Poštnina plačana v gotovini._IZHAJA	VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO, ,	 Cena	posamezni številki Din T50.
TRGOVSKI LIST
Časopis osa trgovino^ industrijo In obrt.
■aročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za V* leta 90 Din, za xl* leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača ln toži se v Ljubljani. Uredništvo ln upravnlStvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici St. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri post. hranilnici v Ljubljani St. 11.953. — Telefon St. 30-69.
Leto XVI.	  V	Ljubljani, v soboto, dne 4. marca 1933.	Štev.	27.
Via J6&CM ■abote!
Ta mesec ©e vrši večina občnih zborov naših trgovskih združenj, ki so ne samo vsled svojega obveznega značaja tako zelo pomembna za vise naše trgovstvo. Saj so
v.sa ta združenja osnovne organizacije našega trgovstva, ki združujejo vse trgovstvo enega okraja v eni organizaciji in so vsled tega najbolj veren 'in zaijesljiv tolmač trgovskih teženj. Redne letne skupščine trgovskih združenj dajejo zato jasno in točno sliko o stanju našega trgovstva, pa tudi o stanju naše trgovine. Prav tako pa so vse te skupščine tudi pomembne manifestacije našega trgovstva, ki ima na teh skupščinah priliko in možnost, da jasno pove 'svoje zahteve, da odločno nastopi proti vsem zaprekam, ki ovirajo razvoj naše trgovine in da pove, kaj treba ukreniti, da se tudi v teh najbolj žalostnih časih najde pot iz stiske. Te manifestacije trgovstva so tem bolj učinkovite, čim bolj so obiskane in čim večji povdarek jim dajo trgovci v javnosti. Zato je dolžnost vsakega zavednega trgovca, da se letne skupščine svojega združenja gotovo udeleži in s tem poveča uipliv svoje temeljne organizacije v javnosti. Na ob6ne zboru združenj, mora zato biti te dni geslo vseh zavednih trgovcev, da bo vsaka skupščina združenja v resnici močna in pomembna manifestacija trgovstva. To je vsak trgovec dolžan sebi in svojemu stanu!
Med občnimi zbori, ki se vrše ta mesec, je zlasti pomemben občni zbor ljubljanskega združenja, ki bo jutri v nedeljo dopoldne. Ne samo zato, ker je to združenje najmočnejši in iker je 'v Ljubljani tudi središče vse slovenske trgovine, temveč zlasti zato, ker je ljubljansko združenje matično društvo vseh trgovskih organizacij.
Sto let bo že drugo leto, ko je bilo ustanovljeno v Ljubljani reprezentančno društvo trgovstva in 52 let je že preteklo, ko je bil ustanovljen ljubljanski gremij. Bal je sicer ta ob svoji ustanovitvi čisto nemški, toda kmalu so se v tern igremiju pričeli uveljavljati tudi~ slovenski trgovci in že leta 1905 je prešel ljubljanski gremij čisto v slovenske roke. Od takrat je bil ljubljanski gremij vedno ono osrednje društvo, ki je bilo merodajno za ves razvoj slovenskega trgovstva. Vsaka akcija ljubljanskega gremija je našla svoj odmev tudi v drugih trgovskih organizacijah in •vsaka pridobitev, ki jo je dosegel ljubljanski gremij, je postala pridobitev vsega slovenskega trgovstva. In naravno! Zakaj trgovski gremij prestolnice je moral vedno kot prvi reagirati na vse nezdrave pojave, ^ so bili v škodo slovenskemu trgovstvu. Iz središča slovenske trgovine je moral priti prvi signal za vsako akcijo in če tega signala ni bilo, potem tudi klici iz drugih krajev niso bili tako uspešni.
Ta poseben položaj ljubljanskega trgovstva pa mu nalaga tudi posebne dolžnosti. C« manjše podeželsko društvo prezre svojo dolžnost do važnega vprašanja, potem pač to ni razveseljivo, toda večje nesreče tudi ni. Če pa matična organizacija ne izvrši vedno svoje dolžnosti, če jo le enkrat zamudi, potem, je to neodpustljivo, ker bi moglo vsled te nepazljivosti trpeti vse trgovstvo. Matično društvo mora biti vedno primer vfcgledno izvrševane dolžnosti, ne da bi zaradi tega imelo le količkaj predpravic. A v naravi javnega življenja je, da se vsako delo v središču bolj vidi, ko na deželi in samo vsled tega je dolžnost društva v centru trgovine največja.
In ta dolžnost obstoji tudi v tem, da je redna letna skupščina združenja v prestolnici najbolj manifestanrtna, že vsled tega, ker je najbolj obiskana. Zato more za ljubljansko trgovce veljati v še podvojenem oziru klic: vsi na letno skupščino združenja! Ta klic velja tem ibolj, ker 'živimo v časih, ko se ne srn© opustiti ruiti ena prilika, da se glas slovenskega trgovstva tem bolj uveljavi. Smo v najtežji gospodarski
krizi, ko more biti na gospodarskih vprašanjih povdarek vsega javnega dela! Samo od pravilne rešitve teh vprašanj zavisi blagostanje vsega prebivalstva, samo od dobre 'rešitve teh vprašanj pa tudi napredek vse države. In trgovski stan je v zvezi in popolni solidarnosti z drugimi stanovi v prvi vrsti poklican, da sodeluje pri urejevanju teh vprašanj in zato mora sebe uvelja-, viti v javnosti, zato ne sme zamuditi nobene prilike, ko se more uveljaviti.
Letne skupščine združenj so zlasti ugodne prilike, da doseže trgovstvo ta svoj
namen. A vedno le pod enim pogojem, če se udeleži skupščin v čim večjem številu. In zato vsi na letne skupščine združenj, da bo vsaka manifestacija, ki 'bo im©la svoj upliv na javnost, zato zlasti na občni zbor ljubljanskega združenja, ki mora kot matična organizacija tudi z najbolj manife-stantno skupino dokazati, da se slovensko trgovstvo v poilni meri zaveda svojih pravit: in da je vedno tako odločeno, da jih brani vselej in proti vsakomur.
Na občne zbore združenj, je zato klic zavednega trgovstva!
Slovenci svojemu kralju
V	svečani avdijenci je 250 mož biroječa deputacija, v kateri so zastopani vsi stano-
vi,	pod vodstvom sivolasega dr. Gregorina izročila Nj. Vel. kralju adreso, v kateri zagotavljajo neomejeno vdanost in zvestobo Slovencev do Jugoslavije in do svojega kralja. Po pozdravnem govoru senatorja Gregorina se je Nj. Vel. kralj v krajšem govoru zahvalil, na kar so bili kralju predstavljeni vsi člani deputacije. Z nekaterimi se je kralj dalj časa pogovarjal. Avdienca je trajala eno uro.
Zvečer so beograjski Slovenci priredili deputaciji prijateljsko večerjo v oficirskem domu.
agenta krošnjarja pa na 2500 in 1000 Din globe.
Upamo, da bodo sedaj tudi druge oblasti storile svojo dolžnost in se ravnale po Vinkovcih. Krošnjarstvo ubija trgovino in zato mu morajo oblasti napraviti konec. Upamo, da bodo Vinkovci začetek energične akcije protii nelegalnemu krošnjarstvu.
Obupne finance Hladiacske
Aristokrati so slabi gospodarji, madjar-ski še prav posebno znani kot veliki zapravljivci. Ta resnica se sedaj posebno jasno vidi v madjarskih državnih fiinancah. Bogata izvozna država je Madjarska, v nekaj 'letih pa je vlada madjarske aristokracije spravila državo na rob finančnega poloma. Državni deficit raste, državni dohodki padajo, a pada tudi narodno premoženje Madjarske. Pred leti je znašal madjarskii narodni dohodek na leto okoli pet milijard pengov, danes pa znaša še komaj polovico. In še ni njegovo padanje zaustavljeno.
