čevljar letnik XXIV §? % avgust 198* VSKA KNJIŽNICA ^RŽIČ glasilo delovne organizacije ■ v ■ v trzic Ko smo ocenjevali gospodarjenje v prvi polovici letošnjega leta smo sprejeli tudi obvezo, da se bomo uspešneje zagrizli v nove težave, ki so pred nami. Drugo polletje smo začeli z novimi močmi. 1. julija je bil odprt obrat za proizvodnjo zgornjih delov v Benediktu. Tozd Obutev je tako pridobil sto novih delovnih mest v izdelavi zgornjih delov. Prav te dni pa se končujejo dela na prizidku v Trbovljah. BOLJŠA OSKRBA OB MANJŠIH ZALOGAH Preskrbeti dovolj materiala ob pravem času po primernih cenah se zdi ob veliki zmedi na trgu skoraj nemogoča naloga. In vendar jo je potrebno opraviti, natančno z ne prevelikimi stroški. Ali nam to v naši delovni organizaciji uspeva? Odgovor ni tako preprost. Največ nam povedo podatki o proizvodnji in prodaji, le-ti pa so nekaj odstotkov pod željeno ravnijo in temu primeren je tudi naš finančni rezultat, sorazmerno skromen. Pravočasno in točno naročilo, njihova kontinuiranost in devizna ter dinarska likvidnost so porok, da bomo v nabavi kos nalogam. Sistem planiranja proizvodnje, mora omogočiti realizacijo objektivnih dobavnih rokov, ki so predvsem za osnovne materiale (usnje, tekstil) predolgi glede na možnosti prodaje. Na tem področju brez dobrih 90 % točnih prognoz ne gre. Ob redni oskrbi je potrebno še posebno pozornost posvetiti višini zalog vseh vrst materialov. To še posebno v času, ko 42 % obresti poberejo velik del našega dohodka. Pri usnju moramo zaloge, ki so bile ob začetku sezone jesen-zima 84, zmanjšati za 30 odstotkov, pri vseh ostalih materialih pa za 20 odstotkov. Pri usnju nam to še počasi uspeva in smo na pol poti, pri kemikalijah pa še nismo na tem veliko napravili. Pri spodnjih materialih je cilj že presežen, pri furniturah delno dosežen, pri režijskih mateialih in rezervnih delih pa ni bistvenega premika. V naslednjih mesecih moramo doseči naše cilje in se približati v poprečju zalogam za en mesec proizvodnje. Božidar Meglič »Z letošnjim desetim praznovanjem krajevnega praznika Benedikt, se je začelo novo obdobje Benedikta. Postali smo majhna industrijska vasica,« je v svečanem trenutku dejal predsednik Krajevne skupnosti Benedikt, Janez Šija-nec. Zakaj taka sovesnost, zakaj srečni obrazi? V obnovljeni stavbi stare osnovne šole, je nastal nov obrat za izdelavo zgornjih delov obutve. Več kot sto delovnih mest so zasedli predvsem mladi prebivalci Benedikta. oiovesen rrenuteK, ki pomeni polnejše življenje, lepšo in bogatejšo prihodnost za sto delavcev. Trak je prerezala mlada delavka Marija Polič in s tem dala znak, da so zabrneli stroji, da se začenja novo obdobje proizvodnje. »Najbolj razvita občina — najmanj razviti«, je bil moto govornika na slovesnosti v Benediktu. Krajani so ponosni na uspešno gospodarsko investicijo. Obnova šole je znašala devet milijonov in pol. Finansiralo jo je združeno delo občine Lenart. Dela na obnovi je izvajal Centrovod, gradbeno in montažno podjetje Lenart. Obnovitvena dela, ki so zajemala kompletno obnovo tal z izkopom, ostrešja, prekrivanja strehe in obrtniška dela so bila izvedena v izredno kratkem roku — prej kot treh mesecih. Izkope, rušitvena dela in odvoz materiala so opravili krajani s prostovoljnim delom, tudi zato je novi obrat tembolj njihov. To je nova moč, vgrajena v našo prihodnost«, pravijo. Z NOVIMI ZMAGAMI V PRIHODNOST Bomo znižali zaloge? (Nadaljevanje na 2. strani) Z NOVIMI ZMAGAMI V PRIHODNOST Krajani živijo s krajem, praznik je bil za vse. V kulturnem programu so sodelovali: recitatorska skupina, pevci in učenke osnovne šole Benedikt ter kvintet bratov Zupan. Da je Benedikt danes bogatejši za sto delovnih mest ima nemalo zaslug BRANKO KOS, predsednik Izvršnega sveta SOb Lenart, ki je v razgovoru dejal: 'Jk -M »Pri iskanju možnosti za pridobivanje delovnih mest v občini smo iskali vsemogoče možnosti preko medobčinske gospodarske zbornice. Končno se je izoblikoval predlog, da se v krajevni skupnosti Benedikt obnovi in preuredi stavba bivše šole za potrebe proizvodnje