak i Oča moj nebeski včini vam, Či ne odpüstilo vsaki brati svojemi s srca vašega. (Mat. 18, 23-35.) • Nebesko kralestvo je spo- dobno krali. Sin boži je mod- rost, je pravičnost, je istina i je tüdi kralestvo vseh tistih, v šterih düši vladajo pravica z drügimi ja- kosti.Nebesko kralestvo je postalo slično krali, gda je Kristuš na sebe vzeo meso i se tak zdrüžo s človečim rodom. Hlapci toga krala so vsi lüdje, ar so vsi stvorjeni, da Boga častijo i so sprejeli od njega na- ravno postavo. Obračun dela krao, gda pride povračat vsak- šemi po njegovih delih. Odgovor bomo davali od vsega svojega živlenja i prišli bomo vsi pred Kristušovo sodbo. Oda je Gospod začeo ra- čunati, so njemi prignali dužnika, ki je bio dužen desetjezero ta- lentov. Grozno velika šuma, štere dužnik nemre povrnoti. Dosta njemi je bilo dano pa je on za- pravo sredstva, s šterimi bi si naj iskao dobiček. Da je desetjezero talentov dužen, nas spomina na desetere zapovedi, proti šterim se je ne- srečnež dostakrat pregrešio. Človek more s svojov vo- lov včiniti greh, a vstati iz greha z lastnimi močmi nemre. Zato je Gospod zapovedao, naj se oda vsa drüžina, on, žena i deca. Gospod je odao slaboga hlapca, to pomeni, da pravična sodba boža prepusti grešnika slabim strastem i ga takrekoč oda hü- domi dühi pa grehom. Odzdaj te grešnik slüži samo slabomi nagnenji. Odani je grešnik z že- nov vred. Grešnikova žena po- meni poželivost, z štere se rodi greh, grešna dela pa so deca grešnika i poželivosti. Odzdaj naprej vsi, tüdi deca slüžijo sa- mo hüdomi. Gospod je dao svoje naročilo,ne zato,kak da ne bi meo smilenja, nego v neskončnoj lü- bezni, ar z grožnjov šče hlapca prestrašiti, da se skesa i prosi pomiloščenje. Pa resan! Grešnik je proso: „Potrpi z menov !“ Greš- nik prosi samo odmor, kratko čakanje, Gospod pa njemi da dosta več, kak je proso: da njemi prostost pa njemi odpüsti vse grehe! Gospod je že prle znao, ka misli včiniti, a je vendar šteo, da hlapec prosi pa je v plačilo prošnje prihrano jako veliko mi- lost. Gospod je ešče to šteo, da se hlapec pri obračuni spomni, kak veliki dug ma i da ga to nagne biti prizanesliv proti drü- gim. Ali nesrečnež je ne bio smileni do svojega bližnjega. Krščeniki, hodimo vu sveti boj! Zdaj se sila pekla vrgla na Kristušovo vero i cerkev, postavimo se na noge proti njej. Opravlajmo za zmago naše- ga najlübnejšega Božega Zveličara vero i Cerkev skoz štiri leta vsaki den kakšo pobožnost, zdrüženo z popunov treznos- ti i Stanovši čistos/ov. Pobožnost križne poti opravlajmo če le moremo vsaki den, ali kaj drügo zmolimo, bodimo čisti i trezni pa Srce našega Zveličara potolažimo za blodnosti sveta, sebé posvetimo, sveti spravimo mir, Kristušovoj veri i Cerkvi pa sloboščino. Ne štiri dni, niti štiri mesece, nego štiri leta naj trpi ta pobožnost, ka se potere najvekši boži sovražnik, boljševizem. Družba sv. Rafaela za varstvo izseljencev Slov. Krajine v Črensovcih naznanja: Škafar Jožefa ženo z G. Bistrice naznanili izselj, odpos- lanstvi v Parizi, da jo poišče gor i spravi k deci domo. Za v Franciji ponesrečeno- ga Črnko Štefana odškodnino pi- sali v Pariz. Odposlanstvo nam odgovorilo, da rešava to zadevo. Za Mesarič Franca i tovariše iz Sr. Bistrice se zavzeli v Parizi, v Zagrebi i v D. Lendavi, da so dobili že do rok svoje že pred leti zaslüžene i ne izplača- ne peneze. Za Mesarič Oršo i Žižek Verono v Düsseldorfi interveni- rali, šterivi sta na deli obetežali v Nemčiji, da prideta domo na gospodarove stroške. Da se + Rantoša Marije ob- leka i penez pošle domo stari- šam v Mostje, smo se zavzeli pri odposlanstvi v Düsseldorfi. Ravno tü zaprosili, da Re- žonja Anton dobi pri svojem biv- šem gospodari zaslüženo plačo. Istotü se zavzeli za vse naše delavce v Nemčiji, da morejo vedno pošilati domo svoje za- slüžene peneze. Naj Belec Alojz pri težkom deli dobi zbolšano plačo, smo se zavzeli za njega na odposlan- stvi v Düsseldorf. Izseljensko poslanstvo v Düsseldorfi se je oprosilo, naj opomene Beer Jožefa, palera, da napravi red v svojoj partiji, po- sebno zavolo slaboga opona- šanja dve deklin. Za Dravec Pavlo v Kulh- rede, da se njej plača v red postavi. Terezijo Rous naj pošle domo francosko odposlanstvo, šteroj davajo brezvestni nesram- neži nekša omamliva sredstva, da jo morejo zlorablati. Pavel Jožefi iz Gančan naj pomore odposlanstvo v Nemčiji, ar more po nedelaj delati, če ne dela, ne dobi hrane i dugo nikše plače ne dobo. Novak Gabrlel i Katica iz Bjelovara prosita v nevoli pod- poro. Zaprosili jima od kr, ban- ske uprave. Dvajseti zahval smo poslali gospodarom v Banat, Bačko i Baranjo za gostolübnost, z šterov so sprejeli izseljenskoga dühov- nika, g. Škafara. Iz Düsseldorfa javla od- poslanstvo, da se pošlejo delav- ke domo, če do se slabo opo- našale, da Belec po zakoni ne more menjati mesta i da so se vse pritožbe drüžbe izročile na pristojno mesto. Iz Pariza javla odposlanstvo, da Škafar Ana iz G. Bistrice ne more domo, zavolo slaboga zdravja i ka nema penez, pa šče znati, kje so njena deca. (Dale.) Baltske države v sov- jetske rokaj. Boljševiška Rusija je prisi- lila tri baltske države: Estonijo, Latvo i Litvo, da so podpisale pogodbo ž njov i njej prepüstile morje, otoke i süho celinsko zemlo v vojaške namene. Bolj- ševiški voditelje se norca delajo z 5 milijon lüdi, šteri v teh treh državaj prebivajo i njim ščejo vsiliti boljševizem. Tak se gazi sloboščina malih narodov. Tali- janski tisk se zgraža nad nasi- ljom boljševikov. Nemci, ki v teh treh državaj prebivajo, kak tüdi v Rusiji, se pozivlejo, da se vr- nejo v Nemčijo. Nemčija je šče naseliti na Polskom i Češkom. Če šteri neščo iti v Nemčijo, se ta več ne bo brigala za nje. Nemški zvočniki na bojišči. Nemci so močne zvočnike postavili na zahodnom bojišči, šteri so v nemščini i francoščini glasili zadnji Hitlerov govor, šteri vsebüje predlog za mir. Francozi so na zvočnike