D o p i s i. Lisca. (Otvoritev ,Jurkove koče.') Prišel in minil je dan, katerega se je vsakteri veselil, komur je za razvoj in procvit domače turistike, dan 21. avgusta. Sicer je napočil z burjo in nalivom, a končal mirno in solnčno, kakor le malo »pasjih dni.« — Ze v predvečeru je romalo lepo število udeležencev slavnosti proti vrhu Lisce. Krepko pokanje topičev je je pozdravljalo. Bili so to večinoma Ijubi gostje iz daljine, tako iz Zagreba, Metlike, Ljubljane itd. Prenočevali so večinoma v koči, katera, četudi prostorna, ie bila vendar do zadnjega kota natlačeno polna. V živahnem nazdravljanju in ljubkih dovtipih preminila je noč. Ko je jutro napočilo, hitelo je vse na vrh vživat iznenadljiv prizor, tako star in vedno nov, izhajajočega solnca, zlatečega ponosne vrhe domačih gor. Krasno, divno-romantično se je odpiral razgled osobito proti zahodni strani. Kapo, Golovec, UrSo, Peco, Veliko Svinjarico, Raduho, Obir, Ojstrico, Skuto, Grintovee smo menili »z roko doseči«, tako tankočist in eternoprozoren je bil zrak. Mangart, Triglav, Krn pa so bili tako »pred nosom«, da nikakor nismo mogli razumeti resnične oddaljenosti. Menili smo, da vidimo častitega očeta Aljaža, kako svoj daljnozor se svojega stolpa obrača na nas. Nikdo se ni mogel ubraniti radostnemu vskliku v očigled tako hvaležnega, razkošnega obzorja. Snežnik, Nanos, Risnjak, Bjela Lasica, Pliševica, Sveto Brdo nad Zadrom je spopolnjevalo ozadje proti jugu. Na Klek in sveto Jedrt pa toliko, da nismo stopili. Kaj naj povem o IvanSčici, Donatiju in Boču, ležečim proti izhodu, o stotinah belih cerkva in sivotemnih gradeh, ki so pred nami ležali, raztrošeni po dolinah med poljem in Sumami, — o srebrobelih rekah in rečicah, itd. itd.? — Pozabili smo vse zemske skrbi in zamaknjeni zrli v nepregledni slovenski svet. Srce nam je urneje vdarjalo v zbujeni zavesti tolike planinske vzvišenosti! A razvijajoča se toplota priCela je vzdigovati megleni zastor više in viSe, ter polagoma zagrinjati predragoceni razgled na oddaljene velikane. Kakor valovito morje, naredila nam je dolinska neprodorna megla nov presenečljiv prizor. Le višji vrhunci bližnjih gor so gledali iz megle liki otokom iz morja. Zares, niti se nismo mogli nadiviti nad toliko in tako krasno spremembo. Grom topiCev nas je zdramil, naznanujoč deveto uro. Hiteli smo v četrt ure oddaljeno cerkvico sv. Jošta, kjer se je pričelo slovesno sv. opravilo. Ubrano petje slavnoznanih sevniških cerkvenih pevcev nas je prav prijetno iznenadilo ter vzvišalo celo pobožnost. Nato smo jo vbrali zopet na vrh Lisce nazaj h koči, katera je bila čedno s cvetjem in zelenjem nakinčena. Domači gospod župnik je ob asistenci več gospodov duhovnih sobratov intoniral pete lavretanske litanije, katerim }e odpevala cela z ljudmi posejana dolina. Sedaj se je vrSilo blagoslovljenje koče same, kar je bilo iako ganljivo videti. — Po končanih cerkvenih obredih nastopi načelnik slov. pl. društva g. prof. F. Orožen. V premišljeni, dobro izbrani besedi pozdravlja vse navzoče, kakor tudi nenavzoče, kateri so na katerikoli način k zgradbi koče in k današnji slavnosti pripomogli. Naglaža konečno tudi zasluge domačina, v katerega ime krsti to zgradbo »Jurkovo kočo.