zgornjih delov obutve. Posebej pomembno je tudi to, da je obnovo finansiralo združeno delo občine Lenart, opremo in delovna sredstva pa delovna organizacija Peko. Izpostaviti je treba obojestransko odločnost, da je prišlo do realizacije katere priča smo danes. Od navezave prvih stikov in pogovorov do realizacije in prenosa programa je minilo komaj štiri mesece. Takoimenova- na prva faza, ki je zaključena danes veliko pomeni za našo občino. Delo je našlo 100 mladih, katerim želim, da bi obrat dosegel optimalno proizvodnjo in čim večji prispevek, da bi se tudi naša občina uvrstila med bolj razvite. Ob današnjem ponosu in veselju koristim priložnost za zahvalo samoupravnim organom delovne organizacije Peko, predvsem predsedniku KPO tovarišu Grašiču in strokovnemu osebju, ki so sodelovali in pomagali, da imamo danes v občini nov obrat.« »Želimo si sodelovanja. Začeli smo na gospodarskem področju, prizadevali pa se bomo, da se bo sodelovanje razširilo tudi na druga področja«, sta dejala vodja šole Irena Horvat in predsednik krajevne skupnosti Janez Šijanec. c REFERENDUM A v V SEPTEMBRU J V javni razpravi imamo predloge sprememb aktov, za katere je določeno, da se sprejemajo z osebnim izjavljanjem, to je z referendumom. Komisija za pripravo predlogov samoupravnih sporazumov in drugih samoupravnih splošnih aktov je že pred kolektivnim dopustom posredovala v razpravo predloge sprememb: — Samoupravnega sporazuma o združitvi TOZD v DO — Statuta DO in statutov TOZD in DSSS — Samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med TOZD in DSSS — Samoupravnega sporazuma o združevanju dela delavcev v DSSS. V mesecu avgustu je organizirana javna obravnava na zborih delavcev, proti koncu meseca bodo skupni delavski svet in delavski sveti TOZD in DSSS sprejeli dokončne predloge sprememb in razpisali referendum za sprejem. Referendum bo izveden na podlagi sklepov delavskih svetov nekje v sredini septembra. O kakšnih spremembah bomo odločali? Spremembe aktov so pripravljene na podlagi sprememb organiziranosti v DO, akte pa moramo uskladiti tudi z zakonom o razširjeni reprodukciji in minulem delu. V akte končno vnašamo raziskovalno enoto, ki so jo TOZD ustanovile že v letu 1980. Pogoj za vpis dejavnosti v sodni register pa je tudi določitev v aktih. Raziskovalna enota bo samostojna delovna enota, v akte pa se vnašajo naloge, kot so jih določile že TOZD z ustanovitvenim sporazumom. Na podlagi zakona o razširjeni reprodukciji moramo določiti celotni postopek v zvezi s predlaganjem, določanjem in spremljanjem investicij v TOZD in DO, zato so dopolnjene pristojnosti posameznih organov, celotno poglavje o investicijah pa se vnaša v statute TOZD in DSSS. V statutu DO se opredeljuje tudi sodelovanje s firmo Afis, kjer se določijo pogoji za razporeditev ter naloge našega zastopnika. Predlog sprememb je precej obsežen, vendar mislim, da je pripravljen tako, da je lahko razumljiv in da se bo vsak lahko odločil za sprejem predlaganih sprememb. I. H. EL BAYADH PEKO V ALŽIRIJI Ekipa PEKA iz El Bayadha želi svojim sodelavcem s tem prispevkom opisati svoje delo in življenje v Alžiriji. Tovarna čevljev se nahaja v mestu El Bayadh, ki leži šeststo kilometrov južno od glavnega mesta in sicer na prehodu Visokega platoja in Sahare. El Bayadh je stara nomadska naselbina, ki se je v kolonialnem obdobju, še zlasti pa po alžirski revoluciji, razvila v mesto, ki danes šteje okrog sto tisoč prebivalcev. Klimatski pogoji v El Bayadhu imajo vse značilnosti celinskega podnebja z razmeroma hladnimi zimami in izredno vročimi poletji, ko temperatura naraste tudi do 45° C. Zelo pogosti so tudi južni vetrovi, ki prinesejo s seboj pesek iz Sahare. Šivalnica zgornjih delov EL Bayadh. Mesto doslej ni imelo industrije v večjem obsegu in predstavlja naša tovarna prvi industrijski obrat v pravem pomenu besede. To je za naše delo negativna okoliščina, saj mesto nima industrijske tradicije, ki je še kako pomembna za uspešno proizvodnjo čevljev. V tovarni je zaključena montaža tehnološke opreme in končani so preizkusi