z štüki odgovorili. Skandinavske države zborüjejo. Vladarje Danije, Norvegije i Finske so na vabilo švedskoga krala Gustava prišli v Stockholm i tü obdržali spravišče, na šte- rom so si dogovorili, kak bodo čuvali neodvisnost svojih držav, gda tak naglo i proti vsem pra- vicam zgüblajo razne države svojo sloboščino. Ka pravi Hitler. Na seji „zimske pomočiˮ je Hitler govorio odločno, da se ne boji dugoga boja. Med drü- gim je pravo: Bomo vse dopri- nesti, da našo sküpnost okrepi- mo etak ali ovak. Iz toga veli- koga boja bo zraslo novo lüdstvo, še močnejša sküpnost. I to naj bo odgovor tistim bedakom, ki z hüdobnimi nameni mislijo, da bi mogli Nemčijo vrči na tla. Borili se bomo do zadnjih pos- ledic. Vilno dobila Litva. Litva je postala ruski pro- tektorat, i dovolila, da se naseli na njej boljševiška vojska. Za zgübleno sloboščino so njoj Rusi vrnoli Vilno, mesto z 200 jezero prebivalci i okolico z 400 jezeri prebivalci. Ka to pomeni, če slobode ne. Nezadovolstvo z nemškov politikov. Nemški admiral Raeder je odstopo, ar ne odobrava nemške zveze z Rusijov, po šteroj je Nemčija zgübila ves vpliv na Baltiki. Raederov odstop ne bio sprejet. Ravnotak se ne vidi sti- hozemskoj vojski, da ma sküp- ne meje z boljševiki i zgraža se celo oča narodnoga socializma, Rosenberg. Novi mirovni predlog. Na prošnjo nemške vlade niti Mussolini, niti Rossevelt, niti vladarje Holandije i Belgije neso šteli sprejeti posredüvanja, da izročijo Francuzom i Angležom Hitlerov mirovni predlog. Zato nameni Hitler staviti novi mirovni predlog. Jugoslavija pomirila Ro- munijo i Madjarsko. Naša vlada se je obrnola na konci septembra najprle na romansko, potem na madjarske vlado, naj se bližata miri i de- mobilizirata. Obe vlade sta hva- ležno sprejeli naše vlade posredü- vanje i se meje čistijo od vojske. Nemci se selijo. Iz baltskih držav se že se- lijo Nemci, Selili se bodo tüdi z Rusije, pogajanja so že dokon- čana. Vršijo se pa šče pogajanja za preselitev Nemcov z Podo- navja i Balkana. Te Nemce bi naselili na Češkom i Polskom. — Gda se to preseljavanje zvrši, se gotovo zapre našim lüdem meja v Nemčijo, ne bodo te potrebü- vala njihovoga dela. Nastane pri nas pitanje notrašnje kolonizacije. Boji na morji. Angleške ladje so dolstre- lo tri nemške bombnike i po- topile edno nemško podmornico. Nemci trdijo, da so dve ladji zadeli. Nato odgovarja angleška admiraliteta, da je že sita nem- ških trditev. Trije mosti na reni v zrak püščeni. Francozi so tri moste prek Rene, to je pri Wintesdorf i, Brei- sachi i Neubergi v zrak püstili. Boj na morji. V Severnom morji je 8 vür trpela bitka, v šteroj so nemški bombniki napadnoli angleške voj- ne ladje. Nemško poročilo pravi, da so edno angleško ladjo, štera je nosila letala, potopili nemški piloti i te najbole hraber je dobo Odlikovanje železni križec. Nemci so gospodarje severnoga morja. — Na to poročilo odgovarjajo angleški vojni krogi, da ladja „Arck Royal štero bi Nemci potopili, izda vozi, bomba je spadnola pred njo i samo Vo- deni curki so se sipali na njo, ne pa ogenj. Svedok je ameri- kanski pomorski ataše, ki je te večerjao na ladji. V keliko pa Nemci neso gospodarje sever- noga morja, najbole svedoči to, da Angleži vsako ladjo preišče- jo na tom morji i ka so se celo tri polske ladje zbile skoz nem- ških ladj i prišle k Angleškim ladjam. Te so „Gromˮ, „Bliskˮ i „Galebˮ. Polske ladje so tüdi potopile pri Heli dve nemškivi ladji, edno poškodüvao i 7 nem- ških letal dolstrelo. Finska se proti postavla. Rusija je povabila Finsko, da se pride v Moskvo pogajat. Ta je poslala svojega poslanika iz Stockholma v Moskvo i se na vse štiri brani, da bi se vdala kak baltske države. Rusija je spravila stojezerno vojsko na finsko mejo. Siegfriedova trdnjava fotografirana. Angleži so fotografirali vse nemške trdnjave. Letala so 30 metrov nad zemlov letala i vsa srečno prišla nazaj v Anglijo. Nemci ne so mogli vloviti čed- noga Francoza, ki bi njim mogo kaj ovaditi. Ukrajinski kat nadškof zaprt. Boljševiki so v Lvoví v Ga- liciji zaprli 80 letnoga nadškofa Szeptickija. V svetovnoj bojni pred 20 leti je tüdi bio voznik, te so njemi tej divjaki tüdi roko potrli. Finska se brani zveze z Sovjetskov Rusijov. Finsko odposlanstvo se je vrnilo z Moskve, pogodba ne sklenjena nikša. Nemčija je ne štela v Rusiji intervenirali za Fin- sko, v Berlin dospelo finsko po- slanstvo ne bilo sprejeto tü ni pri Hitleri, ni pri Ribbentropi. Matija Balažic: Na križopotji živlenja. Nato sta se ločila. Šla sta po cesti vsakši na svoj kraj. Njeva živlenske poti se razhajajo. Se tevi dve poti šče gda srečata ...? Prlé, kak je sela na koleslin, je obinola svojo mater, da so obe polijale skuzé. „Ne pozabi na nas, Lizika! Pozabi na to, ka si hüdoga mogla prestati. Pridi kem prlé domó, vsakši den pa noč te čakamo.ˮ „Da ne čüjem pá kaj slaboga od tebé,ˮ njoj je šče zbrundao oča na pot. „Pa nam piši!ˮ Nato se je zgeno koleslin i zavino na cesto. Ešče ednok se je zglednola na svoj dom i s pogledom obinola hižo, sadovnjak, cerkev, farof, domačo ves, dokeč ne drevje zakrilo zad- nje hiže. Vse to, ka je biló tesno povezano ž njenov mladostjov, se je zdaj trgalo. Bo šče gda vidila kraje svoje mladosti ? Bog zna ... Poto- pila se bo v svet i samo lepi spomini njoj bodo znali sladiti bridke dneve. Ves, štera jo je tak krivičnó preganjala pa obsojala, je ostala daleč za drevjom. Mogoče njoj bo tüjina pravičnejše. A edno se njoj je živo zarisalo v düšo, ka njoj nikaj ne bo moglo zapisati: Boga nosi v svojoj düši i lepe pesmi, štere si bo spevala v hladnoj tüjini, pa bridko- lepe spomine. Ne dugo za tem se je tüdi Janček poslovo od doma. Stopo je v bogoslovje. Znao je, da se bo s tem najlepše oddužo svojemi oči pa ma- teri za vse trplenje, pritrgavanje pa nemirne, ne- prespane noči. Znao je, da jima to trdo živlenje polaga trde reči na vüsta, štere pa v istini pri- hajajo iz lübečega srca, skritoga globoko pod trdov skorjov vsakdenešnjosti. Oči pa materi ne mogeo napraviti vekše|a veselja. Bila sta zais- tino veseliva. Ka zato, če so se oči prignola pléča, posrebrili vlasé vje i razrahlalo zdravje od skrbi. Ka zato, če so se materi izsüšile oči, po- štarco obraz od trdoga dela od noči do noči, samo da se je njeni sin napoto na pot, na šte- roj so se srečale materine pa očine žele z žela- mi njüvoga sina. Prlé kak je šö, je stopo tüdi k plivanoši. „Ne bom z rečmi olepšavao, ar si si zé- brao po svojoj pameti pot, ki je ne lehka. Želem samo to, da vse svoje sile vprežéš v to, da po- staneš ednok dober dühovnik na hasek našemi lüstvi, štero je potrebno dosta razmevanja. Samo batrivno stopaj po toj poti naprej!