Vsled tega zapravljivega in pogubnega gospodarstva je moral zapustiti predsedni-štvo vlade grof Bethlen in njegov aristokratski naslednik grof Karolyi tudi ni mogel najti (izhoda iz finančnega poloma. Energični Gombos naj bi sedaj napravil red. Pa tudi njegova misija se bo ponesrečila, ker je tudi on eksponent one usodne madjarske revanšne misli, ki neprestano hujska na vojno, ki izdaja milijarde za neplodno oboroževanje, 'kii noče s pametnim! sodelovanjem' z drugimi sosednimi državami delati za obnovo gospodarstva. Zaradi interesov veleposestnikov in šovinistov se zapravlja denar in narodno premoženje in dokler se bo to zapravljanje vršilo, ne more pomagati nobena redukcija plač in tudi ne nobeni davki.
To je že okusil Gombos pri redukciji plač in to bo okusil tudi pni svojih novih davkih. iKo je nastopil vlado, je svečano obljubil uradnikom, da ise ne bo dotaknil njih plač. V resnici pa je morala njegova vlada že trikrat znižati uradniške plače, a državni deficit zija, kakor je zijal preje.
Sedaj je Gombdsova vlada znova silno zvišala davke. Na novo je bil uveden visoki davek na električne žarnice in uvedena davka na radiio-aparate in inserate. Celal vrsta davkov pa je bila silno povečana. Davek na cigaretni papir in stročnice je potrojen, na alkoholne pijače povišan za 15 odstotkov, carina na kavo, čaj iin cimeit! za 50%, na druge začimbe in tuje* sadje za 100%. Uvedene so nove, oziroma' povišane stare doklade in sicer: na hišni davek od 5 na 20%, na družbeni davek od 25 na 40 odstotkov, na dohodnino od 30 na 60%, pridobnina je povišana za 25%, invalidski davek za 100% in na tovorne avtomobile za 200%.
Madjarsko gospodarstvo pa je danes v tako težkem položaju, da ne zmore niti starih davkov, še manj bo zmoglo novih davčnih bremen. In zato tudi vsi ti novi davki ne bodo pomagali in če bo hotela Madjarska rešiti sebe iz finančne krize, potem se bo morala posloviti od svoje limpe-rijalistične in revanšne politike. Tudi za Madjarsko je edina rešitev v miroljubni politiki zbližanja s sosednimi državami.
/Wdftf£ hz»/o>za
Hfr fr poscedovcutfr ho6mrtiabUU zadcu# u* UoH&ufnov?
Leta 1925. smo izvozili 31 milijonov kg jajc v vrednosti 606 milijonov Din, leta 1982. pa samo 16‘5 milijonov kg v vrednosti 207 milijonov Din. Izvoz jajc je torej nazadoval naravnost katastrofalno.
Da bi bilo v letošnjem letu boljše, je le malo ali skoraj nič upanja. Kajti Švica je u peljala žigosanje jajc, Italija je upe-ljala dolžnost žigosanja jajc, a v eni ko v drugi državi so predpisi različni, kar mora nujno omejiti izvoz jajc. Nemčija pa je uvedla na uvoz jajc tako visoko carino, ki ima čisto prohibitiven značaj, da bo tudi uvoz v Nemčijo nazadoval v velikem obsegu. Novih trgov pa si nismo pridobili niti enega.
To nazadovanje izvoza jajc je zlasti hud udarec za našega kmeta, ki je že itak v nad vse težavnem položaju vsled splošne gospodarske stiske. V največji sili so bila posebno za revnega kmeta jajca edino sredstvo, da je na hitro dobil nekaj drobiža, s katerim si je kupil najpotrebnejše. Nazadovanje izvoza jajc bo nujno povzročilo tudi padec cen na domačem trgu, da bo kmet udarjen še enkrat.
Da je prišlo do sedanjega obupno žalostnega stanja, pa je ne v mali meri krivda naših kmetovalcev, ali točneje rečeno onih, ki bi morali voditi našega kmeta.
,Ko je ibila kupčija z jajci v cvetju, se ni nihče brigal za to, da bi se kmetovalec naučil, kako treba jajca sortirati, kako jih treba pošiljati na trg, kako jih žigosati in drugo. Kakor se je delalo pred 20 in več leti, tako se je delalo vedno in tako se dela še danes. V dobi visoke konjunkture je šlo tudi po tem starem in že zastarelem načinu, kakor hitro pa je nastopila kriza, ni šlo več. In kakor pri izvozu jajc, tako je bilo pri izvozu sadja hi deželnih pridelkov. Ne samo vsled deviznih in drugih omejitev, temveč v veliki meri tudi vsled nedoraslosti našega producenta za zahteve svetovnega trga, je padal in še pada naš izvoz.
Moramo priznati, da se je v zadnjem času le nekaj storilo, da se ta usodna napaka popravi. Tako vidimo, kako se trgovci-izvoiniki trudijo, da nauče sadjarje, da odpošiljajo blago v predpisanih zabojčkih, da sortirajo sadje iin da ustrežejo vsem zahtevami tujega trga, tako vidimo, kako drugi trgovci-izvozniki upliva-jo na kmetovalca, da izboljša kakovost svojega blaga. Prav tako treba priznati vse zasluge kmetijskim strokovnjakom, produktivnim zadrugam, ter tudi javnim
Taka tcefra!
V	zadnjem času se je silno razpaslo krošnjarstvo s tekstilnim in manufakturnim blagom. Čeprav je to krošnjarenje prepovedano, čeprav so bile te prepovedi od listov opetovano razglašene, da so splošno znane, se vendar vedno bolj krftšnjari z manufakturnimi blagom. Trgovci in trgovske organizacije so se vsled tega ponovno pritožile pri oblastih in zahtevale eksemplarično kaznovanje krivcev, toda vse te zahteve so bile neuslišane in krivci so bili večinoma oproščeni ali pa tako milo kaznovani, da to sploh ni bila več nobena kazen. Ni čuda, da so postali krošnjarji vedno bolj predrzni in da so svoje blago proda-
korporacijam, kako so se trudili, da s praktičnim vzgledom in poukom nauče producenta, da pošilja na svetovni trg samo blago, kd ustreza njegovim zahtevam. Ti trgovci-izvozniki, ti kmetijski strokovnjaki, te produktivne zadruge in javni uradi so oni, ki morejo reči o sebi, da so res pravi posredniki med producentom in konsumentom. Ti so spravili na tuje trge blago našega kmeta, ti so z izvozom1 blaga dvignili ceno kmetskim pridelkom ali vsaj obvarovali kmeta pred prehudim padcem; teh cen, ti so bili oni, ki so največ koristili našemu narodnemu gospodarstvu. In samo ti trgovci, produktivne zadruge in kmetijski strokovnjaki ibodo tudi oni, ki bodo našega kmetovalca in našega producenta popolnoma usposobili kot dobavitelja za tuje trge.
A ti trgovci-izvozniki, kmetijski strokovnjaki ne uživajo za te svoje zasluge nobenih privilegijev, pač pa tern več davčnih bremen. V tem večji meri pa uživajo vse mogoče privilegije razne nabavljalne in konzumarske zadruge, razne zadružne trgovine in gostilne, ki nimajo vse skupaj za izvo>z naših kmetijskih pridelkov in za dvig našega kmetijstva prav nobenih in tudi ne najmanjših zaslug. Vse te zadružne gostilne in trgovine se hvalijo in kriče, da jim gre .pravica do privilegijev, ker da so posredovalci med konsumentom in producentom. Videli pa smo, da vse te zadružne oštarije in trgovine sploh nič ne posredujejo, da sploh ne vedo, v čem •obstoji to posredovanje, temveč da samo prekupujejo blago po nižjih cenah, ker vsled privilegijev plačujejo manj davkov, manj prevoznine, manj taks itd. Brez vsakega pomena za narodno gospodarstvo so te zadružne gostilne in trgovine, a kljub temu uživajo neverjetne privilegije, a to na račun slojev in ljudi, ki vrše v resnici posredovalno delo in ki uče našega producenta, kako mora delati, da bo njegovo blago imelo dostop na svetovni trg.