na prazno. Konec avgusta predvidevamo zagon tovarne pod obremenitvijo. Vsekakor je to ena od odločilnih faz projekta, zlasti zaradi problemov, ki bodo te preizkuse spremljali. Glavni problemi, s katerimi se bomo srečevali so kadri, surovina in prah. Kot smo že omenili, El Bayadh nima industrijske tradicije, s tem pa tudi ni ljudi, ki bi imeli tovrstne izkušnje in delovne navade. Pri selekciji kadrov smo zasledili precejšnjo zavzetost za delo, vendar bodo potrebni veliki napori za uvajanje delavcev v delo, zlasti še, ker nismo imeli pred preizkusi na polno možnosti njihovega uvajanja. Težave so tudi z vodstvenim kadrom in administracijo, ker investitor ni zagotovil zadostnega števila stanovanj, sam El Bayadh pa, tudi zaradi svoje nerazvitosti in velikih razdalj do večjih mest, ni zanimiv za te kadre. Za naše razmere, ko smo navajeni zelenja skoraj neverjet no; tovarna v puščavskem pesku. Naslednji problem so surovine, ki zlasti po kakovosti ne odgovarjajo zahtevam tehnologije. Marsikje želi investitor uporabiti nadomestne materiala, kar bo nedvomno vplivalo na kakovost končnega izdelka. To nadomeščanje velja zlasti za materiale, ki bi jih moral investitor uvoziti. Tretji večji problem predstavlja prah, ki nezadržno prodira v tovarno. Peščeni viharji so v El Bayadhu pogost pojav, zato bomo morali posvetiti veliko pozornost rednemu čiščenju tovarne kot tudi zaščiti strojev. To so glavni problemi, s katerimi se bomo v prihodnjih mesecih srečevali. Praksa bo pokazala, ali so ti problemi res tako veliki, kot to danes predvidevamo. Ne glede na to, bomo skušali doseči načrtovano raven proizvodnje in utreti pot našemu podjetju še za nadaljnje projekte. Kljub vsem problemom in težavam predstavlja projekt v Alžiriji lep uspeh celotnega kolektiva. Tovarni v Frendi in El Bayadhu sta lahko soliden temelj za prodor Pekove tehnologije v svet in ta lahko postane za naše podjetje pomembna izvozna postavka. Na koncu našega prispevka se zahvaljujemo vsem našim sodelavcem v Tržiču, ki neposredno sodelujejo pri realizaciji projekta, vsem članom našega podjetja pa pošiljamo pozdrave iz vroče Sahare. Ekipa PEKO — El Bayadh C OSEBNA ZAŠČITA J Delovni ljudje in občani si morajo kot minimum sredstev za osebno zaščito pred vojnimi dejstvovanji in drugimi nevarnostmi priskrbeti: zaščitno masko, (zaščitna maska M — 1 in otroška maska MO — 1), zaščitno ogrinjalo in prvi povoj, če jim takšna sredstva niso zagotovljena kako drugače (Zakon o splošni ljudski obrambi, člen 156). Razvoj in sodobna tehnična civilizacija postaja funkcija znanosti. Stopnja razvoja znanosti v deželi je merilo potencialne moči. Splošno razmerje med znanostjo in tehnično civilizacijo oziroma med znanostjo in proizvodnjo velja tudi za raziskovanja in proizvodnjo vojne tehnike. Napredek na področju vojaške tehnike je povzročil zapletenejšo vsebino in razširil obseg bojnega dejstvovanja, kar pa je s svoje strani povzročilo nadaljnje razvijanje metod in oblik oboroženega boja. Vojaškotehnična veda snuje in razvija nova bojna sredstva. Naša strategija SLO in DS v primerjavi z nekaterimi drugimi strateškimi koncepcijami, ki so v bistvu ofenzivno-osvajalne, čeprav jih prikazujejo za obrambne, ne potrebuje takih sredstev vojne tehnike, ki bi bila neposredna sredstva strategije — niti za funkcijo odvračanja niti za funkcijo izvajanja, ker je že sam sistem SLO in DS svojevrsten sistem odvračanja in dovolj učinkovit v izvajanju. To pa seveda ne pomeni, da se ne bomo zanimali za razvoj tehnologij. Seveda ne moremo stati ob strani in pasivno opazovati tokove razvoja, če želimo ali ne, se moramo vključiti v nove tokove, ker se nam sami vsiljujejo. Zato dajemo pomemben poudarek obrambnim pripravam in samozaščitnim dejavnostim predvsem: — usposabljanju delovnih ljudi in občanov za kolektivno in osebno zaščito pred jedrskim, kemičnim in biološkim orožjem; — opremljanju prebivalstva s sredstvi za kolektivno in osebno zaščito pred vojnimi dejstvovanji in drugimi nevarnostmi ter na usposabljanje za njihovo uporabo. Posebna pozornost je namenjena nakupu osebnih zaščitnih sredstev. Izvršni svet SR Slovenije je z odlokom o določitvi rokov za nabavo sredstev za osebno in kolektivno zaščito pred vojnimi dejstvovanji in drugimi nevarnostmi določil rok o priskrbi minimuma sredstev za osebno in kolektivno zaščito. Tako si morajo delovni ljudje in občani nabaviti komplet za osebno zaščito, ki vsebuje zaščitno masko M — 1, zaščitno ogrinjalo in prvi povoj, do konca leta 1990. Naročila za komplete zbirajo štabi za civilno zaščito po krajevnih skupnostih, še pred koncem leta pa bodo v prosti prodaji. 