« V nebo doneči, priznanujoči živijo-klici poslušalcev zavrSili so častno ta možati, premišljeni govor in iz navdušenih prs zaori mešanega zbora pesem: »Lepa naša domovina«, katero smo odkriti stoje posluSali. Sledeč temu pričela se je prava pravcata ljudska veselica z godbo, gramofonom, petjem in raznovrstnimi igrami, medtem ko je neutrudljivi Jurko pekel janjca na kolu. — Prečitale so se Se došle čestitke ter se v pozno noč popivalo in napivalo. Le prehitro ]e potekel veseli sestanek, a pri razhodu smo si zaklicali: »Na brzo, veselo svidenje!« Sv. Martin ob Paki. (V obrambo.) V listu »Slov. Narod« št. 196 se nahaja neki dopis pod naslovom: »Iz Šmartna na Paki.« Komur so naše razmere količkaj znane, mora spoznati, da je ta dopisnik hudoben. Dobro vemo, kje je tisto gnjezdo, kjer se je dotični dopis skoval, in tudi dobro vemo, kdo je zmožen pisati takšne gorostasne laži. Mi bi nikdar ne odgovarjali na te napade, ker s takšnimi ljudmi, kakor je par tukajšnjih »inteligentnežev«, mi nočemo imeti nobene časniške polemike, najmanj pa z listom, kakor je »Slov. Narod«. Tega nam naš ponos ne pripusti, ker si nočemo svoje časti omadeževati s tem, da bi se s »Slov. Narodom« pečali; kajti pregovor pravi: Kdor se med otrobe meša, ga prasci pojedč. Da pa ta dopisun blati in s takšnimi lažmi napada našega prečastitega gospoda župnika, sivega starčka, katerega ljubi in spoštuje cela fara zavoljo njegove miroljubnosti in neumorne delavnosti, k temu pa ne moremo molčati. Vsak, kdor je bral ali slišal, kako je dopianik pisal, da >je župnik ob volitvi divjal, ženske v farovž vabil in tam z nogo ob tla bil in jim grozil, da jih iz krstnih bukev (!) zbriSe, ako mu pooblastila ne dajo«, vsak se je zgražal nad takšno hudobijo dopisunovo. Sam hudi duh mu je menda narekoval ta stavek in te nesramne laži. Pozivljemo te, dopisun, da dokažeš, kdaj in proti komu je gospod župnik divjal, z nogo ob tla bil, in komu grozil, da ga iz krstnih bukev izbriše, ako pooblastila ne da. Dokaži, pravimo, in z imeni na dan! Dokler pa tega ne storiš, te pa imenujemo n esramnega obrekovalca in lažn j i v c a. Dalje piše ta »inteligentnež«, da župnik namesto da bi delali mir, delajo le nemir. VpraSam te, ti slavni »resnicoljub«: Kdo dela v naši občini nemir? Ali ni to par tistih negodnih prenapetnežev, ki zajemljejo svojo modrost iz slaboznanega »SI. Narodac in iz »Stajerca«? Kdo je zaCel prvi po časnikih hujskati in nemir delati ter črniti zaalužnega naSega župana, Martina PirtoSeka? Dopisnik se tudi norčuje iz gosp. župnika, da je star in vsled tega že otročji. Ali ni to nezasliSana nesramost, ki jo \e pričakovati le od človeka, ki ga strast tako daleč pripelje, da izgubi ves čut za sramoto? Vprašam te, dopisun: Ali si že slišal kdaj, kako se je takim godilo, ki so starost zaničevali? Prosi Boga, da na starost, če \o bodeš včakal, tudi ti ne postaneS »otročji«, in to na način, kakor nas Bog varuj. Sicer pa glej, kaj je v tvoji rodbini »otročjega«! Dragi kmetje, kateri ste se pri volitvi dali zapeljati tem ljudem, ali sedaj sprevidite, s kakšnimi Ijudmi ste volili? Ali se Se spominjate, kako so govorili: »Mi tako spoStujemo gospoda župnika, in smo za njib, saj jih bomo tudi volili.