Tako neupravičeno in vrhu tega še krivično razsipavanje privilegijev je narodnogospodarsko škodljivo, je v nasprotju z interesi državne blagajne in največja krivica za one, ki po svoji davčni moči dn svoji gospodarski vlogi največ koristijo celoti. Postavljati narodno gospodarstvo na glavo, samo to pomeni to neupravičeno po>-deljevanje privilegijev. In zato se mora nehati in zato bo to kardinalna zahteva ne samo trgovskih, temveč vseh gospodarskih slojev, dokler ne bo teh privilegijev konec.
jali kar po uradih. In dostikrat je ostala še ta brezprimerna predrznost nekaznovana.
Sedaj pa so oblasti vendar enkrat napravile energičen korak. Na ovadbo organizacije trgovcev in obrtnikov se je vršila v Vinkovcih razprava proti nekaterim krošnjarjem, ki so protipostavno krošnja-irili z manufakturnim blagom. Pri razpravi se je ugotovilo, da so biti ti krošnjarji v službi neke trgovine z manufakturnim blagom. Nato je bila izrečena obsodba in sicer so bili obsojeni:
lastnik trgovine z manufakturnim blagom, ki je dali blago na 10.000 Din globe,
v
irieanisUi	tarife	U
S seje tarifnega odbora
Po razpravi o železniških tarifah za prevoz premoga je tarifni odbor razpravljal o tarifah na druge iude.
Železna ruda
Tajnik industrijske zbornice v Beogradu j§ poročal o železni rudi. Leto 1929 je bilo najbolj ugodno leto za prodajo kovinskih rud na svetovnem' trgu. Tedaj pa je nastal velik preobrat. Cene kovinskih rud in kovin so padle na neverjetno nižino. Tako je nastala ogromna razlika med nekdanjimi in novimi cenami, dočim pa je ostala tarifa za rude nespremenjena. Posledica tega je bil ogromen padec izvoza vseli kovin. Leta 1929 je znašal izvoz se 490.000 ton v vrednosti 536 milijonov Din, leta 1931 pa le še 173.000 ton.
Ker so zvišale prevoznino naše železni-nice, so sledile njihovemu zgledu tudi ■madjarške in češkoslovaške železnice, kar je imelo za posledico, da se je prevoznina za naše kovine povišala za 32 Din pri toni in se je e tem cena naših kovin in rud tako podražila, da je tujina sploh prenehala kupovati naše rude. Izvoz je vsled tega padel katastrofalno. Tako smo izvozili leta 1930 355.000 ton železne rude v vrednosti 93 milijonov Din, leta 1931 pa samo še 26.905 ten v vrednosti 6 milijonov Din. Državne železnice so torej izgubile za prevoz nad 300.000 ton, naša trgovinska bilanca pa nad 30 milijonov Din.
Predlaga se zato, da se železniška tarifa na železno rudo zmanjša za najmanj 20 odstotkov, na tuijo železno rudo pa poveča za 100 do 300 odstotkov.
Hrom
Član Trgovskc-industrijske zbornice v Skoplju Alkalaj je odgovoril o težavnem položaju, v katerem se nahaja industrija hroma. Južna Srbija je udeležena v svetovni produkciji hroma za 8 do 10 odstotkov. Ni to odstotek, s katerim bi se mogla narekovati svetovna cena, vendar pa je tako velik, da mora o njem voditi račun Anglija kot glavni producent in konzument broma. Z drugimi besedami: naša industrija hroma se mora prilagoditi cenam, ki vladajo na svetovnem trgu. Pri nas se morejo regulirti samo stroški proizvodnje in prevoza. Ta industrija zahteva, da se stiro-' ški prevoznine znižajo sorazmerno s padcem cen blaga. Hromova ruda je veljala franko rudnik leta 1920 577 Diin, leta 1930 560, leta 1931 472, a leta 1932 že samo 278 dinarjev za tono. Ta nagli in veliki padec cen je nastal deloma vsled padca funta, deloma pa zato, ker so južnoafriški rudniki z mehanizacijo pridobivanja silno znižali proizvajalne stroške. Naša železniška tari-pa je ostala vedno ista, to je 120 dinarjev na 1000 km, kar pomeni z ozironn na padec cen 20-odistotno podražitev. Interesenti prosijo, da ise ta razlika odpravi, ne pa da ise tarifa še poveča, kakor je nameravano, ker sta v obratu od 5 bromovih rudnikov v Južni Srbiij samo še dva. Pa še ta dva rudnika bosta morala ustaviti delo, če se ne znižajo železniške tarife in potem bo 3500 delavcev brez posla.
Magnezit
O stališču zastopnikov magnezitskih rudnikov je poročal tajnik beograjske industrijske zbornice Miličevič. Magnezit se v glavnem pridobiva v Južni Srbiji. Cena mu je padla za 30 do 40 odstotkov. Prevoznina pa je danes znatno večja, ko preje, ko je dmel magnezit dvakrat večjo ceno. V vsej državi se pridobiva na leto okoli 24.500 ton v vrednosti 7 do 9 milijonov Din. V vsem je zaposlenih 500 delavcev. Če se železniške tarife ne znižajo takoj, potem bodo morali magnezitski rudniki ploh ustaviti vsako obratovanje, ker ne morejo zdržati konkurence z avstrijskimi in madjarskimi rudniki. Sedanjo tarifo je treba znižati za 20 do 30 odstotkov.
Baker
G. Miličevič je nato poročal o naši industriji bakra. Produkcija bakra je v glavnem omejena na Barski rudnik. Od leta 1929 do leta 1931 se je proizvelo 20 do 24 tisoč ton bakra. Cena bakra je padla od 460 v 1. 1929 na 261 Din v 1. 1931, to je za 40 odstotkov. Če se pa računa v funtih, je padla cena bakra za 68 odstotkov. Potrebna je nujna tarifna reforma, zlasti če se upošteva, da je 1. 1929 znašal brutto promet od 100 do 120 tisoč ton, ker je treba za vsako tono bakra pet ton pomožnega materijala. Vsled previsoke prevoznine
more rudnik izkoristiti samo polovico svoje kapacitete. Tarifne postavke bi bilo treba znižati za polovico.
Tajnik Trgovske industrijske in obrtne zbornice v Dubrovniku je nato predlagal, da bi se morale tarifne postavke spremeniti tako, da bi se pošiljal baker iz Barskega rudnika po železnici v Dubrovnik. Na ta način bi mogla železnica zaslužiti pni toni 42-20 Din.
Boksit
Tajnik splitske zbornice Boškovič je poročal o predlogu zbornice glede proizvodnje in transporta boksita. Vsled sporazuma z Italijo je stopila v veljavo nova tarifa. Ker pa so naše železniške tarife previsoke, je dejansko naš boksit izključen iz češkoslovaškega trga. Predlaga, da se sklene s
Češkoslovaško podoben alii še ugodnejši dogovor bo z Italijo, kar bo sedaj po sklenitvi pakta o organizaciji Male antante tem lažje.
t	Jamski	les
Ravnatelj dr. Vrhunec je nato govoril o jamskem lesu in predlagal, da se znižajo tarifne postavke za ta les. Zastopnik zagrebške zbornice je nato poročal o prevoznini na žveplo itn mineralne vode. Nato se je razpravljalo o tarifah na gradbeni mate-rijal in keramične izdelke. Zagrebška trgovska in industrijska zbornica je predložila celo vrsto predlogov za vse vrste gradbenega materijala, zlasti za opeko, keramične izdelke, cement itd. Predlagana je bila sprememba tarife tako za notranji promet ko za izvoz in uvoz.
Po zadnjih vesteh je imela seja tarifnega odbora že pozitiven uspeh in je znižana prevoznina za magnezit. Upati je, da bodo Upoštevani tudi vsi drugi utemeljeni predlogi zastopnikov naše industrije.