ˮnjemi je pravo plivanoš za slovo. Te reči so Jančeka vo- dile kak zvezde na toj poti. Za mesec dni je Janček poslao v pismi prvo sliko iz bogoslovja. Nekam v dalečino gleda njegov pogled, i njegov obraz je na rahi zasen- čeni z milobov pá tužnostjov. „Kak njemi dobro pristoja beli koler,ˮ se je zedinila v tom rodbina, gda so gledali sliko. Stari Senček je pravo: „Li se mi Bog dá včakati to, ka sam si tak dugo želo. Zdaj že nam več ne zbegne. Bo že nešče vido, kak bo veseli stari Senček !“ Strina pa je dognala: „Globoke oči ma, štere vidijo v düšo člo- veki.ˮ 22. oktobra 1939 NOVINE 3 Vabilo na občni zbor Rafaelove drüžbe za Slovensko Krajino. Dragi izseljenci ! Vsi, ki se mučite ešče v tüjini i ki ste se vrnili še z nje, vzemite na znanje, da se 24. oktobra, v tork, na god sv. Rafaela nadangela, slüži za vas vse žive i tüdi v tüjini vmrle izseljence sveta meša v Črensovcih ob 9. vöri. Zednim se slüži ta meša za naše izseljenske dühovnike i vse žive i pokojne kotrige drüžbe sv. Rafaela. Z mešov zdrüžen bo govor na vas. Te den je god sv. Rafaela nadangela, komi v varstvo so zročeni vsi naši izseljenci. Po sv. meši je spravišče v Našem Domi za izseljence Pozivate se, da se spravišča punoštevilno vdeležite. Na njem bodo razspravlali od vaših zadev. Izseljenci, vaš izseljenskl dühovnik v Franciji, g. Camplin. Sv. mešo do štüliti g. dekan Jerič, predgali pa g. župnik Halas. Po spravišči je sprejem novih članov v Rafaelovo drüžbo. Letna članarina znaša samo 10 Din. Po sprejemi članov obdržijo pristopivši člani občni zbor, šteroga dnevni red je sledeči: 1) po- ročilo predsednika, 2) tajnika, 3) blagajnika, 4) zvolitev novoga od- bora, 5 ustanovitev podrüžnic 6) Slučajnosti. Vsi dozdajšnji člani vableni. Pod varstvom sv. Rafaela pridite, dragi izseljenci, k toj božoj slüžbi, da se zahvalite za vnoge doblene dobröte i da zagori vu vas lübezen do Boga, do doma i da obinete z pristopom svojim svojo Rafaelovo drüžbo. ODBOR. Glasi iz Slovenske Krajine. Bogato naročnino v zneski 100 frankov nam je poslala že na prišestno leto iz Francije Tro- jok Katarina. To je poslala iz zahvalnosti, da so jo njej naši listi v tüjini v veliko tolažbo. — Bog povrni! Na podporo Novin so da- rüvali Husar Franc. Martjanci, iz Francije 16 din, Horvat Etelka, Zagreb 52 din, Vrečič Nikola, Zagreb 3.75 din, Bokan Alojz, D. Slaveči, iz Nemčije 3 din, Drvarič Kristina, iz Francije 11.75 din. — Bog povrni! Beltinci. Sin našega gre- dara na veleposestvi, g. Fujsa, Martin, je dobo vučitelsko slüžbo s svojov ženov pri Sv. Andraši v Slov. goricaj. Čestitamo! Naši listi v tüjini. Naši naročniki nám z veseljom naz- nanjajo iz tüjine, da radostno sprejemajo naše liste, a pripomi- njajo, dá poznej. Iz Portugalske nam pišejo naši, da istotak liste kesnej dobivajo a ovak se tam še ne pozna posledica boja. Vsi se nam zdaj še posebno zahva- lüjejo za naše liste, ki so njim edina tolažba v tüjini. Auto do smrti povozo pi- janca v M. Soboti. Fujs Anton, Šofer iz M. Sobote, je dne 6. okt. t. 1. okoli 8 vüre večer, pelao z Sobote na osebnom automobili, last Hradil Jožefa iz Sobote, tr- govskoga pomočnika Flegar Fran- ca, njegovo ženo-i dva drügiva v Lendavo, Kda je imenüvani Fujs Anton”privözb do sredine kat. pokopališča v Soboti, sta is- toga začela stavlati na cesti gim- nazijca Dolenc Franc ino Košar Danilo, šteriva sta opazila, da leži, na cesti eden moški v pija- nem stanji i šteroga nesta mogla spraviti z ceste. Šofer Fujs An- ton pa automobila ne taki usta- vo, ar je mislo, da ide za kakšo šalo, pa je samo zmenšao brzino i vozo naprej. Pri tom pa zadeo na tleh ležečega moškega z bra- nilcom automobila, ga vlekeo 4 metre še naprej po cesti i samo na to stavo automobil. Nato so ugotovili, da je bio te moški Pu- han Jožef posestnik iz Tešano- vec, šteri je bio na obis pri svo- joj hčerki v Rakičani iki šteri se je v pijanom stanji vračao z po- tačom proti domi pa med potjov spadno s potača i obležao na ce- sti. Šofer je nato taki pripelao po- škodovanca v bolnico v Soboti, kje je na drügi den popoldne vmro. Plemenski sejem v Bel- tincih. V sredo, dne 25. oktobra 1939. se vrši plemenski sejem bikov z dokazani rodovniškim pokolenjom na sejmišči v Bel- tincih. Lepi biki v starosti 12 do 22 mesecov naj se priženejo naj- kesnej do 8 vüre na sejmišče, da jih bo mogla komisija pravo- časno oceniti. Slabih bikov naj se ne goni, ar se tem v smisli odloka kralj, banske uprave ne bo mogla priznati nikša dogon- ska nagrada. V ostalom pa va- lajo za te sejm isti predpisi, kak so bili do zdaj navadni. Za vsa nadalna pojasnila se je obrniti na pristojne kmetijske referente na tajništvo Zveze i na posa- mezna rodovniška drüštva. Mladini Slov. Krajine. V zadnjem časi se Prinas v našoj lepoj Slov. Krajini, širijo drüštva iz fabrike liberalcov. Dobro vi- dimo vsi, da se med temi drű- štvi nahajajo najvekši sovražniki krščanstva, komunisti. Draga mla- dina, bodi pametna i takšim drü- štvom pokaži hrbet. Takše drü- štvo, štero v nedelo i svetke pri- reja razna hlapčeska dela, na pr. kosi, ženja, ne sme meti mesta v našoj vesi. Pisec toga članka sam pred leti vodo takše