4 čevljar / v N NOVOSTI NA PODROČJU VARSTVA PRI DELU y Vedno obseženejši in hitrejši tehnološki razvoj z uvajanjem novih delovnih, tehnoloških in drugih postopkov v vse oblike organiziranega dela, z uvajanjem vse bolj nevarnih in ogrožujočih kemičnih in fizikalnih škodljivosti in podobno, ima tudi za posledico nastanek novih ali povečevanje obstoječih nevarnosti za zdravje in življenje delavcev in drugih oseb pri delu. Vse več imamo invalidov, ki to postanejo na delovnem mestu. Problema pa ne rešimo s tem, da takega delavca invalidsko upokojimo, temveč moramo človeku prilagajati delovni proces in delovno mesto in ga tako zavarovati proti takim posledicam. Izvršni svet Skupščine SR Slovenije je na 127. seji dne 19. 4. 1984 podal predlog za izdajo Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o varstvu pri delu. Obstoječi zakon je v rabi že deset let in je zaradi napredka v tehnologiji že nekoliko zastarel. Tako je v predlogu podano: 1. Enako obravnavanje, ki sedaj velja za poškodbe pri delu, naj se vpelje tudi za poklicne bolezni, kar pomeni: — obvezno prijavo poklicnih bolezni, — obvezno evidenco poklicnih bolezni in — obvezno raziskavo posameznih primerov poklicnih bolezni, kadar imajo le-te trajne posledice. 2. Razširitev kroga oseb, ki uživajo varstvo pri delu na vse tiste, ki jim je spremenjena sistemska zakonodaja o pokojninskem in invalidskem zavarovanju zagotovila odgova-rajoče pravice iz tega naslova. Zaradi preprečevanja invalidnosti je potrebno ta razširjen krog oseb zavezati, da: — izvaja preventivne ukrepe in ukrepe varstva pri delu, — stalno izboljšuje delovne razmere in delovno okolje, — zagotavlja odgovarajoče usposabljanje in varno delo in — da izboljšuje vse druge varstvene ukrepe. 3. Določitev tistih varstvenih ukrepov in normativov, ki zagotavljajo predhodno varstvo že pri: — projektiranju, graditvi in konstrukciji objektov, — projektiranju tehnološkega procesa, — projektiranju, konstruiranju in izdelovanju delovnih naprav in priprav, ter sredstev in opreme za osebno varstvo delavcev pri delu, da se s tem prepreči večja družbena škoda, ki jo povzročajo stroški naknadnega odpravljanja pomanjkljivosti. 4. Določitev skrajnih rokov izvajanja periodičnih pregledov in preiskav delovnih razmer in delovnega okolja. 5. Določiti, da se mora pogoje za zdravstvene in psihofizične sposobnosti delavca pri delih oziroma nalogah, kjer je večja nevarnost poškodb ali zdravstvenih okvar, uskladiti s strokovnim mnenjem medicine dela, s čimer bi dosegli večjo stopnjo poenotenja. V proizvodnji se uporablja vedno več kemičnih snovi. Skladišče kemikalij v Poliuretanu. 6. Zakon naj ne bi več določal organizacijskih oblik opravjanja strokovnih nalog iz varstva pri delu, ampak bi določal le obveznosti, da delavci samoupravno urejajo to vprašanje v odvisnosti od posebnosti in zahtevnosti delovnega procesa in uporabe sredstev za delo. Novi zakon vključuje tudi seznam poklicnih bolezni, ki so bile do sedaj pogosto jabolko spora na sodiščih združenega dela. O osnutku novega zakona o varstvu pri delu bo do jeseni razprava v vseh sindikalnih organizacijah, nato pa bodo dokončno razpravljali o predlogu. Referent za VPD Meglič Slavko PREKLIC Janezu Muzik izjavljam, da so govorice, ki sem jih širil o Marjanu Bohincu neresnične in se mu zahvaljujem, da je zasebno tožbo umaknil. PORTRET SODELAVCA FRANC PRELOG Dve leti mu je bilo, ko ga je bolezen zaznamovala. Otroška paraliza je s svojo kruto močjo strla drobno telo. Življenje