Hacodna	banka
Za svoj občni zbor, ki bo v nedeljo, dne o. marca, je izdala Narodna banka obširno letno poročilo, iz katerega posnemamo nekaj podatkov. Mimogrede bodi omenjeno, da praznuje Narodna banka letos svojo petdesetletnico (ustanovljena je bila 6. januarja 1883), a vsled težkih gospodarskih razmer banka ne bo posebej proslavila svojega jubileja.
Vse bančno poslovanje je zlasti trpelo vsled akutne bančne kriz je in neugodne plačilne bialnce, ki je povzročila velike devizne težkoče.
Zlata in kovinska podloga (vse številke v milijonih Din) je znašala začetkom leta 1932 2.097-6 in je znašala koncem leta 1932 1.968-1. Najbolj je padla koncem februarja, ko je znašala le 1.882-4 milijonov dinarjev. Zlata podloga je bila vse leto skoraj stalno enaka in se je dvignila od 1.758 v začetku leta na 1.760 milijonov Din koncem leta. Bolj se je menjala višina devizne podloge, ki je znašala začetkom leta 382-7, padla koncem februarja na 118-3 in dosegla tedaj najnižjo točko. Takoj v marcu se je dvignila na 194-2, dosegla koncem septembra najvišjo točko v višini 266-9 in nato zopet pričela padati dn padla dne 15. decembra na 1975, a se potem zvišala na 206.5 milijonov Din.
Devize, ki ne spadajo v podlogo, so sredi januarja dosegle višino 92-3, nato bile precej konstantno nad 80 in dosegle 8. XI. 90-7 milijonov, nato pa padle 15. XI. na 79-4, 22. XI. na 294 in 8. XII. na 0'9 milijonov Din ter se do 31. XII. popravile na 1-9 milijonov Din.
Kovanega denarja v srebru in niklu je imela N. B. v januarja 38-6 in je nato ta vsota stalno rastla, dosegla koncem junija že 50 in se povečala 22. VII. na 86, 15. VIII. na 121-3, 31. VIII. na 156-9, nato je pričela padati, znašala v oktobru le še 83-9, že novembra pa je narastla na 165, 15. XII. celo na 181-1 in 31. XII. padla na 139-9 milijonov Din.
Menična posojila so bila vsled gospodarske kriize v porastu in so se dvignila od 1.957 v januarju na 2.205"5 dne 22. X. in ostala skoraj na tej višini še ves november, ko so pričela padati in 31. XII. so znašala 2.111 milijonov Din. Tudi posojila na vrednostne papirje so narasla in sicer od 285-5 v začetku januarja na 344-8 koncem leta.
Prejšnji predujmi državi so znašali dne 8. I. 1.799-3 in ostali vse leto na približno enaki višini. Koncem leta so znašali 1-808-6 milijonov Din.
Tem bolj pa so narasli začasni predujmi državi in sicer od 150 v začetku leta na 600 milijonov Din sredi maja in ostali na tej višini do konca leta.
Vrednost rezervnega fonda je padla od 78,1 na 58,0, vrednost drugih fondov je narasla od 2-9 na 7-9, vrednost nepremičnin in pohištva je narasla pa od 145,5 na 154-1 milijonov Din.
Pasiva.
Delniška glavnica je znašala vse leto 180 milijonov.
Bankovcev je bilo v obtoku začetkom 1. 1931 za 5.206,2 in je potem njih število padalo ves januar in februar ter jih je 22. februarja bilo le še za 4.717,2, Nato je obtok bankovcev zopet rasel in dosegel 8. maja višino 5.060,4, nakar se je zopet znižalo število bankovcev in doseglo najnižjo točko dne 22. decembra, ko je bilo bankovcev v obtoku le še za 4.558,1 milijonov Din.
Obveze na pokaz so znašale v pričetku ileta 436-4, dosegle svoj višek 22. novembra,
ko so znašale 1.022-6 in znašale 31. XII. 697-8 milijonov dinarjev.
Obveze z rokom so bile vse leto v dvigu. 8. I. so znašale 764,8, presegle v februarju že eno milijardo in dosegle najvišjo točko dne 22. X., ko so znašale 1.487 milijonov, nakar so pričele padati in se dvignile ter znašale koncem leta 1.459,4 milijonov Din.
Zlato kritje je znašalo 8. I. 31-16 %, doseglo najvišjo točko koncem februarja 33-66 odstotkov) in nato narahlo padalo, se sredi leta zopet dvignilo, nato pa koncem septembra doseglo 31'32% ter se koncem decembra popravilo na 32-18 %.
Zlato in devizno kritje je znašalo 8. I. 37-17 %, koncem decembra pa 35-97 %.
Čisti dobiček.
Brutto dohodek od vseh poslov banke je znašal 132 3, čisti dobiček pa 23,9 milijonov. Od lega dobi 5 % rezervni fond, to je 1-19 milijonov, delničarji 18,000.000, 300 Din od delnice, državni delež znaša 4,1, fond za dopolnitev dividende dobi 0 4, fond kralja Aleksandra za podpiranje kmetijstva pa 0-19 milijonov Din.
Delež države pri čistem dobičku se stalno manjša in je znašal 1. 1928 44,7, 1. 1929 42,3,1.1930 38,6, v prvi polo vici 1.1931 30,5, v drugi 25,7, 1. 1932 pa le še 4,18 milijonov dinarjev.
Ves denarni promet N. B. je znašal 63,4 milijard.
Eskont.
Koncem 1. 1932. je bilo na 42.496 menic izdanih posojil za 2.111 milijonov, od teh je dobil Beograd 784,2, Zagreb 576,8, Ljubljana 140,5 in Maribor 43,6 milijonov.
' Zaradi neplačanja je bilo protestiranih 1.807 menic v višini 53,09 milijonov, odpisanih pa je bilo terjatev za 50,8. milijonov dinarjev.
Mednarodni borzni indeks zopet nazadoval
Bančni polomi v Ameriki je imel svoje posledice na vseh svetovnih borzah. Polom je uplival tem težje, ker ni bilo nikjer nobenih znakov za zboljšanje, da se ni upala niti špekulacija na trg. Padec in-
Koncem 1927 = 100% Berlin London Pariz Bruselj Amsterdam Stockholm Curih Dunaj Praga Newyork
(— 100%) je torej padel mednarodni borzni indeks od 37-7% v predpreteklem tednu na 36-8% v preteklem. S tem je padel na najnižjo stopnjo v zadnjem polletju.
ta tabela			
1.1.	11.11.	18. II.	25. II.
1929	1932	1933	1933
113-6	28-4	28-8	28-5
102-6	57-2	55-2	55-2
156-8	62-4	59-4	58-9
133-8	31-5	30-6	29-2
104-5	30-5	30-3	28-5
109-5	9-2	8-9	8-9
101-0	42-9	42-5	41-0
91-4	36-1	35-7	36-3
103-3	54-1	53-0	52-9
137-3	34-0	32-2	28-7
z indeksom koncem leta			1927
—■ m
Stalni odbor Male antante v Ženevi je
poslal Društvu narodov pismo, v katerim pravi, da se bo Mala antanta zaenkrat zadovoljila z načinom, kakor je bila likvidirana liirtenberška afera, da pa bo v bodoče spravila vsako tihotapstvo orožja pred Svet Društva narodov.
Vsled naše protestne noto zaradi provo-kantnega kongresa makedonstvujuščih je bolgarska vlada odredila novo preiskavo o kongresu. Člani bolgarske vlade poudarjajo, da je bila na kongresu napadena tudi bolgarska vlada.
960.000 Din za ljubljansko letališče je dovolil finančni minister. Z zgraditvijo letališča bo postala Ljubljana važna postaja tudi za mednarodni zračni promet.
Za gerenta Mestne hranilnice v Ljubljani je imenovan senator Ivan Hribar. Dosedanji upravni svet hranilnice je razrešen svoje dolžnosti.
V državnem rudniku v Kreki je bilo odpuščenih znova 200 delavcev in se je s tem število brezposelnih delavcev povečalo na 7000.
