Poglejte na fttevilke poleg naslova za dan, ko Vaia naročnina poteče. Skušajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano/
GLAS NARODA
is? ^m««^«
■A !TW*AJ vre K<1T
2 NA DAM DOBIVATI
C "GLAS NARODA"
po poŠti naravnost na
SVOJ DOM
I'i
I'i
List slovenskih delavčevi Ameriki
»K

Telephone: CHclsea 3-1242	Reeaterad am fir t—d CUm Matter September tSth, 1940 at the Port Office a* New York. N. X, under AH of Cencrew •! March Srd, 187».	
No. 161 — štev. 16! i	NEW VORK, MONDAY, AUGUST 18, 1941 —! PONEDELJEK, 18. AVGUSTA, 1941	Volume XLIX. — Letnik XLDC
POSLANICA STALINU
Roosevelt in Churchill predlagata Stalinu konferenco "visokih zastopnikov" v Moskvi, — Sestavili bodo popolni načrt za dobavo potrebnega vojnega materjala za uničenje Hitlerizma. — Stalin je ponudbo z zadovoljstvom sprejeti in takoj pričel s pripravami za konferenco. — Za ponudbo sta se zavzela po poročilu in nasvetu Harryja Hop-kinsa, ki je iz Moskve prišel na predsednikovo jahto na Atlantiku.
Predsednik Roosevelt in angleški ministrski predsednik W. Churchill sta v petek Josipu Stalinu poslala skupno spomenico, v kateri ga prosita, da spre jme ameriško in angleško misijo "visokih zastopnikov", da skupno <z ruskimi zastopniki v Moskvi izdelajo načrt iza poraz osišča.
Spomenica, ki sta jo v Kremlju izročila Stalinu, predsedniku sovjeta ljudskih komisarjev U. S. S. R., ameriški poslanik Lauwrence A. Steinhardt in angleški poslanik sir Stafford Cripps, se glasi:
— Poslužila sva se priložnosti, ki se nama je nudila ob proučavanju poročila -Mr. Harryja Hopkinsa po njegovi vr-r.itvi iz Moskve, da se »kupno posvetujeva, kako bi mogli najini deželi kar najbolj pomagati Vaši deželi v sijajni obrambi, ki jo kažete proti nacijskemu napadu. V tem trenutku delujeva skupno, da Vam nudiva največjo množino potrebščin, katere najbolj potrebujete. Že več parnikov z zalogami je zapustilo naša obrežja in še več jih bo zapustilo v neposrednji bodočnosti.	,
Svoje misli moramo sedaj obrnite na prepričanje v dolgotrajni pol WW, krr j^weba prehoditi še dolgo in travno pot, dokler moremo izvojevati- popolno zjnago, brez katere bi bil ves nas trud in žrtve zaman.
Vojna je v teku na mnogih frontah in predno je 'bo konec, bo mogoče še več 'bojnih front; ki se bodo razvile. Naši viri, četudi neizmerni, so omejeni in<tako mora nastati vprašanje, kje in kdaj morejo biti ti viri »'porabljeni najbolje, da s do najvišje mere izvedemo svoje skupno prizadevanje. To se nanaša ravno tako na izdelane vojaške £>otrebščine, kot na surovine.
Potrebe in zahteve vaših in naših oboroženih sil je mogoče dognati samo v luči popolnega znanja mnogih dejstev, ki morajo priti v poštev pri naših sklepih. Da pa pridemo vsi h kar najhitrejši odločitvi z ozirom na razdelitev naših skupnih virov, tedaj predlagava, da se odločimo za sejo v Moskvi, kamor bova poslala visoke za«to pnike, ki bodo o teh zadevah razpravljali naravnost z Varni. Ako se strinjate s to konferenco, poteni Vani Kporočava, da bomo, če bo konferenca sklenila tako, še dalje' pošljali zaloge in vojni materjal Tear najhitrejše mogoče. ~
Popolnoma se zavedava, kako zelo važen za poraz bitlerizma je junaški in odločni odpor Sovjetske Unije in zato veva, da pod nobenim pogojem ne smeva odnehati in delati naglo in t..koj, da je izdelan načrt za bodoče razpolaganje naših skupnih virov. ' •	s
FRANKLIN D. ROOSEVELT WINSTON S. CHURCHILL
STALIN SPREJEL PONUDBO
Josip Stalin je takoj pričel s pripravami za konferenco med Združenimi državami,' Anglijo in Rusijo, da se strnejo vsi viri v«eh treh dežel, da bo uničena nacijska Nemčija.