malega Franca se je poslej odvijalo drugače kot bi se sicer. Svoje vrstnike je lahko le opazoval, ko pa so šli v šolo, je moral on v Zavod za invalidno mladino v Kamnik. Tam je končal osnovno šolo in se izučil za krojača. Že v Kamniku je igral odbojko in namizni tenis. S športom je nadaljeval tudi po prihodu v Tržič. Pri TVD Partizan so imeli invalidi svojo sekcijo. Tako je bilo vse dotlej, dokler sekcija ni prenehala z delom, takrat pa je pristopil h klubu Olimpija iz Ljubljane, kjer so bili boljši pogoji za trening in resno delo. Se vedno trenira odbojko in namizni tenis enkrat tedensko v Ljubljani. Šport mu pomeni mnogo, predvsem zaradi zdravja. Ob športu in gibanju lažje premaguje invalidnostne težave. Nekaj dni pred dopustom se je vrnil iz Amerike, kjer je sodeloval na III. Olimpijadi invalidov v New Yorku. V zaključne boje se ekipa sedeče odbojke ni plasirala, zasedli so peto mesto. S kančkom športne sreče bi bili v boju za medalje. Za olimpijado so se pripravljali v Topolščici. Prelogu nastop na olimpijadi ni bilo prvo tekmovanje. Živo mu je v spominu nastop na II. olimpijadi v Holandiji, kjer je ekipa osvojila bronasto odličje. Tudi lansko leto se je s svetovnega prvenstva v odbojki in namiznem tenisu za invalide vrnil z izredno lepo uvrstitvijo; 3 mesto v tenisu in 5. mesto v sedeči odbojki. Invalidi so navajeni skromnosti, zato o njihovih nastopih in uspehih ne vemo veliko, bolj je znano le njegovim sodelavcem v oddelku 510. Francu Prelogu za uspešen nastop čestitamo z željo, da bi v prihodnje imel tudi kanček športne sreče. naši petdesetletniki) GOL ZVONKO — poslovodja I v posovalnici Osijek ĐORĐEVIĆ BRANKO - skladiščnik v DE 533 GODNOV FRANC — vratar v glavni vratarnici HRASTIĆ DANIJEL — iz tozda Budučnost LUČKI MARIJA — lepljenje podloge v šivalnici 512/5 MEŽNAR IVAN — orodjar PAPOV JANEZ — opravljanje električnih del 610 PERKO ANGELCA — nabava materiala v DÉ 300 ŠTAMULAK SONJA — operativno planiranje v RPS ZALETEL MARJAN — tehnično modeliranje spodnjih delov 500 ISKRENO ČESTITAMO 15. junija se je vrnila v Alžirijo zadnja skupina Alžircev, ki so bili na usposabljanju pri nas. Ob odhodu so dobili potrdila o uspešnosti usposabljanja. Zagotovili so, da bodo izkušnje, ki so jih pridobili, uspešno prenesli na svoje sodelavce v novih tovarnah. Vsi so se med nami dobro počutili, pridobili veliko znanja, tako da zapuščajo našo deželo polni lepih in nepozabnih vtisov. Skupaj z našimi sodelavci, ki so v Frendi in El Bajadhu se bodo trudili, da bo projekt uspešno realiziran. KLUB ZDRAVLJENIH ALKOHOLIKOV TEŽKA ODLOČITEV Čeprav mi pisanje posebno ne gre od rok, bi rad napisal nekaj vrstic vsem, ki so in ki bodo prd veliko odločitvijo »Zdravljenje alkoholizma ali dokončen propad.« Pred letom in pol sem se po dolgih letih prekomernega pitja zavedel da sodim med alkoholike. Bil sem tipičen »slovenski alkoholik.« Starost okoli štirideset let, oče dveh nepreskrbljenih otrok, zaenkrat še poročen in še v delovnem razmerju. Zaradi vse večjih duševnih in telesnih stisk, ter naveličanosti okolice prenašati me že dokaj propadlega,, sem se po dolgem razmišljanju le odločil za zdravljenje. Seveda ta odločitev ni padla kar čez noč, ampak ko sem bil že čisto na tem, da razderem družino in v tovarni pridem do nerešljivih problemov, če ne spremenim življenja. Po posvetovanju z zato usposobljenimi službami, sem se odločil za ambulantno zdravljenje. Ta način zdravljenja se mi je zdel najbolj primeren, ker normalno delaš in živiš z družino, katero v tem položaju zelo potrebuješ za oporo pri samem zdravljenju. Po vključitvi v zdravljenje sem seveda spremenil način življenja. Zopet sem se začel ukvarjati z dejavnostmi, katere sem zaradi pijače opusti. Tudi odnosi v družini z ženo in otrokoma so se hitro popravili. Stanje v delovnem okolju se je kar hitro normaliziralo. Delovne obveznosti sem začel vestno opravljati in tako spet pridobil zaupanje nadrejenih in sodelavcev. Z družino smo začeli skupaj zahajati v planine, smučati in kolesariti. Vsi se trudimo, da si ustvarimo lep