Daladierovi vladi je ibdda pri glasovanju za marčno dvanajstino izrečena zaupnica in vladni finančni predlogi sprejeti. Prihranki skupno z novimi davki bodo dali državi za mesec miarec 4684 milijonov kritja za proračunski primanjkljaj.
Socijalistična parlamentarna skupina v francoskem parlamentu se je pri glasovanju o vladnem finančnem načrtu razcepila in je del poslancev glasoval za vladni, del pa proti vladnemu predlogu.
Rumuniski proračun znaša za novo proračunsko leto 23.400 milijonov lejev in je za 5600 milijonov manjši od letošnjega.
Požigalec berlinskega parlamenta vau der LUbbe je bil iže pred dvema latoma izključen iz komunistične stranke ter kasneje opravljal po naročilu hitlerjevcev pro-vokatersko službo med komunisti. Vedno bolj se zgoščujejo dejstva, ki govore, da so nemški parlament zažgali narodni so-cijalisti sami.
Bavarska vlada je prepovedala za 14 dni vse hitlerjevske liste.
Hitler hoče, če bi doživel pri volitvah neuspeh, izklicati diktaturo in baje tudi v nasprotju s Hindenburgom. Vojaški krogi pripravljajo baje že protiukrepe proti Hitlerjevi diktaturi.
2000 komunistov je bilo v Nemčiji aretiranih v zadnjem tednu.
Viktor Meden
veležgan jama tvornica likerjev, ruma, vinjaka in brezalkoholnih pijač. LJUBLJANA, Celovška cesta štev. 10. Telefon 20-71.	Telefon	20-71-
---------------------------------------- k—---
Voditelj nemških komunistov in večkratni komunistični predsedniški Kandidat Thiilmann je pobegnil na Dansko.
Frankfurtsko vsenemško črno-rdeče-zlato
zastavo bodo na Pruskem nadomestili 6 cesarsko črno-belo-rdečo zastavo.
Pri nadomestnih volitvah v Rotterhamu je zmagal lahouristični kandidat proti konservativnemu z večino skoraj 16.000 glasov.
Japonska ofenziva v provinci Džehol
uspešno napreduje in bodo japonske čete v kratkem zavzele vso provinco.
Angleški vojni proračun znaša 37.95 milijonov funtov, za 1-46 lpilijonov funtov več ko letošnji. Angleška kolonijalua vojska šteje 128.849 mož.
Protestna stavka avstrijskih železničarjev je bila le delna in se je zato ponesrečila. 500 voditeljev stavke je bilo aretiranih.
Strahovit potres je v srednji Japonski
razdejal več mest in napravil ogromno škodo. Potres je trajal nad dve uri. Število smrtnih žrtev še ni znano.
>BUDDHA<
t „BUDDHA“
a; cajne mešanice so najboljše
situ
T RADE MARK
TEA IMPORT, LJUBLJANA
Telefon 26-26	Večna pot 15
Telefon 26-26
De* tterf
Stanje Narodne banke
Po zadnjem izkazu z dne 28. II. so se izvršile te spremembe v stanju N. B. (vse v milijonih Din):
Podloga je manjša za 2,1 in znaša 1.941, zlata podloga je sicer ostala skoraj neiz-premenjena, a devizna ise je znižala za 3,0 na 176,3, valute pa za 0-89 na 3,2 milijonov Din.
Devize, ki ne spadajo v podlogo, so manjše za 5,0 iin znašajo 10,3, vsota kovanega denarja pa je narasla za 63,7 na 247,3 milijonov.
Posojila še naprej padajo in sicer so padla za 13,1 na 2.387,6, od teh lombardna za
1,1 na 342.4.
Prejšnji predujmi drz&vi so narasli za 198,7 na 1.810 in sicer za obresti na blagajniške bone.
Bankovcev v obtoku je za 53,4 veš in jih je sedaj za 4.585,9 milijonov. Zato pa so se zmanjšale vloge na pokaz za 57,1 milijonov. Obveze z rokom so narasle za 3,2 na 1.338,3 milijonov Din.
Skupno kritje znaša 35-55 %, po prejšnjem izkazu pa je znašalo 35-56 %.
Obrestna mera je neizpremenjena.
*
Vsi mariborski in celjski denarni zavodi
so sklenili, da znižajo obrestno mero za vloge za en odstotek.
Podružnica Drž. hipotekarene banke je
bila otvorjena v Zemunu za okraje:	ze-
munski, staro-pazovaški, nunski in mitro-viški.
Češkoslovaška Narodna banka je dosegla lani 52-24 (predlani 33'76) milijonov Kč čistega dobička. Na delnico bo izplačala 240 Kč, predlani 235, dividende.
Zadnji tedenski izkaz avstrijske Narodne banke izkazuje zlato čn devizno podlogo v višini 188,5, obtok bankovcev pa v višini 763-1 milijonov šilingov. Zlato in devizno kritje znaša torej 18-40% (po prejšnjem izkazu 18-19%).
Vse aktive ameriških federativnih bank so znašale 31. dec. 1982. 23-31 milijard dolarjev, za 745 milijonov več iko 30. novembra 1932. in za 1-35 milijarde manj ko pred enim letom. Hranilnih vlog so imele vse te banke 18-52 milijard, to je za 836 milijonov več ko koncem novembra 1932 in za 726 milijonov manj ko koncem leta 1931.
Obtok bankovcev se je v U. S. A. povečal po izkazu federalnih bank za 149 milijonov dolarjev.
Angleška banka izkazuje v zadnjem izkazu zopetno povečanje zlate podlage, in sicer za 2,466.098 funtov.
Tečaji v zasebnem avstrijskem kliringu so znašali v preteklem tednu: za svobodne zapadne devize 23-50 do 24 % ažija, za lire 20 do 21 %; v kompenzacijskem prometu za švicarske franke od 17 do 18 odst., za ‘Kč pa od 20 do 20-75 %. Dinarji so se izplačevali po 10'65 do 10-75, leji po 4'45 do 4-55.
Jcx>etm(jpmoaRy,
IANSK1-B0
Že v 24 urah SSf*.«
1	klobuke itd. Skrebi
in svetlolika greje*, ovratnike in maniete.
Pare, suši, monga in lika domače perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4—8. — Selenburgova ul. «.
Telefon it 11-71
MANJŠI NARODNI DOHODEK V AMERIKI
Skupni narodni dohodek je v U. S. A. znašal v letu 1932 40 milijard dolarjev, to je 444 dolarjev na osebo. Napram letu 1931 j© nazadoval za 24 odstotkov, napram letu 1929 pa ce.j,0 za 53 odstotkov.
Devizno tržišče
Tendenca nestalna; promet Din 2,516.343 14.
Minoli oorzni dnevi tekočega tedna so p (.Kazali še živahnejši promet v privatnem ivii ringu kakor pa preieceni teden, ki je zaključil s skupnim deviznim prometom dveh milijonov 346 tisoč dinarjev; porast prometa nega tedna napram prejšnjemu znaša preko 171 tisoč dinarjev in je pripisati predvsem povečanemu klirinškemu prometu z inozemskimi dinarji. Kajti skupni dinarski devizni promet zadnjega tedna izkazuje le za 266 tisoč dinarjev per-fektuiranih zaključkov, dočim beleži porast prometa v omenjeni devizi tekom tega tedna celih 421 tisoč dinarjev. Nasprotno je v tem tednu nazadoval promet v avstrijskih šilingih (potom privatnega kliringa) za približno 116 tisoč dinarjev. Zanimivo je pri tem ugotoviti dejstvo, da znaša skupni efektivni devizni promet vsled privatnih kliringov malodane dva milijona dinarjev ali štiri petine celotedenskega deviznega prometa, medtem ko je treba ostalo petino razdeliti na privatno blago in intervencijske zaključke. Narodna banka je tokrat intervenirala v običajnem obsegu na vseh borznih sestankih izvzemši 2. t. m., ko nii dala nobene devize na razpolago. Vsled intervencije Narodne banke je bi o v tem tednu nabavljeno Curiha za 78 tisoč dinarjev, Londona za 64 tisoč dinarjev, a Newyorka le za 18 tisoč dinarjev; skupno 160 tisoč dinarjev napram 200 tisoč dinarjem v pretečenem tednu.