Ko sta v petek ameriški poslanik Steinhardt in angleški poslanik sir Cripps vročila Stalinu spomenico, v kateri sta predsednik Roosevelt in Churchill ponudila Rusiji vsako pomoč, je Stalin »poslanikoma izrazil svojo iskreno hvaležnost ter jima rekel, da bo storil vse, da se ta konferenca čimprej sestane.	/ .
Pri vročitvi spomenice je bil navzoč tudi vnanji komisar Vjačeslav M. Molotov.	, 1
Predsednika kritizirajo v zbornici
Kongresnik je hoteli vedeti, če se Roosevelt boji objave tajnih pogodb. Amer. časnikarji niso bili navzoči, dočim je Churchill povabil angleške.
Republikanski kongresu i k Knutsen iz Minnesote je vprašal v poslanski -zbornici, če pri zgodovinski konferenci med Rooseveltom in Churelrillom ameriški časnikarji mogoče zato niso bili navzoči, ker je ameriški predsednik privolil v i marsikaj, kar bi ameriško javnost razburilo, če bi bila o vsem natančno poučena.
Knutsen je opozarjal kon-gresnike na poročilo nekega londonskega poročevalca in na fotografske posnetke udeležencev, kar izpričuje, d a Churchill angleških časnikarjev ni pozabil in da so bili pri cerimoniji navzoči.
— Amerikanci, ki še vedno zase mislijo, — je vzkliknil Knudsen, — ter se brigajo za bodočnost svoje lastne dežele, vprašujejo, čemu je bilo dovoljeno ameriškemu časopisju posneti "smetano" s tega velikega dogodka, dočim je bilo ameriško časopisje v popolni nevednosti.
Republikanski kongresnik Thill iz WiKconsina je izjavil: — Če sta se ipredsednik Roosevelt in premier Churchill sestala izven teritorialnega' vodovja^ ni imel Roosevelt pravice pri pogajanjih nastopati kot predsednik Združenih držav. Pred leti je moral kongres sprejeti posebno resolucijo, ki je omogočila predsedniku Wilsonu udeležbo na versajski mirovni konferenci. Slieno je z govemerji. Če gre g»verner iz svoje države v drugo državo, nima v drugi državi ipravice odločati o državnih zadevah.
Svoječasni republikan s k i predsedniški kandidat Alf M. Landon je rekel: — Iz vseh o-koliščin Rooseveltovega dn Churchfllovega sestanka je bil razviden namen, kako prikriti celo stvar ameriški javnosti. Ker so ibili pri sestanku navzoči najvišji ameriški ar-madni in mornariški častniki, se je bati, da se je vršilo posvetovanje o vojaškem in mornariškem sodelovanju, ne pa o
RUSKO-ANGLEŠKA POGODBA
V Moskvi je bilo uradno naznanjeno, da je bil med Ru-
in j sijo in Anglijo sklenjen trgov- lila Rusiji 10 milijonv funtov
t res na konferenci v Moskvi. Po pogodbi je Anglija dovo-
ski in gospodar>ki spora-zum za medsebojno izmenjavo za vojno potrebnega blaga— na trgovinski podlagi.
Tudi trgovska pogodba med Rusijo in Združenimi državami je bila podaljšana za eno leto. Vsa izmenjava različnega blaga pa bo prišla na pre-
šterlingov ($40,000,000) posojila za nakup fola<ga. Posojilo, ki znaša tri odstotke, bo Rusija plačala v petih letih.
Pogodbo je za Rusijo podpisal komisar za vnanjo trgovino A. I. Mikojan, za< Anglijo pa poslanik sir Stafford Cripps.