drüštvo i to prvo drüštvo v Slov. Krajini. I gda sam sprevido namen i cio drüštva, sam je taki razpüsto. Tak de- lajte vsi, šteri se čütite za kaloli- čance Mladina, dečki i dekle, vaša naloga je, da delate v naših katol. drüštvaj, pa te širite i ta so: prosvetna drüštva, fantovski odseki pa dekliški krožki. V tak- ših drüštvaj dobite dosta lepoga pa poštenoga razvedrila, največ vredno je pa to, da so tüdi strogo verskoga katoličanskoga düha. Tüdi vam, starišje, polagam par reči na srce. Pazite v kakšem drüštvi se nahaja vaš sin i vaša hčerka, vaša dužnost je, da ne- dovolite za vstop v kakšokoli drüštvo. Mesto za vašo deco je samo v naših katoličanskih drü- štvaj. Zveza kmečkih fantov i dek- let ne za katolič. mladino, G. J. Čüdna navada. Pisec teh par vrstic je meo že večkrat pri- liko, gda je hodo skoz naših vesnic, viditi čüdimo navado. Kda sem šo, ali peški ali z potačom, skoz ves, me vseli napadajo deca z kamenjom pa z grdimi rečmi. Pa ne samo ravno mene, nego vsakoga. Proso bi stariše, Vuči- telstvo, da pazijo na deco, ka dela po cestaj. Vančaves. V zadnjem časi se boža dekla, smrt, pogosto ogla- ša v našoj vesi. Pred preminočo nedelo se je pali oglasila pri na- šem najvekšem posestniki i du- goletnom občinskom odborniki, Bagolo Franci pa vzela s sebov ženo, Marijo. Pokojna so bili jako delavna i skrbna ženska. Dočakali so starost 65 let. Na zadnjoj poti ji je sprevodila ve- lika vnožina naroda. Pokojnoj naj bode smileni Jezuš pravičen Sodnik, ostalim naše sožalje. Naročite si Sveto pismo. Zišla sta znova dva zvezka Svetoga pisma i to novi zakon. Knigi sta jako poceni. Cene Sv. pisma n. z. I. del (Evangeliji in Apostolska dela) broširano 8 din, v celoplatno vezano 12 din. Sv. pismo n. z. II. del (Apostolski listi in Razodetje) broširano 8 din, v celoplatno vezano 12 Din. Oba dela sküpno (ves novi za- kon I): v celoplatno vezano 22 din, v usnje vezano, zl. obreže 48 din. Naroči se na naslov: Škofijski ordinariat v Ljubljani. Uredništvo Novin in Mariji- noga Lista tüdi drage vole naroči te lepe knige, če naročniki to želejo. Odranci — i pofarbane ftice ! Prišla je jesen i ftice so se začnole seliti v toplejše kraje. Naše ftice pa ka so mela dozdaj rdeče perje i so ga nej vüpale pokazati pred našim pošte- nim lüdstvom, so se pa nej štele nikam odseliti, nego so si raj pofarbale perje i so ostanovile „Drüštvo kmečkih fan- tov in dekletˮ. Pa kak Ptičje perje hi- tro püsti farbo, tak tüdi oni farbo, z šterov so si perje pofarbali, hitro zgü- bijo,! posebno zdaj v jesen, gda večkrat dešč ide. Žalostno za tiste stariše, šteri svojo deco püstijo, da pristopijo k tomi drüštvi i se ne zavedajo toga,kama to vodi i kakšo jakostno škodo so takša drüštva že vnogim prinesla, štera so liberalnoga, to je protikatoličanskoga izvora. Z drüge strani pa so se Vnogi zdaj pokazali, kama so zablodili z slabo mislečimi pajdašami. Šče bole žalostno pa za tiste šteri so to drüštvo začnoli ustanoviti, ar z tem so tüdi jasno po- kazali, da z drüštvom majo čisto nekaj drügoga, kak pa širiti prosveto med mladinov. Da če bi njim bilo resan za prosvetno delo, štero je nej nasprotno katoličanskim mislam, bi gotovo pris- topili i sodelüvali pri kat. prosvetnom drüštvi v Beltincih, na področji šteroga bi tüdi lehko meli en, skoro popolnoma samostojen odsek za Odranec. A po poti tistih načel, štere nam postavla sv. Cerkev i naši düšni pastirje na pro- svetnom poli, oni neščejo hoditi. Starši,, spametüjte se i dobro Premislite v kakše drüštvo vam stopi sin ali pa hči, da ne bodete sledkar obžalüvali to, ka ste dopüstili i sami občütili sadove vz- goje drüštev z protikatolič. načelom. Mi se vüpamo, da nieden katoličansko zaveden Odranski dečko i niedna kat. zavedna naša dekla nebota pristopila k tomi drüštvi, ki pa nemarajo ne cer- kve i ne slüžbe bože, bodo radi šli v to drüštvo. — Odrančar. Črensovci. V nedelo, 15. okt. je obdržala naša mladina, zdrüžena v kat. organizaciji, svoj občni zbor. Gda se je zbirala pod vodstvom dühovnoga voditela g. kaplana, je nekaj dečkov iz nameravane „Zveze kmečkih fantov in dekletˮ, izzivalo krščansko mladino za- ničevalnim juvkanjom i motite njihov občni zbor z besnimi pesmami v bliž- njoj gostilni, — Vsakomi odpre to dja- nje oči, ki je dozdaj slepi bio: Godina Ferdinand je mogo plačati štrof, ka je brez dovolenja oblasti prirejao igre, od njega osnovana drüštva dozdaj ne- so oblastveno potrjena. „Vi lehko idete v cerkev, jaz; ne hodim, jaz vam ščem v kmetijstvi pomagati.ˮ S temi rečmi je vabo aka- demik Godina mladino v „Zvezo kmeč- kih fantov i deklet.ˮ Vsakomi razumnomi človeki je jasno, da te reči s slabim zgledom preglasno povejo; ka boš v cerkvi, če jaz ne hodim, tüdi tebi ne hasni, če hodiš. I že se pozna pri toj mladini, da nešterni samo do cerkveni vrat prido. — Prestrašen odgovor čaka na stariše, ki takšemi vodstvi prepüstijo svojo deco. Zavolo slabih zgledov je zakričao najkrotkejši Jezus: Jaj sveti zavolo spake ! Poučen izlet lendavskih vinogradnikov in sadjarjev. V nedeljo dne 1. okt. 1939. je vinarska podružnica iz Lendave ter Vrtnarska in sadjarska podružnica iz Lendave priredila pod vodstvom gg. D. Taša, šol. nadzornika D. Tratnjeka in Sreš. kmet. referenta ing. M. Peter- nela poučen enodneven izlet v okolico Kapele in G. Radgone. 