« To so pa govorili samo zato, da so vas na svojo stran pridobili. In ravno ti Ijudje so sedaj začeli blagega naSega gospoda župnika napadati na najgrši način. Mislimo, da bodete sedaj spoznali, katera stranka je prava in katera je hinavska. Torej glejte, da boste drugič popravili, kar ste zdaj zagreSili. — Dalje napada dopisnik tudi gospoda župana M. Pirtošeka. Na te napade ne bomo odgovarjali, kajti to so same stare laži, katere smo iim že večkrat pobili, in dokazali, da so izmišljene. Se paC menda drže znanega liberalnega načela, ki se glasi: »Lažite, kolikor morete, nekaj bo že ostalo!« NajboljSi odgovor za gosp. PirtoSeka je dalo ljudstvo na dan volitve. Naša stranka je dobila 114 glasov, a nasprotna jih je vjela komaj 48. Kaj ne, da je to najboljši odgovor? In dopisnik si Se upa pisati, da je naša stranka imela klaverno zmago? Evo ga zdaj lažnjivca! Zgoraj navedene številke govore! Pač pa so odhajali klaverni vodje one stranke. Eden je bil čisto kitajskega obraza, zopet drugi je kake pol ure visel na nekem plotu, da smo že bili v skrbeh za njegovo zdravje itd. Dopisnik piše tudi, da se je vložil rekurz in da bodo nove volitve. Romo videli. In če tudi! Tedaj pa pridemo na voliSče Se v večjem številu. Prepričani boste, da je naše ljudstvo politično zrelo, in se takšnim političnim »samosrajčnikom« kakor so »Narodovi« in »Štajerčevi« pristaSi, nikakor voditi ne pusti. Naj bo za zdaj zadosti 1 Hočemo še drugokrat več povedati — marsikaj zanimivega. H koncu Se moramo omeniti vrlih Skorlanov in Letušanov, ki so polnoštevilno prišli na volišče, poslednji celo iz braslovške občine, dasiravno je bilo tedaj obilo dela. — Hvala vara, da ste se tako potrudili in pripomogli k častni zmagi. Slava vam! Kličemo vam, zavedni volilci: Vrlo in neustraSeno naprej, liberalcem in lažnjivcem pa »fej!« Eden v imenu večih. Hungerpajsarsko blizu Smarja pri Jelšah ni najslabeji kraj na Štajerskem, kamor sem se naselil vsled dopisa v Slov. Gospodarju, da so se v šmarske mlake naselili ptujski korondiči, katere jaz kaj rad hrustam. Pet korondič za malo južino mi je prav, kakor lačnemu raačaku pet suhih muh! Imenujejo me hungerpajsarski pajek. Če tudi naS kraj ni posebno blagrovan, nam vendar rodi dokaj krompirja, katerega je ljubi Bog ustvaril za uboge ljudi, da imajo nekogar, katerega smejo guliti, kakor so nekateri šmarčani nekdaj gulili naše kmete. Tu toraj, na hungerpajsarskem, sem razobesil svojo mrežo na tri smreke, dve maniSi, eno višjo, lako, da imam razgled proti Šmarju. Razpeljal sem tudi nitke na DraSkovo, Stranje, Belo, Šmarje, Bobovo, Krčovine, Štajngreb, Zadrže, Auštat itd., da se morem na vse vetre voziti na lov za korondiči. Moj »revir« je sicer obSiren, toda uspehi niso nič kaj povoljni, tako da me večkrat glad tare, ker ubogo korondičo tukaj vse sovraži. Kamor blisknem po svoji žici, ne najdem druzega, kakor »Naž dom«, »Gospodarja« in zopet »Naš dom.