Nemci zavzeli Nikolajev
PREDSEDNIK ROOSEVELT SEJE VRNIL
Predsednik Roosevelt se je s sestanka z angleškim ministrskim predsednikom Winston Churchillom nekje na Atlantiku v soboto popoldne v Rockland, Me., izkrcal z jahte Potomac. Predno pa je stopil na suho, je sprejel časnildar&ke poročevalce, katerim je povedal, da sta s Churchillom razpravljala o celem svetovnem političnem položaju ter sledjnič rekel, da n. bilo nobene dežele v kateremkoli delu sveta, o kateri ne bi bila razpravljala. Med razgovorom je predsednika nek časnikar vprašal: "Ali smo sedaj kaj bljžje za vstop v vojno T** "Rečem, da ne," je odvrnil predsednik.	*
Predsednik je dalje rekel, da sta s Churchillom prepričana, da bo Rusija zdržala sko^i zimo.
Iz Rockland, Me., se je predsednik s posebnim vlakom odpeljal v Washington.	v
Po tridnevnem molku o poteku bojev v Ukrajini je danes nemško vrhovno poveljstvo naznanilo, da so Nemci zavze-li Nikolajev, ki je bil obkoljen že od četrtka in da so se Rusi umaknili onstran Ruga.
Nikolajev, ki je od Odese oddaljen 70 miljjproti vzhodu, je tretje največje mesto Ukrajine in drugo največje pristanišče ob Črnem morju. 'Mesto je imelo 167,000 prebivalcev ter ima sijajne pristaniške naprave.
Rusi priznavajo izgubo Nikolajeva in Krivoj I^oga, poročajo pa o zmagah na drugih krajih fronte. Rusko vrhovno poveljstvo pravi, da so v bojih pa. neko neimenovafno mesto v Ukrajini potolkli 20,000 Nemcev, ostale pa pognali nazaj.
Odesa, ki je največje in najvažnejše rusko pristanišče ob Črnem morju, je obkoljena in
sodelovanju z Anglijo potom mirovnih sredstev.
1—• Voditelja' dveh najvplivnejših dežel na svetu sta sestavila spomenico, v kateri se zavzemata za svobodo morja, svobodo vlade in druge svoboščine, dočim v spomenici ne omenjata verske svobode. Mogoče se je to zgodilo zatega-del, da« bi ne bila razžaljena •brezbožna in komunistična Rusija.
Ruski umik za Dnjeper
Ruska armada v Ukrajini se počasi in v polnem redu umika, za seboj pa požiga polja in. me»ta in vasi ter ruši tovarne, da se ž njimi ne bodo mogli Nemci okristiti.
Maršal Simeon Budenny, ki se je v krvavi boljše viški revoluciji na čelu svojih don-skih Kozakov izkazal na naj-sijajnejlega poveljnika svojega časa, se je odločil, da zapusti bogata železna polja in ve-likanske tovarne v velikem kolenu Dnjepra in bo onstran velike reke postavil novo fronto. Na tem kraju, je Dnjeper zelo širok, čez visoki, strmi breg je le malo mostov in reka je zelo deroča, zato je iz-iboma naravna Obrambna črta.
Prebivalci, ki se umikajo z
armado, požigajo in rušijo svoje domove in zapuščajo za seboj "požgano zemljo," tako da za Nemce ne bo prav nič o-stalo.
Ta poročila slone na priznanja ruskega vrhovnega po-velj-tva, da je Budennvjeva a-rma-da izpraznila Krivograd in Pervomajsk.
''.Rusi se umikajo v črto za Dnjeprom," pravi neko poročilo. Toda Nemci še na nobenem kraju niso prišli čez Dnjeper.
S tem pa, da se bodo Rusi umaknili za Dnjeper, še ni rečeno, da so opustili i namero braniti Odeso. Pa če se Rusi tudi umaknejo dalje proti vzhodu, jč Ode§a dovolj močna trdnjava, da more sama zdržati obleganje.
boji za posest mesta se nadaljujejo. Kot poročajo pri tem jih zelo ovirajo nemški str-moglavci. Nemški aeroplaiii so včeraj potopili že več transportnih parnikov. Tretji Dunkirk se i>onavlja.