Izmed privatnih zaključkov je omeniti v prvi vrsti Budimpešto, katere je bilo na včerajšnjem borznem sestanku prodano za 97 tisoč dinarjev po kompenzacijskem tečaju Din 10'— za en pengo.
Mesec februar je zaključil v primeri z vladajočimi irazmerami z dokaj tonalnim deviznim prometom ca. 8 milijonov 193 tisoč dinarjev. Iz primerjanja lanskega deviznega prometa (v tisočih Din) v mesecih januar 36-48, februar 43'30 iz letošnjim januarjem 8-04, februarjem 9'13, dobimo razliko nazadovanja: januar 28-39, februar 34-17, tedaj skupno nad 6 in pol milijona dinarjev.
Iz spodnjih dnevnih prometnih številk:
27. febr. Din 219.123-24 Wie.n
28. febr. iDiin 636.460-01 \Vien-Diin 1. marca Din 675.704-16 Wiien
3 marca iDiin 792.815-74 iDtn-VVien-Budaimpešta i. nviU-oa Din 192.149-99 Wten j« razvidno, da je zaključil četrtkov borzni sestanek z najmanjšim, včerajšnji pa z največjim dnevnim deviznim prometom. Po večini so prevladovali zaključki v devizah Wien, Budimpešta in devizni promet v inozemskih dinarjih (potom privatnega kliringa).
Razmerje skupnega v posamezni devizi tekom tega tedna doseženega prometa z minolim tednom (številke v oklepajih; vse v tisočih dinarjev) je bilo sledeče: Amsterdam, 10 (0), Berlin 4 10), Bruselj 20 (25), Budimpešta 97 (170), Curih 78 (80), London 160 (262), Newyork 115 (67), Pariz 4 (49), Trst 21 (0); avstrijski šilingi (priv. kliring 1310 (1426) in inoz. dinarji (priv. kliring) 687 (266).
Temeljem spodnje tečajne razpredelnice:
|27. febr. 1933	3. tnarcaf 1933
-niaijaižjii majvišjli majnižji naijvišvi Amsterdam 2302-90 2314-26 1360-14 1370-94 803-00
Obiiiile nulomaOini bulerf
DA J.DAM
©eirldai Bruselj Ornih London Newyork Pariz Praga . Trst
709-96 1108-35 1113-85 193-80	195-40
5673-53 5701-79 224-60	225-72
169-01 291-01
2296-51 2307-87 1347-91 1358-71
799-13	803-07
1108-35 1113-85 195-86	197-46
5649-92 5678-18
'223-93
168-79
289-68
225-05
169-65
292-08
160-87
 	293-41	_____
je od ponedeljka na petek (3. t. m.) — okrepil Amsterdam svoj tečaj za 6'39 točke,
London za za 2-06 točke, dočim je bil Curih skozi ves teden trgovan na dosedanji bazi 1108-35 za denar in 1113-85 za blago. Vse ostale na tukajšnji borzi beležene devize so v teni času utrpele večje ali manjše tečajne padce in sicer Newyork pa 23-61 poena, Berlin za 12-23 poena, Trst za P33 poena, Bruselj za 0-83 poena, Pariz za 0-67 poena ter Praga za 0'22 poena.
Devizi Dunaj in Budimpešta še vedno nista beležili; notic ostalih deviz ni bilo.
Efektno tržišče
Tendenca slaba; brez zaključkov.
iNa borznih sestankih tekočega tedna ni bilo prometa v efektih in tudi nobenega pravega zanimanja, čeprav je vladala od ponedeljka dalje tečajna »baisse« izvzemši delnic Trboveljske premogokopne družbe, ki so skozi ves teden notirale Din 145'— v povpraševanju in Din 150-— v ponudbi.
Investicijsko posojilo je beležilo na vse borzne dneve 44-— za denar in 46--— za blago, le v torek nekoliko višje t. j. 44-50 (denar) in 47'— (blago), dočim je njegov predvčerajšnji blagovni tečaj popustil za dve točki. Slično pot je šel tečaj 8% Blairovega posojila z edino razliko, da je no-tiralo povpraševanje 38 začetkom in koncem tega tedna, vmesno pa 39-—, a ponudba skozi vse borzne dneve 40, le v sredo 41-—. Notice 7% Blaira so bile za denar 36, vmesno 36-50, za blago pa 37-—, le v torek in sredo 37-50.
Vojna škoda je nadalje popustila in včeraj beležila 191 napram 200-— v ponedeljek za denar, a 193-— proti 205 (27. februarja) za blago, vmesne notice kažejo pot stalnega tečajnega opadanja.
Lesno tržišče
Tendenca mlačna.
Akoravno je vse kazalo, da se bo konjunktura v lesnem ekspertu izboljšala, vendar takega izvoza kakor se je pričakovalo, ni. Da so se povpraševanja pomnožila in da se je izvoz nekoliko izboljšal je pripisovati zgolj okolnosti, da se je pričakovalo, da bo Italija, ki je naš glavni odjemalec, povišala uvozne carine na les, ki se uvaža. Trenotno pa izgieda, da do tega povišanja zaenkrat ne pride. Radi tega se je zanimanje laških odjemalcev, ki -so hoteli kriti svoje potrebe pred povišanjem, uvoznih carin, ohladilo. Nadalje se pa vsekakor išče in kupuje parjeno in osušeno sirovo bukovino. V zadnjem času se situacija za -oglje nekoliko boljša.
V tem tednu je bil na tukajšnji borzi srednji promet; zaključen je bil en vagon tramov, en vagon parjene bukovine, dva vagona desk in štiri vagone bukovih test onov.
Išče Pa se:
20—25 m8 parjene bukovine, ostrorobe, od 30 do 100 mm, po možnosti čim daljše in debelejše dimenzije; 20 m3 naravne bukovine neobrobljene; 15 m3 črešnjevih plohov neobrobljenih. Vse franeo vagon jug.-italij. meja.
450 kom. na živ rob rezane jesenovine ali akacije, 3200 X90X 80 mm, blago suho, brez grč in srca. Cena franeo meja Rakek.
600 kom. hrastovih pragov, 1-60 m ali event. 1'80 m, 20/13/13 cm, blago zdravo, odgovarjajoče predpisom drž. železnic. Cena franeo nakladalna postaja.
120 m8 rezane jelovine, 24 mm, 4 m, 10 cm fiksne širine, paralelno, ostrorobo, očeljeno, vetano. (Cena franeo vagon Sušak.
150 kom. rezane jelovine, 44X360 mm, 5 m; 320 kom. rezane jelovine, 44X-320 mm, 5 m; 100 komadov rezane jelovine, 44 X280 mm, 5 m; 100 kom. rezane jelovine, 48X310 mm, 5 m. Blago tobante z
20% iv, dobava čimprej, franeo vagon Reka.
Rezane simrekovina, uso Aleksandrija, monte, paralelna, oslroroba, očeljena, 4 m, v debelinah 12, 16, 18, 20, 22, 24, 26, 30, 32, 33 mm in v širinah 17, 19, 22, 25, 27, 30 in 33 cm, franko italijanska meja.
5 vagonov smrekovih desk, 28, 38, 48 mm, I./II./III., franko italijanska meja.
Kratice, smreka-jelka, od 3, 3-50 m, paralelne, povezane, 24 mm, franko Sušak pristanišče.
1 vagon trdega tesa, rezanega, in sicer jelša, hruška in beli javor, franko meja čez Postojno.
2 vagona desk, smrekovih, s toleranco nekaj jelke, lepih III., 18 mm; 1 vagon desk, jelovih, 12 mm, III., s široko medijo. — Cene franko vagon nakladalna postaja z navedbo iste.