* A to povem, da stradal ne bom, če mi tukaj zmanjka pape, pa bom smuknil proti Sv. Petru, kjer postavim svoj triangel med Sčinkovcem, kovačem in šolo. Pa je že tako, da tudi hungerpajsarski pajek rad ostane v kraju, na kojega se je privadil, a seveda le do največje sile. Le poslušajte kako nehvaležno Šmarčani z menoj ravnajo. Največjo jezo imam na belskega lovca, ki vse korondiče popoka, ki mu pridejo pred oči. Tam jo Se ima samo Lojzek, kojega pa je tudi že malo sram, da prihaja ta brezperutna tičica v njegovo hišo, in zdi se mi, da mi bode na Belem kmalu pečenke zmanjkalo. Pokaj mi je toraj moia s tolikim naporoni izpeljana cesta na Belo, ker se prejemki s stroški nikakor ne vjemajo? — DraSkov Tonček je tudi imel korondičo, a seveda le na skrivnem. Zato je moral Tonček korondičo na skrivnem pestvati. Toda ženske imajo boljSe nosove kakor možki, in Micika je svojega brata vedno zalezovala, če se je splazil v kak skriven kotiček, da bi se razveseljeval s svojo ljubko živalico. Nakrat pride sestrica tiho od zadaj, prav ko je Tonček božal korondičo, prime jo za glavo, mu iztrga živalico iz rok, poka jo in bije, da je bilo strah. Korondifia plaka in joka, prosi usmilienja, a vse zastonj. Micika jo spravi v plenice, napiše pismo, v katerem je stalo: takib nezakonskih otrok naša hiša ne bode redila ter pošlje vse skupaj v staro-rimsko mesto nazaj. Ker na Draškovem nimam toraj nič več opraviti, potegnil sem svojo nitko nazaj, da jo drugod porabim. — Poldekov Nace, ki nemore nobeni stvarci nič žalega storiti, nesel je, ko se je spokoril, korondičo v Dravo, ker ji ta voda neki najbolje ugaja. Da ve, ob korej se je ločil od nje, pogleda na svojo žepno uro, in vrže potem po pomoti uro v sredo Drave, korondičo pa vtakne v žep, kar še le zapazi, ko pride domov. Pri korondiči je toraj vedno smola. Prav zato si jo drži nek čevljar blizu Šmarja, ker pravi, da brez smole ne more šivati. — Najboljši žir je za mene na Krčovinah in v Štajngrebu, tu so še ianti, ki se zastopijo na tako reč in ki poznajo tudi izvrstno cerkvene zadeve. Če korondiče ne dobim, pa posluSam zanimive pogovore teh ljudi, da se odškodujem za pot. — Skoraj vsaki stvari je godba všeč in tudi meni. Zato večkrat rad obiščem godce, posebno če imajo vaje pri Čorbeku. Sirko, Leska in Strah pa rede tudi korondiče in Strah še zraven tega neko manjšo žabo iz Ljubljane, ki je spodaj rumenkasta, zgoraj pa siva; kako se imenuje, bom že prihodnjič poročal, ker mi ta trenutek njeno ime ne pride na misel. — Ne dolgo, kar sem bil pri vaji za koncert, kojega nameravajo prirediti >pri ciganu.« To vam je bila godba, ki me ie popolnoma očarala. Leska je igral prve, Širko druge gosli, Strah bas, žabe pa »beglajtingo.« Še danes se mi sanja o tej godbi. A vendar sem jih hotel malo razdražiti. Med najlepSo igro se spustim skrivoma med godce, prilepim nitko na Strahovo raalo žabo, smuknem kvižko, vlečem, in že je visela žabica na nitki, a ker je preveč vikala, opazi Strah, mahne z lokom po nitki, reši sicer žabico, a reva pade tako močno na tla, da omedli. Vezali so ji ohlapke na ranjeno glavo, kuhali ji čaj in Bog zna kaj vse; ona se je sicer prebudila, toda okrevala Se ni in koncert »pri ciganu« se je moral preložiti. rftrahovi žabi stanujete v »bajsu.