50 vinogradni- kov in sadjarjev iz našega sreza je krenilo zjutraj zgodaj na pot, da si o- gleda vzorne nasade vinogradov in sa- dovnjakov v naših lepih slovenskih goricah in se pri tem spozna, kako tam- kajšnji ljudje Živijo in kmetujejo. Naj- prele so se ustaviti na kmet. šoli v Ra- kičana Sam g. ravnatelj šole ing. F. Mikuš je vodil izletnike in razkazal vse kar je zanimivega za kmetovalca na šoli in posestvu. Z ogledom šole so bili vsi izletniki prav zadovoljni. Res je ta novi banovinska zavod našemu ljudstvu in kraju v velik ponos, saj služi le njemu v povzdigo in izobrazbo. Po prisrčnem slovesu na šoli so se izlet- niki odpeljali proti Petanjcem na Muri. Tam so si ogledali graditev mosta preko Mure. Ta nova zgradba, s ka- tero je pokazala banovina ponovno ve- liko skrb in smisel za našo Slovensko krajino, je napravila na izletnike nepo- zaben utis. Nato pa so se podali kme- tovalci v zdravilišče Slatino Radenci. Tam so si ogledali vse zdravniške na- prave, vrelce kisle vode in naprave za polnjenje te vode v steklenice. Tüdi to se je dopadlo vsem izletnikom. O- gledali so si nato še park in lepo cer- kev v njem, nato pa se podali na Ka- pelo. Pogledali so vinograde ban. trs- nice in drevesnice. Tam so imeli naši vi- nogradniki priliko videti dosti lepega, predvsem vzorne vinograde in trsnico. pri pregledu teh nasadov se je vsak nau- čil marslkaj poučnega in koristnega: Po ogledu stare in znamenite cerkvena Kapeli so občudovali lep razgled po naši dragi slovenski zemlji. Popoldne so pod vodstvom od- bornika gor.-radgonske vinarske pod- ružnice g. Križanca iz G. Radgone iz- letniki peš prehodil! gorice od Kapele do G. Radgone. Nepopisne vtise so od- nesli iz goric na Radenskem vrhu, na Janževem vrhu, na Orehovem vrhu in Orehovici. Ogledali so si lepo pos.Kode- lič in vzorne nasade vinogradov g. Jurše iz G. Radgone, kjer so bili prav gostolju- bno sprejeti in pogoščeni.Kasno popold. so prispeli v G. Radgono, kjer so si ogledali kraj in vzorno posestvo g, Clotar Bouviera. Proti večeru pa so naši izletniki vračali proti domu v dobrem razpolo- ženju in veseli, da so videli toliko le- pega in poučnega. Vsi izletniki so hva- ležni vsem onim, ki so pripomogli, da je ta poučen izlet lendavskih vinograd- nikov in sadjarjev uspel tako zadovol- jivo. Želijo pa si tudi vsi, da bi se ti izleti vsako leto vršili v razne kraje, da se tako kmetovalci na tá način u- poznajo z lepotami naše domovine in se pri tem tudi naučijo mnngo korist- nega za svoje delo na domači kmetiji. Betežni na plüčaj. Jezeri že ozdravleni! Zahtevajte včasi knigo od moje nove umetnosti prehranjüvanja, ki je že vnogokoga rešila. Ona more poleg vsakšega načina živlenja poma- gati, da se bolezen hitro premaga. Noč- no znojenje i kašeo henjata, žmeča tela se zviša i po poapnenji bolezen s ča- som prestane. Istinski možje zdravniške znanosti potrjüjejo Prednost: te moje metode i jo radi priporačajo. Kim prvle začnete z mojim načinom prehranjüvanja, tem bokše je. Sčista brezplačno dobite mojo knigo, z štere bodete črpali vnogo koristnoga. Ar ma moj založnik samo 10.000 kom. za brezplačno razpošilanje, pišite včasi, da te se tüdi vi lehko računali med tiste srečne. Zbirališče za pošto: Ernst Pasternack, Berlin. S. O., Michaelkirchplatzl3,Abt. Z. 527 Angleška bojna ladja „Royal Oak“ potoplena. Pred 25 leti zgrajeno an- gleške bojno ladjo Royal Oak, štera je nosila 29150 ton—edna tona deset metrov — i vozila na vöro 42 i pol kilometra, je nem- ška podmorniča potopila. Duga je bila 189.1 m, široka 31.2 m, v morji globoko 8.7 m, nosila je 28 topov, dve torpedni cevi i nad jezero vojske. Mrtvih i teško ranjenih je vekše število vojakov. — To podmornico.i še dve drü- givi nemškivi so angleške ladje potopile. Rešenih je 414 vojakov. Rusi na slovaško-madjarski meji Ruska vojska se zbira na slovaško-madjarskoj meji. Na- men zbiranje boljševiških čet je neznan. Pošta. Pintarič Anton, Petanjci. Novine Kodila Jožefa so prišle iz Nemčije na- zaj s pripombov, da je odpotüvao, ja- vite nam njegov novi naslov. Gjörköš Štefan, ferme Hennequinerle, iz Go- milic. Fotografijo z motornim kolom smo prejeli. Objava košta 50 din. Pro- simo te znesek, kda ga dobimo, damo kliše napraviti i ga objavimo. Na letos je ešče duga za Novine i M. list 15.75 din. Geder Joško, Vančaves. Do no- voga leta deli vsem kak dozdaj, k no- vomi leti lejko majo na svoj naslov, ki tak želejo. Na konci leta ne bomo spre- minjavali. Kodila Jožef, Remingsheim Kr. Tübingen, Nemčija. Naročnina Novin ne ešče plačana. Kelko i kak trbe pošilati peneze v domovino, naj- deš točno napisano v Novinaj od 1. oktobra. Kreslin Matilda, Eichhorst javi nam, če dobiš Novine na poslan naslov. Ki ma k odaji kovačko šker, naj javi STANKO KALMANI, Žižki 68., p. Črensovci. „Mi pa smo tak trdi bili z Lizikov! Zaslep- leni zavolo jezika Salajove Manke. Tü se vidi, da má laž kratke nogé,ˮ je pravo sosid. „Več treznosti pa pameti, pa vsega toga ne bi trbélo,ˮ je razsodo stari Senček. * * * * Štrto leto po tom je mladi bogoslovec Jan- ček iskao nekaj v prečnjeki svojega stola i pri tom njemi je prišlo v roké pismo, pisano z ne- kelko kmečkimi slovami. Odpro je je i vido je, da je bio pozdrav od Lizike i njenih sodelavcov za novo leto. Oči so njemi branile po napisa- nom papiri i prebirale preproste prisrčne reči: Dragi Janček! Že dugo sam ti kanila pisati, pa sam ne mela Tvojega atresa. Rada bi Ti napisala pár reči. Velko veselje je občütilo moje srcé, gda sem zvedila, da si se za trdno odločo za te sveti red. Kelkokrat si zmislim na mladostne dneve, štere smo preživeli vküp v domačoj vesi. I kakši so bili? Bili so nam kak sen. podoba z mla- dosti, a šli so prehitro od nas, odbežali so i ne povrnejo se nikdar več nazaj. Pri tom rada po- zablam na to, da so bili to zaistino trplenja puni dnevi, posebno za mené. Pa itak sam vse to prestala, ne sam se protivila, vsakšo lagojo reč sam požrla za tisto srečo, ki sem jo vživala s tebov. Vse, ka je kalilo najno srečo, je že daleč i sam na vse pozabila. Samo, ka je lepoga, nemrem pozabiti i kak svetla Zvezda mi svetijo tisti trenutki v žalostnih vöraj. Pa itak, če poglédnemo naše dozdajšnje živlenje, ka vidimo? Vse se je že spremenilo. Mi, ki smo bili Tvoji vrstniki, merimo te šörki svet. Ti si se pa odločo za tvoj dühovni stan, v šteroga Te je j pozvao Jezuš sam. Eh, Janček, če si zmislim na dom, mi joče srcé i si želem vsikdar nazaj v domači kraj. Ne najdem tü tistoga pravoga ve- selja, kak sam ga