dom. Razen skupnih družinskih aktivnosti, se tudi sam ali s prijatelji rad podam v naravo, ker mi to zelo veliko pomeni. Začel sem se zanimati za šport, in drugo kulturno življenje. Tako mi ob delu, zabavi, športu in drugih obveznostih čas kar prehitro poteka. Težka je bila odločitev za zdravljenje, a sedaj mi ni žal za ves trud, ker je sprememba prinesla toliko lepega in veselega v življenje. Upam, da je bil to korak storjen samo naprej in da ni več poti nazaj v življenje kakršne koli odvisnosti. To želim zaradi sebe, družine in družbe. IZOBRAŽEVANJE OB DELU Na Upravno administrativni šoli pri Srednji šoli ekonomske in družboslovne usmeritve Kranj je opravila zaključni izpit DARINKA BAŠIČ iz DSSS - 400 Pri Izobraževalnem centru organov za notranje zadeve v Ljubljani, šoli za poklicne gasilce je opravil diplomski izpit FLORJAN PRIMOŽIČ iz DSSS -200 K doseženemu uspehu iskreno čestitamo. SLOVITI RUSKI BA5H0PI5EC (IVAH) POROD ROISTVO AHDRET MARIIIC PLAHIMA HAD TETOVOM RA5TL1UA MODRI?, MODRICA ČELtlEU TRAK Uk 50DU Ž.E UMRU AVSTRUSUl ZVEÌUI KAHCLER (TULIUS) HIHAU1E SVETLOBE ' DOLOtEHI RAVRIIUI IT- MESTO V PADSKI U1Z1UI VRSTA PER-Z1I5KEGA POLOžLA m TRE SKLLEG13E FAUTOM AHETTE HAŠA PISAVA IME 5EKRE TARI A DZU HAMMERSK TOELPA M. PEVSKI QLAS ÄLE57 " LIC mm BCAHI lLOVEK.KI SE VSEMU OGIBA SUEŽUI METEZ. I VETROMI FRAC05KE PREPROGE (PO MESTU AR.RASU ) H0RDI3SKI IZRA1 ZA SMUCl PREBI- VALEC KRASA reSeval- m Com GRS KRAT MED SPLITOM IH SIHJEM EVROPSKI UMETH05T. 5L0Q V 1OTA5T0L, OTRtptl 5TAROÓRS'-Kl JEZIK MODERUA GLASBA PREBIVA-LEE LIKE IVO DAUEU ELEUA IGA HODABOLE- ZEH.CWIE- POKAZA TELTI MÖÜAÜ VZKLIK AHTOkl IRGOLIČ ALPIHIST MAHKOTA SLIKA, FIGURA H0KETI5T BERAVS WTATSKu M- IME UŠE5UI vamehCek PREBIVALKA RIBHICE 5PAHS. ME’ STO JUGOZ OD SEVILLE «Bita POGLAVAR MOUQOLOV TROP5KE PAPIGE WIT ILKA LES l/EZIKE OKAMHE-LA SMOLA ZA HAKIT SESTAVIL' BLU IZRAZ ZA PREKAT-V MEDICIU1 PRITOK TIBERE PRI RIMU NAGRADNA KRIŽANKA Za zadnjo križanko smo dobili 15 rešitev. Izžrebal jih je naš sodelavec BOJAN PREŠEREN, nagrade pa je razdelil takole 160 din — JANEZ STEGNAR — upokojenec 120 din — JURIJ OVSENEK - 300 80 din — ANICA PODGORŠEK — upokojenka 40 din - JANA MEDIČ - 300 40 din — PEPCA OVSENEK — 512 Rešitve današnje križanke pošljite v uredništvo Čevljarja najkasneje do 31. avgusta 1984. Ob smrti očeta IVANA KOCJANČIČA se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem iz izvoz nega oddelka za podarjeno cvetje in izrečena sožalja. Zorka Gabor Ob smrti dragega očeta FRANCA KALIŠNIKA se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem oddelka 510 za iz rečena sožalja in denarno pomoč hčerka Silva z družino ZAHVALE Ob boleči izgubi FRANCA MOČNIKA se delovni organizaciji Peko iskreno zahvaljujemo za svetje in denarno pomoč vsi njegovi Ob izgubi dragega moža MIRKA SLATNARJA se iskreno zahvaljujem oddelku prirezovalnice 512/4 in obračunovalkam tovarne za denarno pomoč, ter vsem, ki ste mi izrekli sožalje, mu darovali cvetje in ga spremili na njegovi zadnji poti. Vsem, prav vsem še enkrat hvala. žalujoča žena Vilma Ob smrti mojega ata ANTONA REZARJA se lepo zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem iz oddelka 520 za podarjeno cvetje, denarno pomoč in izrečena sožalja. Še enkrat vsem stokrat hvala. hčerka Tinca Zaplotnik Sodelavcem in sodelavkam splošnega sektorja in vzorčne sobe se prisrčno zahvaljujem za sodelovanje in lepa darila. Ivanka Žepič Sodelavkam in sodelavcem iz oddelka 512/pete, se iskreno zahvaljujem za denarno pomoč in izrečena sožalja ob smrti mojega očeta. Draga Franko (spremljamo dogodke) 19. avgusta 1819 je umrl James Watt, ki je leta 1765 izdelal prvi parni stroj. Prijavil je še več drugih patentov, ki jih je preizkušal v svoji tovarni blizu Birminhama: prenos moči z zobatim drogom, parni regulator, vztrajnik itd. V fiziki se po njem imenuje enota za moč: 1 W 20. avgusta 1968 so enote Varšavskega pakta prestopile mejo Češkoslovaške in začele zasedati državo. 23. avgusta 1944 je v Romuniji padla kvislinška vlada generala Ivana Antonescuja. Nova vlada je prosila SL za premirje. Ta dan Romunija praznuje kot državni praznik, dan osvoboditve. 