Za Nikolajev in Krivoj Rog so se bili izvanredno vroči boji, v katerih »o imeli Nemci velikanske izgube^ toda slednjič so Rusi dbe mesti iaprasz-■lili. Toda Rusi so, kot delajo dosledno povsod, razdejali Nikolajev in uničili vse pristaniške naprave.
Krivoj Rog leži okoli 100 molj sevrovžhodno od Nikolajeva in 100 milj od Dnjepro-petrovska, kjer se nahaja največja ruska elektrarna. Tudi Krivoj Rog so Rusi, predno so se umaknili, popolnoma* poru-'šili.
Nemci z vso silo pritiskajo proti industrijskem krajem v Ukrajini. Pa tudi v okolici Smolenska so pričeli z napadi, hoteč si priboriti pot do Moskve. Ravno tako so v teku zelo ljuti boji pri Staraji Rusi-si in ob Leningrad-Moskva železnici.
S protinapadi pa/ so Rusi »a dveh krajih vrgli Nemce nazaj. Rusko vrhovno .poveljstvo naznanja, da je bila uničena netnška 262. divizija v bližini mesta K. V predelu Stuaenec-Kovale so Nemci izgubili 70 odstotkov svoje vojske.
Medtem ko je maršal Tinio-šenko napadal Nemce na osrednji fronti, se je maršalu Bu-dennvju posrečilo rešiti sto K, da ga niso Nemci zasedli.
Vichy ne priznava Jugoslavije
Vlada v Vichy ju je obvestila jugoslovanskega poslanika Božida/ra Puriča, da ne priznava več Jugoslavije, češ, da je Jugoslavij-a prenehala obstojati kot neodvisna država, odkar jo je zasedla nemška vojska, La&isko leto v septembru je istotako francoska vlada odrekla priznanje Holand-ski, Belgiji, Norveški in drugim državam, ki so jih Nemoi osvojili.
Obvestilo pa od poslanika Puriča ne zahteva, da odpotuje iz Francije, temveč samo naiz-nanja, da frameoska vlada v Vichyju ne priznava več Jugoslavije.
Konvencija UAW končana
Konvencija je trajala štirinajst dni ter je uveljavila več važnih sklepov. — Delegatje so zastopali nad pol milijona članov, — Konvencija izrekla zaupnico Phfiipu Mjurrayu.
V soboto je bila po štirinajst'
dni trajajočem zborovanju v Buffalo, N. Y., zaključena šesta letna konvencija unije avt-nih delavcev. Delegatje so zastopali 580 tisoč članov.
Zaključni govor je imel R. J. Thomas, predsednik United Automobile Aircraft unije ter rekel med drugim: — Konvencija je bila velika demonstracija naše moči in naše volje. Naši CIO organizaciji smo izrazili neomajno zvestobo. U-spelii naših prizadevanj se bodo kmalu pojavili.
Konvencija se je izrazila proti vstopu Amerike v kakšno 4* tujo vq^no", priporočila je pa vso pomoč tistim državam, ki se bore proiti Hitlerju in njegovim zaveznikom.
Konvencija je obsodila ta-kozvane "divje stavke", to je take, ki so proglašene brez izrecnega. dovoljenja unijskega izvršilnega odbora.
Zelo važna je tudi določba, da ne sme biti t unijskih urad izvoljen noben komunist, fa-šint ali nacij.
Spočetka so imeli komunisti na konvenciji precejšnjo besedo, toda že po nekaj dneh so bili povsem v ozadju.
Rečeno je bilo tudi, da se namerava John L. Lewis zopet polastiti vodstva CIO organizacije, toda konvencija je sko-ro soglasno izrekla zaupnico sedanjemu predsedniku Phili-pu IMurravu.
Kupite Defense Bonds in Stamps!
SABOTAŽE IN USMRTITVE V JUGOSLAVIJI
Diplomati v Vichyju prejemajo poročila, po katerih na Hrvatskem in v Srbiji neprestano streljajo in obešajo Srbe.
