Organizacjja hrvaških uciteljic. (Konee.) Normalni učni načrt za ljudske šole na Hrvaškem in v Slavoniji od leta 1905. določa glede ženskih ročnih del: Pri izboru vzorcev in tehnike, ki služijo za nakit stanovanja in ročnih del, se mora paziti, da se uporablja le to, kar je enostavno, pa vendar lepo in okusno glede oblike in barv, in kar je čisto narodno. Tuje, moderne, narodu neznane tehnike in vzorce uporabljati v šoli je najstrožje prepovedano. — Da se v tem oziru olajša delo učiteljicam, namerava vlada izdati ilustrovano knjigo MGradja za obucavanje v ženskom ručnom radu". Da pa bo to delo odgovarjalo svojemu namenu, je pozvala vlada vse ueiteljice naj nabirajo domače ženske ročne izdelke, ki so okrašeni z narodnimi motivi in tehnikami, in ki se bodo uporabljali kot vzorci za slike v omenjeni knjigi. Delo je poverjeno posebnemu odboru, obstoječemu iz načelnice Klotilde Ovetišičeve, ravnateljice ženske strokovne šole v Zagrebu, ene u&iteljice, ki jo izbere Udruga, dveh učiteljie ročnih del v samostanu usmiljenk v Zagrebu in umirovljene ravnateljice višje dekliške šole v Ključu, Jelice Belovič-Bernardzikovske. Dne 14. svečna 1906 se je sešel nKlub učiteljie". Da bo članicam mogoče izdatneje delovati v prospeh Udruge ki je takorekoč hčerka Kluba, so sklenile razpustiti Klub in njegovo imetje 170045 K so prepustile Udrugi. Ob razpustu pa zopet naglaša nKlub učiteljic", da združenje učiteljic ni bilo nikoli separatizem, da so učiteljicam skupne stanovske težnje enako pri srcu kakor njih specialni interesi, ter da hočejo v Udrugi po besedah g. dež. šol nadzornika Ouvaja s svojimi tovariši Brazdiljeno koracati, a složno udarati". Udruga je izdala dve knjigi za male učence BIz sunčanih dana", napisala Milka Pogačič. Gestilke predsednice M. Pogačičeve pa so izdale o priliki Djenega jubileja DJene povesti v knjižici BIz mojega svieta". Tretja glavna skupščina je bila mnogobrojno obiskana. Vršila se je o priliki lanske deželne razstive. Prisotnih je bilo do 300 učiteljic. Odbor konstatira, da je imelo drugoletno nabiranje darov minimalen uspeh. Tudi je morala Udruga opustiti Menso, ker je dobivala premalo opore v učiteljstvu. Eeferirala je učiteljica Konrad-Gazdovič o težnjah učiteljic in stavila sledeče resolucije: a) Pri vsaki šoli, kjer je mogoče, naj se osnuje šolski vrt ža praktični pouk deklic v gojenju zeleDJave in cvetic. b) učiteljice imajo pravico do iste plače kot učitelji. c) Za pouk v ročnem delu naj se ustanove stalne nagrade. d) Na vseh višjih in nižjih dekliških šolah naj se imenujejo stareje in zaslužne učiteljice za voditeljice. e) Pri nameščenju učiteljic naj se ozira na sposobnost in službena leta. f) Pri deželni vladi naj se osnuje mesto učiteljice-referentinje, ki bi zastopala glede šolstva in discipline interese učiteljic. g) Delokrog šofskega upravitelja naj se omeji le na administrativno polje. h) Naj se postavno zavarujejo pogrebni stroški učiteljicam, oziroma njenim najbližjim. i) Na večrazredaicah naj se vsi uradni dopisi rešujejo pri konferencah ali pa vsaj z vednostjo učiteljice. j) Vsaka šola, kjer službuje učiteljiea, naj bo naročena na BDomace Ognjište". k) § 152. šolskega zakona naj se odpravi (celibat učiteljic). Glede teh resolucij je odbor pooblaščen, da stori potrebne korake pri vladi. Učiteljica Zdenka Smrekar je čitala zanimivo razpravo nPraznoverje in stališče šole proti njemu1'. Učiteljica Hermina Berkič je predavala nO duševnih abnormalnostih šolskih otrok". V novembru 1906 je vložila ,,Udruga učiteljic" prošnjo na hrvaški sabor, da se naj povišajo učiteljstvu plače sploh, a zavoljo pravice, potrebe, ugleda, sloge ter napredka narodovega naj velja tu edino pravo načelo »enaka plača za enako delo". V poslednjem času se objavljajo v raznih listih članki, polni nedostojnih napadov na hrvaške učiteljice. Povod tem člankom je obljubljeno povišanje učiteljskih plač. Nevoščljivost je razgrela nekatere hrvaške učitelje, da inečejo s polnimi rokami blato na svoje tovarišice, ne misleč, da s tem blatijo (udi sebe. Nekateri razsodnejši učitelji opozarjajo tovariše na krivičnost in nevarnost teh napadov. Tako piše nekdo v učiteljskem listu »Preporod" glede učiteljskih plač: ,,U6iteljske plače so sploh tako majhne, da ne more biti govora o tem, da bi učiteljice ostale pri 800 K. Ne plača se učiteljiea niti njena družina, nego to, kar ona zastopa. Ali dela n. pr. nadbiskup toliko, da ravno zasluži svoje dohodke? Mislimo, da se tu plača to, kar on zastopa. Tudi učiteljica zastopa vzvišeno idejo kakoi učitelj in zato se mora plačati kakor učitelj." Hrvaške učiteljice, organizirane v Udrugl, hočejo neumorno delovati za svoje pravice; ne boje se tudi boja, za katerega posledice so odgovorni oni, ki so ga začeli. Sloveuke, jim kot sotrpinke žehmo najboljših uspehov.