1 vagon bukovih plohov, I./II., 4 m dolžine, od 25 cm naprej, polovico 60 in polovico 70 mm debeline; 1 vagon bukovih plohov, prima, dolžina 2'20 do 2'50 m, od 20 cm širine naprej, debeline 70, 80, 100 mm, vse franko meja čez Postojno.
1 vagon orehovih neobrobljenih plohov, od 27 do 100 mm, franko meja čez Postojno.
Vreče
kupuje In prodaja
ALOJZ GREBENC, Ljubljana
Tyrfieva (Dunajska) cesta 36
CENTRALNI IZVOZNI URAD USTANOVI AVSTRIJA
Avstrijska vlada namerava v najkrajšem času ustanoviti centralni izvozni urad. V prvi vrsti ustanovi vlada novi urad, ker hoče združiti sedanje, po vseh ministrstvih razkropljene izvozne ustanove v eni centrali. Tako bi bilo olajšano poslovanje. Centralni izvozni urad bi nadalje pripravljal materija! za bližnja preferencijatna pogajanja in naj bi preprečil, da bi se pri teh pogajanjih pritiskale cene. Končno naj bi Centralni izvozni urad preprečil, da bi avstrijske tvrdke konkurirale s seboj s prenizkimi cenami.
LJUBLJANSKI VELESEJEM
Zaklopne znamke XIII. Ljubljanskega velesejma izidejo v prihodnjih dneh. Dobe
se brezplačno od urada Ljubljanskega velesejma, so zelo lične in s slovenskim, sr-bohrvatskim, cirilskim, francoskim ali nemškim besedilom, kakor jih naročnik želi. Poštna uprava je dovolila, da se smejo te znamke lepiti na vse poštne pošiljke. Naše tvrdke naj se teh znamk marljivo poslužujejo in tako propagira naš velesejem, ki je v prvi vrsti revija domačih izdelkov in služi le koristim našega gospodarstva.
Ji
KllfilE
&
ali  ,
najSdidmjk
KUlARNAfTDEII
qUBLlANA-DMMAIINOVAli   TA
ANGLEŠKI KREDIT SOVJETOM.
Sovjetski trgovinski delegaciji se je posrečilo, da je dobila od Midland banke nove kredite v višini poldrugega milijona funtov (okoli 375 milijonov Din). Banka je posodila denar brez garancije angleške vlade.
Pi
rceva
sladna kava
je prvovrsten domač izdelek, s katerim pripravite zdravo, izdatno, redilno in ceneno pijačo za Vas in Vaše otroke.
Dr. Pirčeva sladna kava je prav prijetnega okusa in jo pijo odrasli kot otroci z užitkom.
dtae /7'4qw$Uc scunOfi&noU' v Htad&oeu
Združenja t
Maribor, 4. marca 1933.
Te drai se je vršil v Mariboru redni letni občni zbor »Trgovske samopomoči’, edine tovrstne pomožne organizacije našega trgovstva v celi državi. Občni zbor je vodil velezaslužni predsednik Vilko Weixl. Iz njegovih poročil je razvidno, da je društvo lepo napredovalo. Iz njegovega poročila omenjamo: V I. kategoriji je umrlo v minulem letu 8 članov, v II. pa trije. V
I. kategoriji je mnogo članov izstopilo, ker so radi obstoječe gospodarske krize zašli v kritičen gmoten položaj in niso mogli kljub vsej svojii dobri volji poravnati zaostankov. Bilo pa je tudi mnogo članov črtanih. Uprava je bila takorekoč primorana, da v smislu pravil črta one člane, ki niso poravnali zaostankov kljub večkratnim opominom in tudi kljub temu, da jiim je bila dana prilika, da bi svoj zaostanek lahko poravnali v obrokih. Razen tega je bila tem- članom dana lepa prilika, ko ni bilo od avgusta do novembra nobenega smrtnega slučaja, da bi lahko svoj zaostanek na prispevkih poravnali.
V	II. kategoriji je izstopil le eden član, a črtan ni bil nobeden. Kljub temu, da je bilo v I. kategoriji mnogo članov črtanih in da jih je mnogo tudi izstopilo, je vendar članstvo lepo naraslo, to pa radii tega., ker je pristopilo dokajšnje število novih Članov. Še večji porastek kakor I., pa ima
II. kategorija, kjer je 'število članstva tekom leta narastlo od 66 na 230 članov, tako, da se sedaj tudi v II. kategoriji izplačuje zadovoljiva posmrtnina. Uprava je tekom leta zastavila vse svoje moči, da bi število članstva naraslo. Izdala je osmim akviziterjem pooblastilo, da smejo^ nabi-jatti člane z& Trigovsiko saiTicpomoč. Lep uspeh pa je imel le eden, vsi ostali niao pridobili nobenega člana.
Posmrtnine so bile redno in točno iz* ptačevane, dasi je uprava imela ovire pri dvigu potrebnih zneskov iz denarnega zavoda. Poudariti je treba še dejstvo, da je danes Trgovska Samopomoč med vsemi sličnimi zavarovanji ena najcenejših inštitucij, ki daje že danes pri sedanjem nizkem številu članstva lepe podpore (v I. kategoriji do 12.000 Din, v II. kategoriji pa do 6000 Din.
Ob zaključku lanskega leta je bilo v I. kategoriji 487 članov, v II. pa 230. Pod-
Konkurzi in prisilne poravnave
Odpravljen je konkurz trgovca Černetiča Slavka v Mariboru, ker se je sklenila prisilna poravnava
Nadalje jo odpravljen konkurz posestnika in mizarskega mojstra Goljata Franca na Mlinem pri Bledu.
Poravnalno postopanje se uvede o imo-vinah:
mizarskega podjetnika Alberta Černeta
v	Ljubljani; poravnalni sodniik Anton Avsec, poravnalni upravnik odvetnik dr. Šubic; — narok za sklepanje poravnave dne
1.	aprila ob 9. uri pri deželnem sodišču v Ljubljani; soba št. 140; rok za oglasitev do 26. marca;
usnjarja Franca Podgorška v Domžalah; poravnalni sodnik Ivan Hutter, poravnalni upravnik odvetnik dr. Potokar; narok
p orni sklad I. kategorije je znašal ob prispevku 75 Din za posameznika 36.525 Din,
II.	kategorije ob istemu prispevku 17.250! dinarjev. Rezervni sklad Izkazuje 55.451'82 dinarjev.
Proračun za bodoče leto se je določil na 17.400 Din. Ker je v obeh kategorijah po statistiki 717 članov, bi znašali dohodki, ako bi plačal vsak član 20 Din letno za pošlovnino, letno 14.340 Din, primanjkljaja pa bi bilo 3060 Din. Ker je h gornjemu treba še prišteti nepredvidene izdatke, se bo v letu 1033 poleg poslovnine pobirala pri dostavi plačilnih nalogov ob priliki vsakega smrtnega slučaja še do-stavnina v znesku 1 Din kot kritje za nepredvidene stroške.
Pri volitvah je bil iznova izvoljen za predsednika Vilko Weixl, za podpredsednika Karol Jančič. Za namestnika je prišel iz Maribora na novo v odbor Ivan Kvas, drugače pa je mariborski odbor ostal ne-izpremenjen. Za Celje je bil izvoljen v odbor Alojz Trofenik, iz Dravograda Alojzij Remic. V nadzornem odboru so: Klemenc Milan, Kranjc Ljudevit, Weiler Franc, namestnika Stemad Jcsip in Kocbek Stanko
—	vsi iz Maribora.
KONFEKCIJA PAPIRJA
za sklepanje poravnave pri sodišču v Kamniku dne 7. aprila ob 9; rok za oglasitev do 2. aprila.
Ustavi se poravnalno postopanje v zade-
vi	tapetniškega mojstra Korošca Franca na Bledu v smislu § 56, točka 6, p. z. V istemi smislu se istavi tudii poravnalno postopa-enje v zadevi krojača Franca Šantaka v Dol. Lendavi.
Potrdi se poravnava neprot. trgovca Korošca Antona v Malahorni pod pogojem, da plača prvenstvene terjatve v celoti, ostali upniki pa da dobe 50% kvoto v 10 enakih in zaporednih mesečnih obrokih.