mela doma. Na priliko zdaj, na božične svetke, gda se vsakši človek veseli i srce za istino občüti sveto noč pa svete dni, a tü v tüjini jih ne najdeš. Ne čüješ tak lepoga spevanja kak v domačoj cerkvi. Nega zornic, nega nikaj, ka bi človeki nadomestilo domačo preprostost. Pa jaz zavüpam v božo vsemogoč- nost, štera me bo krepila pa razveselila, če pri- dejo gda nad mené žalostne vöre. Glavno pa je to, da smem iti vsakšo nedelo k svetoj meši. Mislim, da je s tem dosta povedano. Ovak mi ide, dobro. Slüž mam dober i lüdje so tüdi ne preveč božni. Jako me veseli, Janček, da Ti postaneš dühovni pastir. Kak si srečen! Premisli, kak žmetni so naši živinski dnevi, gda moremo iti po sveti i tak potepemo svojo mladost po toj nemiloj Franciji. A ti se pa lehko pripraviš za celo svoje svetniško živlenje i si lepo skrbiš za večnost. Tüdi za mene, kelko si mogoči, moli pa prosi, da se ne pogübim. Vesela bom, Janček, če bom ednok vidila Tebé v tom svetom redi zaistino zadovolnoga pa srečnoga. Vsa sréča naj Te obkroža i Tvoje pozvanje naj Ti sveti kak Zvezda. Tüdi moja molitev Te večkrat sprevaja i naj Ti pomaga bar telko, kak mali posvet v kmici. Zdaj Ti pa pošilam z tüjine tople pa Pri- srčne pozdrave pred Tvoje oči.' Želem Ti sreč- no, veselo, blaženo pa zadovolno novo leto. Boža roka naj Te vodi po Tvojoj novoj poti. Tak bodi pozdravleni od Lizike. Konec. 4 NOVINE 22. oktobra 1939. Med našimi sezonskimi delavci v Jugoslaviji. Ivan Škafar: Na Karadjordjevo. Sončna je bila pot z Viček salaša nazaj v Kulo in od tu na- prej z vlakom do Nove Palanke. Zopet ob Donavi. Na desni strani se dviguje Fruška gora. V žup- nišču najdeš gostoljubni dom. Na dan sv. Antona Padovanskega se po sv. maši zopet napotim peš po trdi kameniti cesti — proti Karadjordjevu. Dolgo se vleče pot. Naglo stopam. Dohitim sta- rejšega moža, krepkih kosti. Zgo- voren je. Po par besedah že pre- ide na hrvaško vprašanje. Seveda. Hrvat je. Navaden obrtnik — ključavničar z mogočnim zaupa- njem v Mačka in — radio. Kar radio pove, je zanj stoprocentna resnica. Proroškega düha. Dejal je, da se hrvaško vprašanje mora V kratkem rešiti, če ne, bo pre- pozno. Naša delavska socijalna zakonodaja, da je za nič. Še bolj bedne so delavske plače. Poseb- no za poljske delavce. Čüdovito hvali delavske razmere v Nem- čiji in zakaj ni pri nas tako, me stalno sprašuje. Sam da služi samo sedem (!) dinarjev na uro. V Nemčiji bi služil 20 din itd. Ob slovesu mi toplo stisne roko in pravi: „Gospod, kakor me tu vidile, verujte mi, če ne bodo Srbi sedaj pametni in ne bodo pristali na sporazum, bo še prej kot v dveh letih vse tu Hitler- jansko. Takrat se spomnite na to, kar sem Vam zdaj povedal! ˮ „Odkod neki jemlje to mo- drostˮ sem si mislil, ko sem sam korakal naprej proti državni ergeli. Košate črešnje se rdečijo ob poti v bogastvu sočnatih sa- dov. Še malo, in si na ergeli (vz- rejevalnica konj). Zagledaš mno- žico konj, ki se od nekod pri- podi. Nad vse prisrčno te sprej- me upravnik. Je zelo inteligen- ten in gostoljuben gospod. Tu je zaposlenih okrog 115 delavcev. Delali so na dveh krajih. Plača se delavcem vse v naturalijah: v zrnju. Nekateri delavci imajo še denarne nagrade. Upravnik je zelo zadovoljen s prekmurskimi delavci. Delavci pa tudi z njim. Saj je do njih res očetovski. Hitro ti poteče čas in se ti zopet müdi na vlak. Poleg Kamendina v Beograd.' Vlak proti Novemu Sadu. Ob obeh straneh proge bogata polja. Zelo mnogo je lanu in ko- nopelj. Nek prijazni Švab ti raz- laga z nemško točnostjo delovanje njihovih gospodarskih zadrug v Bački. Te so ogromnega pome- na za njih gospodarsko življenje. Zanimivo ga je poslušati. Ves ži- vi v svojem zadrugarstvu. Je zelo uslužen. V Novem Sadu me je spremil skoraj do župne cerkve. Novi Sad je važno kulturno, go- spodarsko in vojaško mesto. Na drugi dan zopet z vla- kom do Pašičevega in nato peš proti Kamendinu. Na zadnjem koncu poti me dohiti voznik, ki je bil ravno s Kamendina. Povabi me na voz, ko mu povem, kam grem. Tako sem kmalu izstopil pred upravnikovo hišo. Ta me lepo sprejme in se nato skupno peljeva na polje k delavcem. Okrog sto jih je. Obirajo graj- šček. Počakam do večerje. V tem- ni baraki imamo „sestanekˮ. Zač- ne deževati. Iz Novega Sada pri- dejo težki tovorni avtomobili. V blatu in dežju nalagajo delavci grajšček, kajti ta mora takoj na- prej v N. Sad, v tovarno, kjer se konservira. Toda, blatna in pozna noč je, ko se z enim, izmed tovornih avtomobilov peljam do Novega Sada. Par ur je treba čakati na vlak in nato z njim proti Beo- gradu. Kmalu se začne daniti. Nekaj časa nas spremlja široka Donava. Bledikasta prosajajoča svetloba se srebrno odsvita v j njenih žuborečih valovih. Pola- goma se prelivajo valčki v rož- nato rdečo barvo. Čüdovito lepo. Pa že zapuščamo Donavo in se zajemo med žitna polja, na ka- terih že zreli ječmen vabi žnjece, Z jutrom smo v Beogradu. Četr- tek je. Zopet v Banatu. Poljedeljska in gozdarska fakulteta v Zemunu ima obsežna polja na levi strani Donave, to- rej že v Bački. Čez ta polja se je še pred leti razlivala voda Donave, pa so ji z močnim na- sipom odkazali ožjo strügo in ji tako iztrgali veliko hektarov zemlje. V Zemunu, kamor sem iz Beograda prispel z cestno že- leznico, sem kmalu našel lepo fakulteto stavbo. V veži vse polno akademikov in akadem- kinj. Najbrž so izpiti. Povedalo se mi je, da se delavci nahajajo na drugi strani Donave. Kmalu sem se zato z lično ladjico pe- ljal čez široko Donavo. Z mano se je peljal tudi mladi asistent na fakulteti. Študiral je tudi v Sloveniji in Sicer mlekarstvo. Za to panogo se špecijalizira. Razlaga mi geološki nastanek tal okrok Beograda in Zemuna, na katerega se nama odpira ved- no lepši razgled. Tudi o fakul- tetnem posestvu, na katerem de- lajo naši delavci, z navdušenjem pripovedüje: kako je nastalo in kaj vse še imajo v načrtu. Tik do nasipa na oni strani se