25. avgusta 1867 je umrl angleški fizik in kemik Michael Faraday. Odkril je zakon elektromagnetne indukcije, osnovna zakona elektrolize in vpliv svetlobe na magnetno polje. Po njem se imenuje tudi enota za električno kapaciteto farad: (1 F) 26. avgusta 1974 je umrl ameriški pilot Charles Lindbergh, ki je 20. do 21. maja 1927 prvi preletel Atlantski ocean. Razdaljo od New Yorka do Pariza je preletel v 33 urah in 37 minutah (5.836 km) 30. avgusta 1871 se je rodil britanski fizik in kemik Ernest Rutherford, ki sodi med utemeljitelje jedrske fizike. 2. septembra 1937 je umrl Francoz Pierre de Coubertin, idejni in organizacijski ustvarjalec prvih modernih olimpijskih iger v Atenah leta 1896. Znano je njegovo geslo: »Važno je sodelovati, ne zmagati.« 5. septembra 1972 je skupina palestinskih komandosov tajne organizacije »črni september« napadla izraelsko moštvo na olimpijskih igrah v Münchnu. V olimpijski vasi so ubili 2 izraelska športnika, v tragični drami, ki je sledila na letališču, pa je umrlo še 16 oseb (9 talcev, 5 atentarjev, pilot in pripadnik varnostne službe). Igre so se nadaljevale po prekinitvi 24 ur. 8. septembra 1943 je italijanska vojska objavila brezpogojno kapitulacijo svojih oboroženih sil. 15. septembra 1943 so enote XIV. divizije po večdnevnem obleganju uničile belogardistična oporišča v Begunjah, Bezuljku, Zapotoku, Osojniku in na Kureščku. Belogardistična glavnina se je vdala, manjši del pa se je prebil in se pridružil nemškim enotam. ZAHVALE Sodelavcem iz oddelka 512/5 se zahvaljujem za denarno pomoč ob nesreči Ani Lombar Sodelavkam in sodelavcem v skladišču gotovih izdelkov se iskreno zahvaljujem za krasna darila, ki so mi jih dali ob odhodu v pokoj. Vsem skupaj želim še v naprej, v nadaljnem delu veliko uspeha Salko Puškarevič Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem oddelka 522 za darilo in dolgoletno sodelovanje ter jim želim še v naprej veliko delovnih uspehov Angela Veternik Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem DE sekalnica za prejeto darilo in toplo slovo, obenem pa jim želim še veliko delovnih uspehov. Hvala še enkrat. Minka Koprivnik Sodelavkam in sodelavcem obrata družbene prehrane se iskreno zahvaljujem za pozornost in darila ob odhodu v pokoj. PRIŠLI V TOVARNO Šabič Asim, Drnovšek Marija, Martinčič Saša, Repinc Damijan, Jaramazovič Ana, Lakič Fatima, Stojko Vladimir, Ibradžič Kadija, Dokl Vladimir, Ilič Mira, Kotar Marija, Zorko Frida, Sulejmanovič Mihreta, Dobrin Nuša, Gabrič Metka, Mali Janez, Dizdarevič Husein, Vulovič Zlatomir, Dule Polona, Matko Bronislava, Pretnar Jelka, Jordan Marjan, Bešter Janez, Terzieva Elica, Sraka Izidor, Dokl Evica, Švare Darinka, Jelen Ludvik, Rajšp Janicita, Zrnec Stanislava, Prandi Marija, Jančič Jurij, Levačič Bosiljka, Polič Marija, Serčič Katarina, Lebreht Ana, Vajngerl Zofija, Breznik Irena, Senekovič Darinka, Zrnec Vida, Bernjak Maksimiljan, Kurbus Jelka, Kocbek Franc, Kraner Bogdan, Nigic Mira, Merčnik Ana, Nekrep Marjeta, Vogrin Brigita in Lešnik Marija V TOZD BUDUĆNOST Canaki Djuro, Hrelja Janiča, Skupnjak Zlatko, Juričan Dragica, Jurešič Zlatko, Premec Marjan, Tenčič Božo, Ge-rencir Josip, Vahtarič Zdravko, Struski Mladen V MREŽO Srem. Mitrovica Bled Zagreb II Beograd I Maribor I Zadar Ljubljana V Kranj II Portorož Maribor I Kranj I Karlovac I Skopje III Popovič Snežana Pelko Alenka Čuča Branko Čkonjevič Nebojša Sziranko Manuela Čakič Romana Aleksov Lilijana Žnidaršič Veronika Krapež Marija Ribič Darinka, Šantl Darja, Žunko Helena Toporiš Mateja Tintor Dušanka Angelovski Venco ODŠLI IZ TOVARNE Polajnar Ivana, Veternik Angela, Kljaič Ismeta, Stajnko Igor, Škufca Marjeta, Kostanjšek Majda, Sejdovič Safeta, Žepič Ivanka, Bevc Mirjana, Hajdarevič Saliha, Dulkič Ra-miza, Pinoza Leonora, Brzin Zorislava, Kotar Marija, Ku-žnar Irena, Loborev Zdravko, Rupar Vincenc, Kališnik Marija, Žnidaršič Veronika, Vidmar Mojca, Bukovec Slavica, Polak Marija, Rozman Ana, Davidovska Roza, Bešter Janez, Meglič