SOVJETSKO - ČEŠKOSLOVAŠKA PETROLEJSKA POGODBA,
ki je potekla dne 1. januarja, bo zopet obnovljena. Po tej pogodbi krije Rusija vso potrebo Češkoslovaške po petroleju. Cene se ravnajo po svetovni pariteti.
rgovcev za mesto Ptuj
ima
redno skupščino
v soboto, dne 18. marca 19B3. ob 19. (7.) uri v posebni sobi gostilne gospoda Mihe Brenčiča.
Dnevni red:
RE NA HOLANDSKEM IN NAŠI IZSELJENCI
Opozarjamo vse interesente na predavanje, katerega bo limel v sredo, dne 8. marca t. 1. ob pol 20. uri v dvorani Delavske zbornice g. dr. Vladimir Pavlakovič, bivši konzularni tajnik in ravnatelj Nizozemske-jugoslovanske trgovske zbornice v Rotterdamu, ki bo predaval o terni: Kulturne in gospodarske razmere na Holandskem in. našd izseljenci.
1. Otvoritev redne skupščine in določitev 2 overovateljev zapisnika in poročilo predsednika.
2. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
3. Poročilo tajnika.
4. Poročilo blagajnika.
5. Poročilo nadzorstvenega odbora in podelitev razrešitve.
6. Proračun za leto 1933 in določitev članarine.
7. Poročilo in predavanje g. ravnatelja Podgoršeka o trgovski bolniški blagajni in o izvedbi obligatornega zavarovanja.
8. Samostojni predlogi.
9. Slučajnosti.
Samostojni predlogi se morajo pismeno predložiti najmanj 3 dni pred skupščino.
Za sklepnčost je potrebna navzočnost ene tretjine članstva. Če ob 19. uri ne bi bilo tega števila, se vrši ob 20. uri druga skupščina istotam in z istim dnevnim redom, ki sklepa pravomočno ob navzočnosti vsakega števila članstva.
Odsotonst od redne skupščine se mora predhodno opravičiti s tehtnimi razlogi, sicer ima uprava po § 8. pravil pravico naložiti denarno kazen.
Ptuj, dne 1. marca 1033.
Predsednik: Lenart Franc s. r.
»SLUŽBENI LiIST<
kr. banske uprave Dravske banow:ne z dne
1.	marca ima to vsebino: Uredba o obliki prisege po predpisih civilnega pravdnega postopanja in o slovesni obljubi namesto prisege. — Uredba o izpremembah in dopolnitvah v uredbi o ureditvi ministrstva za prosveto. — Pojasnilo k tar. post. 12, pripombi 5, drugemu odstavku, zakona o taksah. —	0 kontroli pri uvozu sirovih
fosfatov. — Uvozno ocarinjenje mehaničnih lestvic, montiranih na avtomobilskem stojalu. — Uvozno ocaninjanje transformatorjev in oljnih stikal, napolnjenih z oljem. — Uvozno ocarinjanje katrana in kamenega premoga in lahkih olj iz kamenega premoga. — Uvozno ocarinjanje naprav črpalk) za prodajanje bencina. — Nadomestitev razpisa štev. 35.559-1V—1932 o postopku s fakturami pri ccarinjanju blaga. — Mešanteije bencina s špiritom. — Cena špiritu. >— Objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1983.
—	Razni razglasi sodišč in uradov ter razne druge objave.
TEŽKA BANČNA KRIZA V AMERIKI
Že par dni vlada v Ameriki run m banke, zlasti v državah Columbus, Ohio, Penn-sylvania in Delaware. Run pa je po zadnjih vesteh tudi že prešel v državi Arkan-sas in Kentucky. Vsled runa je bil v nekaterih državah Unije proglašen mo ra to rij, v nekaterih državah pa izplačujejo banke samo 5 % vlog.
Tijiu poročila
LJUBLJANSKI ŽIVINSKI SEJEM
Na živinski sejem z dne 1. marca je bilo prignanih: 235 konj,. 105 volov, 23 krav, 10 telet in 28 svinj. Dogon je bil torej slab in tudi kupčija je bila slaba, saj je bilo prodanih samo 139 glav živine. Cene so bile te: veli prve vrste od 3\50 do 4-25, II. vrste po 3 do 3 50, III. vrste po 2-50 do 3, debele krave po 2-50 do 3-50, krave za klobasarje po 1 do 2, teleta po 4 do 5 Din za kg žive teže-. Konji so se prodajali od 400 do 4000 dinarjev.
ZAGREBŠKI ŽIVINSKI SEJEM
Dogon je bil razmeroma dober. V splošnem so ostale cene neizpremenjeue, le cene svinjam so narasle. Tujih kupcev na trgu ni bilo in je bilo povpraševanje na trgu manjše. Cene so bile te: biki po Din 3-25, krave za mesarje po 2-50 do 3, krave klobasarice po l-50 do 1 '80, voli prve vrste po 4’50 do 4'75, pitane svinje po 9'50 do 10, nepitane po 7-25 do 8, konji za klanje po 1*25 do 1-60, teleta po 4'25 do 5-25 Din za kilogram žive teže. Sremske zaklane svinje so bile po 12 do 13 Din, zaklana teleta po 7 do 8 Din za kg.
Krma se je prodajala po teh cenah: detelja po 65 do 85, otava po 60 do 80 in seno po 55 do 75 dinarjev za sto kilogramov.
MARIBORSKI ŽIVINSKI TRG
Na zadnji sejem z dne 28. februarja je bilo prignanih na trg 7 konjev, 9 bikov, 102 volov, 214 krav in 7 telet.
Povprečne cene za različne živalske vrste na sejmu so bile: debeli voli 1 kg žive
teže Din 3—4, poldebeli voli 1'50 2-50,
plemenski voli 2-7>5—3, klavne krave debele 2—3'75, plemenske krave 1-25—2, krave za klobasarje 1—1*50, mlada živina
3-50—4, teleta 4—5.
Mesne cene:
Volovsko meso I. vrste 1 kg Din 8—10,
II.	vrste 6—8, meso od bikov, krav, telic
4—6, telečje meso I. vrste 10—14, II. vrste 4—8, svinjsko meso sveže 10—16.
Narodno gledališče v Ljubljani
DRAMA
Začetek ob 20.
Nedelja, dne 5. marca ob 15.: Pastirček Peter in kralj Briljantin. Izven. Znižane cene.
Ob 20.: Gospa ministrica. Izven. Znižane cene.
OPERA
Začetek ob 20. uri.
Nedelja, dne 5. marca, ob 15.; Baletni večer. Pia in Pino Mlakar. Izven. Znižane cene.
Ob 20.: Pri belem konjičku. Izven. Znižane cene.
Poravnava inozemske fakture Kupuje in prodaja valute in devize Sprejema in izplačuje vloge Podružnica Mesine hranilnice ljubljanske MikloSitev« c. 13 LJUBLJANA Telefon U. 2367	Cffooa im industrija l Trgovski Usi $e priporoča m in m eri • t				 t i'Brzojavi s ŠKrispcrcoloniate JCjublfana — ‘Getefon št. 2263 Ani. Krisper Coloniale £aslwnk: Josip Vevlič Veletrgovina koloni• Zaloga špirita, j jalne robe. %m 11CJL raznega zganja in cVelepražama kave. ^ konjaka. SKlini ta dišave. JL/UTlCt]SK.CI CCStO JJ {Mineralne vode. j ‘Sočna postrežba. ‘Ustanovljeno leta 1840 Ceniki na razpolago.
Moivoz Grosuplje Jemat slovenski izdelek -s- Svoji k svojimi		m	i <	ovama motvoza in vrvama J- «L I irosuplje pri Ljubljani |
Ureja ALEKSANDER ZELEZNIKAR. - Za TrgOTOko-lndustriJiko d. d. »MERKUR« kot izdajatelja in tiskarja: O. MICHALEK, Ljubljana.