pe- ljamo. Kajti Donava je zelo narasla. Delavci, okrog 28, so doma. Na njivah se ne da delati, radi obilice dežja prejšnjega dne. Nova poslopja naglo rastejo iz tal. Polja okrog so nad vse ro- dovitna. Delavci so z zaslužkom zadovoljni, posebno, ko delajo v akord. Kmalu se je treba vr- niti preko Donave in Zemuna nazaj v Beograd. Zdaj mi je že dobro znan. Pri šolskih sestrah, kjer sem zjutraj maševal, se Pos- lovim in že moram hiteti zopet dalje: na pančevški kolodvor. Na svojem potovanju ok- rog Novega Vrbasa sem namreč izvedel, da se nahaja še ena skupina naših delavcev v Banatu, in Sicer ne daleč od Čoka v Padeju. Sicer jih je le okrog 25, a se jim bolj slabo godi. In te sem sedaj namenil obiskati. Bi jih že prej s Čoke, pa na svojem seznamu, ki sem ga prejel od borze dela, tega kraja ni sem imel. Kmalu me vlak odpelje Čez znameniti pančevški most. Dolga bo vožnja Čez celi Banat. Eno- lična ravnina in široke poti. Ve- čeri se že, ko izstopim v Padeju. Na obzorju na raznih krajih štrti iznad ravnin visoki stolpi cer- kvá. Še ena značilnost: mlini na veter. V vasi sprašujem, kje se nahajajo delavci. Da so kake pol ure daleč na neki pristavi. Po blatni poti se podam k njim. Polja naglo tonejo v mrak in temo. Delavci so menda ravno odvečerjali, ko sem prišel. Vodi jih star možek. Lep je bil ta naš sestanek. Kot Nikodemov v sv. pismu se mi je zdel. Nato nazaj na postajo. Krasno zvez- dnato Panonsko nebo. Žabe so pridno regljale, in komarci mi zvesto godb okrog, ušes svoj mili „Tin, tinˮ. Po polnoči je prispel moj vlak, iz katerega sem zjutraj, v petek, izstopu v Subo- tici. Zopet Verenov gost v fran- čiškanskem samostanu. Popoldne sem se znova pozdravil s Hor- vat Petrom na Kneževem v Belju. Bal se je že zame. Saj sem sko- raj dva tedna potoval po Bački in Banatu. AJDOV MED, med v satovju in prazno satovje ter cele orehe kupuje MEDARNA Ljubljana, Židovska ul. 6. Vsi na pomoč! (Misijonska nedela.) „Prosite Gospoda žetve, da po- šle delavce v svojo žetvoˮ. (Mat. 9.) „Bratje, molite za nas, da bi se reč boža razširjala i pove- ličavalaˮ. (II. Tes.) „Molite raznovrstne molitve i v vseh časih prosite v Dühi pa ravno zato ostanlte v popunoj sta- novitnosti i v prošnjaj za vse „sveteˮ, še posebno za mene, da se mi poaeli reč, da odprem svoja vüsta t da srčno oznanjam evan- gelska skrivnost". (Ef. 6.) „Molite tüdi za nas, da nam Bog odpre vrata reči, da bomo oznanjali Kristušovo Skrivnost ˮ. (Kol. 4.) „Prosim vas, bratje, po Go- spodi našem Jezuši Kristuši i po lübezni sv. Düha, da mi poma- gate v svojih molitvaj pri Bogi" (Rim. 15.) Veliki misijonar sv. Franc Ksaverij je tak proso svojega tovariša Marcialasa: „Moli Boga za mene i priporoči deci, da tüdi oni molijo za moje pri Bogiˮ. Veliki kardinal Lavigene, oča ne- srečnih afrikanskih lüdi, je tüdi jako dosta dao na molitev za misijone. V svojoj škofiji je po- stavo samostan za karmeličanke, štere Znamo, ka jako ostro živejo i dosta molijo. Te redovnice so bile s toga namena pozvane na Kitajsko pa v Indijo. Skoro zgrozo bi se človek, gda čüje, da je na sveti izmed 2000 milijonov lüdi samo petina katoličanov. Štiri petine človeštva še vzdihava v smrtnoj senci ne- vere ali krivoverstva. Kak je mo- goče, da je najšlo v skoro 2000 letih po Kristuši komaj okoli 400 milijonov lüdi pot do prave Cerkvi? Ve pa je vendar edna kaplica Gospodove krvi vredna teliko, da Zadosti za odrešenje celoga sveta. Odked potem na- videzno tak mali Uspeh? S tem pitanjom se dotek- nemo velike skrivnosti od bože previdnosti. Vzrok, zakaj toliko narodov še ne prišlo do prave vere, ne morebiti to, kak da bi Bog šteo nešterne narode iz- klučiti od prave vere, nego to, da je Bog najšeo med kristjani tak malo sodelavcov, ki bi šteli nesrečnikom prinesti sadove od- rešenja. Delovanje bože v kra- lestvi milosti je spodobno nje- govomi delovanji v naravi. Kak je to? Gledajte! Bog šče, da mi rabimo ob- leko, živež i drügo, ka nam je potrebno za živlenje. Toda On nam teh reči ne davle naravnost, že pripravlenih, napravlenih. Bog je samo naravi dao postavo, zemlo je obdaro z rodovitnestjov, rastlinam je dao rast, lüdje pa morajo zemlo sami obdelavati, pridelke spravlati i pridelavati. Boža vola je tüdi, da se včimo zna- nosti pa umetnosti. Toda On šče, da se včimo eden od drügoga i da se vsaki zraven pošteno potrüdi. Ravnotak je pa tüdi boža vola, da pridejo vsi lüdje, do spoznavanja istine i da se zve- ličajo. Toda lüdje morajo ž Njim sodelüvati, da se spuni njegova vola. To sodelüvanje je za lüdi same tak veliko odliküvanje i tak sveta dužnost, da Bog rajši pri- püsti, da se sveta vera pomalej širi, kak da bi človeki vzeo to sodelüvanje. O, če bi lüdje zmerom sodelüvali pri tom velikom deli! Če bi ne bilo nikših vučitelov krivih ver: nikšega Arija, nikše- ga Luter Martina, nikšega Tru- bara i če ne bi sovražniki boži vničili telike cvetočega misijon- skoga dela, bi ne bila prišla do istine samo edna petina člove- štva, nego sigurno že štiri petine ! Toda tüdi zdaj moramo praviti: Če ne bi bilo sv. Fran- čiška Ksaverija, Petra Klavera, Friderika Barage, Ignacija Knob- lehara i teliko drügih misijona- rov, ki so se tak nevtrüdno bo- rili za razširjenje prave vere pa se ešče dnesdén trüdijo, bi bilo število vernikov vnogo menše. Teliko je teda odvisno od „delovanja človečegaˮ.Toje prvo, ka si moramo zapomniti pa vpo- števati. Drügo pa je to: Mi vsi moremo i moramo sodelüvati. Čeravno nemremo iti sami v dalnje kraje, moremo pa pod- pirati misijone znabiti s penezi. Brezi materijalne pomoči se mi- sijonari težko giblejo. Edno pa zmoremo vsi: Z molitvov sprositi nevolnim poganom milost božo, ar tüdi za misijonskoˮ delo vala tisti pregovor: „Prazno je delo brezi žegnja z nebes!