J ugoslovatnski: krogi so prejeli obvestilo, da je bilo \stre-ljenih ali obešenih 900 Srbov, ker nasprotujejo sedanji vladi in da jih je na tisoče bilo vrženih v ječe.
V Glini na Hrvatskem, je bilo izmed 5000 (prebivalcev-, u-smrčenih 500, v Ooepiču pa 150. V ileki vasi je bilo vstre-1 jenih 97 Srbov, v neki drugi vasi pa 60. V koncentracijskem taboru v bližini Zaffreba je bilo vstreljenih 100 političnih zločincev, ker so se pritožili proti trdnemu postopanju.
Posebno na. Hrvatskem «o iSrbi strahovito preganjani.
Kako je mogoče!
Vsa/ soseščina Trent's Ferry Road v Virginiji se čudi koko-/ši, ki je last Mrs. W. H. Hor-ton. Kokoš je namreč zlegla jajce v malo posodico za co!d cream in ki je riaigiln za. pod-ložifno jajee. Sedaj pa jajoa ,ni mogoče vzeti iz posodice, ne dal bi ga kdo zdrofoil.
Nenavaden slučaj
V Roanake, Va., je 15-letni Jatnes H. Meador v kleti domače hiše nastavil dve pasti in zjutraj je v vsaki pasti našel dve podgami. . .
KONEC STAVKE PRI CURTISS-WRIGHT
Stavku joči mašinisti so poverili svojo zadevo obrambni posredovalni oblasti. — V Kearny je položaj nespremenjen. — Aluminium Co. preti dvajset tisoč delavcev s stavko.
V petek je bila končana te-	--
den dni trajajoča stavka ma-šinistov v tovarni za propelerje Curtiss-Wright Corporation v Caldwell, X. Y. Tovarna" ima za sto milijonov dolarjev vojnih naročil.
Local 703 mednarodne zveze mašinistov (AFL) je sklenil na naiglo sklicani skupščini, naj se štrajkarji vrnejo na delo, njihova sporna -zadeva naj bo pa ipoverjena obrambni posredovalni oblasti v Washington u. Delavski voditelji so rekli štrajkarjem, da ne morejo s štrajkom nič profitirati ter da je v interesu deželne o-brambe najbolje, da se vrnejo na delo.
Stavka je bila posledica volitev,-pri katerih je zmagala neodvisna unija, katere pa še ni potrdil odibor za delavske odnošaje. Člani AFL unije trdijo, da so bile volitve pristranske ter da je šla kompa-nija neodvisni uniji v vseh o-zirih na roko.
V	ogromni ladjedelnici v Kearnv, N. J., se stavka nadaljuje. L. H. Korndorff, predsednik Shipbuilding and Dry-dock Co., se je v ipetek še vedno posvetoval z zastopniki mornariškega departmen t a glede pre vzetja ladjedelnice.
V	Pensacola, Fla., se je vsled stavke AFL tesarjev in elebtričairjev pojavil -zastoj pri dveh "velikih obrambnih projektih zvezne mornarice.
Šest milijonv dolarjev je bilo dovoljenih za razširjenje tamkajšnje mornariške -zračne postaje, 1 milijon 600 tisoč dolarjev pa za zgradnjo Ellyson vežbalnega letališča.
Pri teh podjetjih zaposleni tesarji in električarji so za-stavkali, zahtevajoč višje plače.
CIO unija je za pretila s* stavko 20 tisoč delavcev v petih tovarnah Aluminum Company of America, če ne bo vlafda prisilila družbe, da mora delavcem v svojih tovarnah na jugu dežele istotoliko plačati kakor na severu.
Konvencija <unije avtnih delavcev v Buffalo je sprejela resolucijo, da komunist, fašist ali nacist ne more biti i»zvo-ljen v kak imij&ki urad.
Pri American Brake Shoe & Foundry Co. v Mahwah, New Jersey, trajal stavka že dvajset dni. Prejšnji teden je vodstvo družbe -ugotovilo, da je nekdo poškodoval več električnih strojev. Z zadevo sa se začele baviti oblasti, ker je sko ro očividno, da gre v tem slučaju za saibotažo. Zaslišataih je bilo več stavkarjev, toda krivica doslej še ni bilo mogoče izslediti.