« Ko pridejo nekokrat nagajivi soseški otroci na obisk in vidijo v kaki suši ste žabi, nanosijo poln bajs vode. Žaboma se je nekaj ur sicer dobro godilo, a drugi dan bajs razpade. In koncert »pri ciganu«, kdaj li bode? Toraj povsod smola, kjer so korondiči. — Nedavno sem imel slastno pečenko, kakorSno malokedaj dobim. Dva šmarska pobiča sta podhujskala ljubljanskega modrasa, da je čista opljuval in zgrizel naSe duhovnike. Veliko truda in opreznosti me je stalo, da sem srečno speljal to pošast iz čitalnice in jo spravil na hungerpajsarsko. Pekel sem ga prav počasi in sicer počenSi pri repu, in tako se je res ves zgrevan spokoril, predno ga je bilo konec. Pobiča pa sem si dobro zapomnil in ju bom Se že o pravem času spraskal za uSesmi. — Bil sem tudi na Smarskem taboru, katerega so priredili četudi ne imenoma na komando nekega ljubljanskega policaja modrasove stranke, ker sem sliSal, da so vabili samo visoke študirane liberalce in proste korondi6arje. Iz svoje mreže, katero sem razpel visoko pod oblaki, naStejem 50 otrok, 49 žensk in 30 mladeničev in med temi dva korondičarja. Ko je jeden izmed teh med govorom zavreSal: živijo korondiča, potegnil sem mu zanjko okolu vratu, da se ni mogel več oglasiti. Govorniki so govorili res tako pobožno, da so omehčali vsa srca in ginili tudi mene. Mislim si, pa kaj bi tej pobožni družbi pridrževal Se krsta, hitro ogrnem mrežo okolu oblaka, ki je ravno stal nad menoj, ga stisnem in padla je hladna rosa na tabor. Zlobni nemški listi so pa potem pisali: das war ein Tabor, der sich gewaschen hat. Pred kratkim je prišlo korondi6ev na našo poSto tako, da si je poštar moral ušesi zavezati vsled strašnega kvakanja. Vsi so bili zastonj, ker se v Ptuji drže pregovora: dobro blago se samo ponuja. Bil sem na straži, da jih spravim tudi kaj za slabe čase, toda žalibog prislo ie druga6e. Ko deli poštar korondiče in čita imena: Dečman, Jesenek, Drofenik, Petauer, Lipeš, nastane pri imenu MarS ropot in kvakanje, ter vsi Se ostali korondiči poska6ejo skozi okna v mrtvo morje tik poSte, kjer ne more živeti nobena žival, ker so mislili, da jim je poštar komandiral: marš vun! Vse druge korondi6e so izročili perunu v oblast, kateri jim zaigra v oblakih, tako da jih je bilo kmalu konec. Mrtva trupla so potem pobrali in poslali nazaj z opombo: za take žabe pri nas ni mlake. Od vseh teb korondiS prišla mi je samo ena v pest in sicer tista, ki so \o v Serovici spekli in potem na cesto vrgli. — Slabi časi torej za mene, a nič ne de, saj nisem navezan na Hungerpajsarsko in take ali druge golazni je po svetu zadosti. Gospod urednik, vem, da ste radovedni, kje kupujem jaz pisalno orodje, ker tako lepo piSem, naj Vam torej povem. Ker se držim gesla: svoji k svojim, dobil sem 6rnilo iz konzuma na Pristovi, papir in pero pa od Paradiža v Šmarji, ki še ni dolgo tam, in toraj vem, da ima »irišno« blago. Nabrusil sem si pa pero na korpoljskem brusnem kamnu, na katerem si brusijo Urše in Špele svoje jezike in katerega goni moj amicus amandus. Z odličnim spoštovanjem Hungerpajsarski pajek.