Damjana, Geč Marko, Hafner Marija, Marjanovič Cvetko, Kurnik Jurij, Vodenik Andelka, Heberle Nikica, Kopač Staša, Maliči Skender IZ TOZD BUDUĆNOST Krobot Vesna, Lovasič Marija, Namjesnik Ružiča, Matekovič Ljiljana, Kranjčec Vesna, Skvorc Dubravka, Hajduk Katarina, Makarič Djurdjica, Juričan Vera, Jakopec Djurdji-ca, Hrascinec Nada, Rožič Katica, Zezelj Djurdjica, Horvat Branko, Križan Terezija, Mihiča Djurdjica IZ MREŽE Novi Sad I Ptuj Zagreb II Ljubljana III Ljubljana IV Ljubljana V Ljubljana I Tržič II Portorož Mozirje Split III Kočička Gizela Žuran Angela Milinkovič Marijana Lackovič Dragica Kandare Branka Poljanšek Milena Rekič Zumreta Pretnar Franci Dukič Nada Gregorc Marija Golemac Tonko Ivanka Polajnar XVI. TRADICIONALNA ŠUŠTARSKA NEDELJA Tržič bo v nedeljo 2. septembra že šestnajstič po vrsti gostitelj TRADICIONALNE ŠUŠTARSKE NEDELJE. Prireditve se bodo začele že v petek s FREI-ŠPREHUNGO ob 20. uri v dvorani naše upravne stavbe, zaključile pa z veliko ŠUŠTARSKO VESELICO, kjer bo igral zabavni ansambel 12. NADSTROPJE s pevko Romano Ogrin. ŠUŠTARSKI SEMENJ na Trgu svobode v nedeljo, bo obiskovalcem ponujal vrsto izdelkov po sejemskih cenah. Prodajalci bodo imeli enotne predpasnike z znakom šuštarske nedelje. PROGRAM PRIREDITEV ŠUŠTARSKE NEDELJE petek 21. avgusta - ob 20. uri - FREIŠPREHUNGA sobota 1. septembra — od 10. do 20. ure razstava obutve Peko v paviljonu NOB — ob 18. in 20. uri modni reviji obutve Peko pri paviljonu NOB nedelja 2. septembra — od 8. ure dalje ŠUŠTARSKI SEMENJ na Trgu svobode — od 8. do 16. ure razstave obutve Peko — ob 8.30 koncert Godbe na pihala z nastopom mažoretk — ob 9.30; 11.30 in 14. uri modne revije obutve Peko — ob 16. uri na parkirnem prostoru ob Skupščini velika ŠUŠTARSKA VESELICA z bogatim srečolo-vom. Igral bo narodni ansambel RŽ in zabavni ansambel Romana in 12. NADSTOPJE — ob 10. uri otvoritev razstave EX TEMPORE . _ TRŽIČ 84« v Kurnikovi hiši s koncertom bratov ZU- NASVIDENJE V TRŽIČU NA PRIREDITVAH ŠU- PAN ŠTARSKE NEDELJE! KRAJEVNA KONFERENCA SZDL Bistrica OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA prejme KOMORNI ZBOR PEKO ^USPEHI SE NADALJUJEJO^ Na osrednji proslavi ob praznovanju krajevnega praznika Bistrica je dobil Komorni zbor Peko PRIZNANJE OF. To je letos že drugo priznanje zboru, ki se vedno bolj uveljavlja. Kaj nam je o dejavnosti zbora povedal Dani Zupan. »Trenutno imamo krajše počitnice, pa vendai^že razmišljamo, kako bomo v septembru z novimi močmi kar najbolj smotrno pripravljali nov program. Oglasilo se nam je že nekaj novih pevcev, katere bomo z veseljem sprejeli medse. Število članov zbora se bo približalo številki 40. Prizadevamo se, da bi zaupanje in razumevanje, ki nam ga izkazuje delovna organizacija nagradili s tem, da bi se pokazal pravi smoter in namen. Radi bi zadovoljili naše delavce, uokojen-ce, krajane in pa seveda tudi širši krog v kolikor se bo pokazala potreba. V sedmih letih in pol se je že izkazalo, da se da z lastnimi izkušnjami marsikaj izboljšati in rešiti marsikateri problem znotraj zbora. Še največkrat se pojavi problem odsotnosti pevcev, za to je tudi vedno več objektivnih razlogov. Več članov gradi ali obnavlja stanovanja, veliko jih težko pusti otroke in še mnoge druge obveznosti. Večkrat se znajdeš v dilemi kje naj bi bilo tvoje mesto. V veliki meri veselja in čuta do drugih sopevcev se odpoveš lagodnosti in odhitiš na vajo ter s tem skušaš doprinesti skupnemu cilju »OHRANJAMO TRADICIJO SLOVENSTVA, saj prav tu je pesem doma.« čevljar Glasilo delovne organizacije tovarne obutve PEKO Tržič n. sol. o. — Ureja uredniški odbor: Ivanka Horžen, Janez Kališnik, Edo Košnjek, Bojan Prešeren, Marko Tomazin, Sašo Uranjek, Karel Zajc, Tomislav Zupan, Marija Slapar — glavni in odgovorni urednik. — Naslov uredništva: »PEKO« Tržič, telefon 50-260 int. 217. - Tisk TK Gorenjski tisk Kranj. Izhaja enkrat mesečno v nakladi 3300 izvodov v slovenskem in 1700 izvodov v srbohrvatskem jeziku. — Glasilo dobijo člani delovne organizacije, štipendisti, vajenci in upokojenci brezplačno.