ˮ R. J. Pisma vojakov iz Slovenske Krajine, štera so v svetovnoj bojni pošilali uredništvi Novin. Ta večjezerna pisma so dokaz tiste povezanosti, štera je obstojala med No- vinami i našim narodom i štera je rodila našo sloboščino. Kavaš Stefan, M. kir. hon. nehéz tábori tüzezred 4 üteg. Tábori pósta 422. Falen bojdi Jezuš Kristuš.. S tem njim zač- nem pisati par reči, s šterimi njim lepo zafalin na Marijini lis- taj i na Novinaj. Dosemao so mi fala Bogi vsaki tjeden prišle pa Marijin list tüdi. Šterim se radüjem, ka mam kaj pobožno- ga čteti, ovak bi tak fertik bio nad Vogri. Nikaj dobra nega tü, da je ves svejt vküp zmešani. Ešče nesam vido dühovnika eti, ge sam jaz. Naj bo z Bogom, naj mi samo Srce Jezušovo po- maga, blažena Devica Marija, ka se oslobodimo te moke. Trpeti moremo, dokeč je boža vola. Jezuš je več trpo za nas kak mi grešniki. Da smo vsi velki greš- niki, to si nanč ne vüpam mis- liti, ka ne bi bilij. Na dale njim otpišem, ka njim te tri korone Pošlem na podporo Marijinoga lista i na Novine, dvej koroni pa na samostan, gda bom möo, bom poslao več. Zdaj pa z Bo- gom naj ostanejo, pa Bog njim lepo plati na trüdaj, ka mi po- šilajo te pobožne reči. Bog ji naj obdrži vu zdravji. Žižek Ivan, 48. regiment, doma iz Male Polane. Pozdrav z srca lübezni, šteri je pisani leta 1915. februara 25. dneva. Falen bojdi Jezuš Kristuš i tak jij lepo pozdravim kakti svojega dobroga dühovnoga pastera i naj vam Bog sto i stokrat plača za vse vaše trüde, štere eti; v našoj Slovenskoj Krajini mate. Tak me je genola ta velka po- božnost, štera se je opravlala leta 1914. decembra 8. dneva i nadaljavala do 16. Tak smo edno 10 lejtnico dokončali i začnoli smo drügo 10 letnico častiti blaženo Devico Marijo. Da je pa v velkoj nevarnosti ta naša lüba domovina, ka je ne- prijatela 33 krat telko kak nas. Te se pa mi moremo ta obrnoti, ge je pomoč najvekša, blažena Devica Marija, ona nas reši rok neprijatela. Je san zaj že 4 me- sece v špitali v Pragi, 3 mesece san pa bio na bojnom poli i fala Bogi blaženoj Devici Mariji, nej sam plazeram bio, ovak me je Bog pohodo z betegom. Tak to jim želen gospon plevanoš, Bog jim daj, da bi ji to moje malo pozdravlenje, kakti dobroga dü- hovnoga pastera, kak v najjak- šem zdravji i veselji moglo gori najti. I tak zaprem svoje malo pijsmece, štero san svojov tre- petajočov rokov pijsao. Na tret- jem kraji pa dokončam to svoje malo pijsmo. Pa nikaj mi naj ne j zamerijo, či san ge kaj sfalo ka sam nej tak Spored napijsao. Z Bogom naj ostanejo oni, gos- pon plevanoš i Marija naj osta- ne pri vas i eti pri nas, či tak, ka smo vrejdni mi velki grešniki, šteri proti neprijateli idemo. Da bi Bog to dao, ka bi se samo ednok ešče mij z očmij vidili i z ričmij gučali Amen. V premislek vsem! Najvekši misijonar, sv. Fran- čišek Ksaverij, je pisao iz Indije v domovino: „Strašno je, kak ogromno število düš po vašoj krivdi zgübi nebesa!ˮ * Papovje, škofje, dühovniki, svetcki pozivlejo na misijonsko delo, misijonari prosijo pomoč, 1000 milijonov poganov želno stegüje roke po dühovnom krühi, pa nega človeka, da bi jim ga delio. ♦ Nad 26 jezero misijonskih sester je zapüstilo dom i vse udobnosti, zato, da pomagajo ši- riti Jezušovo vero, Toda so še milijoni nesrečnih žen po sveti, ki siromaško živejo i v obvüpi vmerajo, ar ne vejo, da je tüdi za nje žena rodila Odrešenika. * Kelikokrat čtemo, da pri- hajajo pogani misijonara prosit: „Pošli nam dühovnika, ali pa nam daj bar katehistolˮ Misijonar pa jim mora odgovarjati: Nemrem! Nemam lüdi, nemam penez, ne- mam nikaj! * Ali ste že čüli strašne šte- vilke: Vsaki den vmerje 130 je- zero lüdi 1 Med temi je 80 jezero nekrščenih! Vsako minuto stopi pred sodbo božo 50 poganov! 1000 milijonov lüdi ne pozna Je- zuša, Marije, vstajenja, nebes! *■ Vsako naše delo za misi- jone nas bo približalo k prestoli Kristušovomi, k plačili apoštolov i misijonarov, ar delo za misijone je posebi poroštvo za zveličanje. * „Vsi verniki se morajo za- vedati, da so po božoj zapovedi dužni misijone podpirati. Bog je najmre zapovedao bližnjega lü- biti, ta zapoved nas veže tem- bole, kem vekša je bližnjega stiska... Dužnost lübezni do Boga nam tüdi nalaga, da h Kri- stuši pripelamo düše, za štere je On prelejao svojo krvˮ. Pij XI. Tüdi Vi pošlite Oglas od Vaše tvrdke v kalendar „Srca Jezušovogaˮ, šteri izide v 5000 izvodaj i uspeh je siguren. Ne skrbimo samo za zi- mo, temveč za bodočnost ! Z polj in travnikov, iz sadovnja- kov in vinogradnikov bodo kmalu iz- ginili vsi pridelki. Iz štal in hlevov je izginilo marsikatero živinče. Tako se godi vsako jesen. Kašče, kleti, škednji se polnijo, hlevi in štale pa praznijo. To je priprava za zimske mesce, ko je za razne potrebe več izdatkov, ko prejemkov. Gospodari. ki se za zimo ne bi pripravili, bi bili nespametna, ali brezbrižni; nepiipravljenost bi imela zle Posledice za njih in njihove drüžine. Kakor v jesenskih dneh mislimo na zimo, tako bi moral vsalido v teh dneh in sploh vedno misliti na bodoč- nost ter od dohodkov, ki jih ima, en del porabiti za to, da sebi in svojim Vsaj deloma zmanjša skrb na stara leta in za slučaj smrti. To doseže, če se pri »Karitas* za varüje za starostno os- krbo ali posmrtnino —- ali za oboje a Že desettisoči so to storili in na sto- tine jih dela isto mesec za mescem. Zavarovanje je zlasti v teh negotova dneh važno, ker četudi je svetovni po- ložaj tako zapleten, da danes ne vemo, kaj bo jütri, je popolnoma gotovo to, da bo »Karitas* vedno jamčila za iz- plačilo zavarovalnim. Obrnite se čim prej na zastop- nike »Karitas* ali na Vodstvo »Karitas* (v Mariboru, Orožnova u. 8.) in skle- nite zavarovanje. Ne bo vam žal. Za- varovalna polica »Karitas* bo vedno predstavljala vrednost, na katero boste smeli računiti. „Karitasˮ ima skoraj v vsaki župniji zastopnika, v Slov. Krajini pa sta glavna zastopnika: ga Jožica Ska- lar v M. Soboti in Zver Jožef v Čren- sovcih. Novine izhajajo vsaki četrtek za prišestno nedelo. Za tiskarno Balkanji Ernest Dolnja Ledava Izdajatelj in urednik: Klekl Jožef, župnik v pok.