Razen v Kearney ni zdaj v dežli nobene večje stavke, ki bi resno zadrževala cVi pri narodnem obrambnem j rogTa-mu.

**LAS IIIOD X" — Hew Yorf
Monday, August 16, 1941
VStANOVLjEN L. 18W
GLAS NARODA
(▼QIC* OF THE PEOFLB)
99

OWMd UMl
PabUthed by HtrenlePiibllahlac Copuy, (▲ Oorpormtlo«). President; J. Lapsfaa, Sec. — Place of baalnew of the I ftddreMo* of «b*re ottleer«: 216 WEST 18th 8T&BBT. NEW YORK, N. X. 4
48th Year
"Gin Naroda" !■ leaned every day except Saturdays, Sundays • 1	. -and Holiday*.
Subscription T early W.—. Advertisement 01
Ea celo lato velja list aa Ameriko In Kanado 16.— ; u pol leu 18.-; ta Četrt leta fl.Wk — Za New York aa celo leto «7»—; aa pol leta t&K>r Za Innaaiaafrio aa celo lato 8l.—i aa pol leta S8Jttu , - ■:. *
-eiaa Naroda" labaja vsaki -dan Izvzema sobot, nedelj In premikov.
"SLU NARODA."
118 WEST 18th STREET, NEW YORK, N. >: CHelsea 8—1248

FAŠIZEM V JU2NI AMERIKI
Pred nekaj tedni je vlada južnoameriške republike Bolivije odkrila nacijsko zaroto. Nekaj (zarotnikov je poslala v jičo, glavnega krivca, nemškega konzula, pa domov.
Nemci so se pa takoj oglasili) da to ni bila nacijska zarota, pač pa nekakšen "frame-up", delo sovražnikov tretjega rajha, ki so skušali naprtiti nedolžnim Nemcem krivdo.
* Malo kasneje se je isto zgodilo v republiki l^ile. Vlada je aretirala nacijske voditelje v nemški koloniji Puerto Mont in v Puerto Varaš v južnem delu dežele, kjer je koncentriranih kakšnih (K> tisoč Nemcev. Spet je prišel iz Berlina, protest in
i Gesl^ fo igrala važno jvlogo
v ameriški zgodbvini
. j • ■■ ^ ■ - »—— - ■ ■
Klicanje 44 V" for Victory, ki .^kih. gesel se. je porvdil^za čaje začelo na Aragleefcein, da se sa vojne ali za ea#?a in.like po/!i-(podjanmitjfini narodi v Jfivropi .tične agitacije. Vojna lota 1812 vzpodbudijo v odporu preti rni bila izjema. Iz nje je naeta-sivojim totcliiarnim gospodar-bo goslo: "Ne . predaj ladje!" jeni, .spodnja .na okolšuino, da (Dion't give up tiie shi<p!) Te so gesla igrala veliko vliogo v jfainoane bo ede so brl« baje iz/vedbi popularnih gibanj te- .zakaj izrqk kapitana jLavrren-'komi ag&dovine in so hi H slikto- |ce*ja .ameriškega oficirja. Pii-viit del zlasti v zgodovini Zdna-isili sp jih na bojni pKtppr ka-žanih držav.	. jpitana Perry-ju in b'l& s0 v
T>odeii.olni dnevi, ki -o dp-j vzpodbuda jijegtvomu moštvu, 1 vedli do Ameriške revolucije b : ko je porabilo britamsklo bror so bili značilni za ogiar-[dovje na Erie jezeru. HtkO i-f-enje ljudstva, k.i je bilo no prestaaio vneto od gesil. za!ko-vtunih oJ takih ntegačnih govornikov, kot so bili: Samuel 'Adams, Patrick THenry, James jQtLs in drugi. Take fraze so
ko let kasneje je komodor Stephen Decatur, junak bitke pri APžirju, nakoval slavno geslo:} "Naišvt domovina: v svcjili i; d-nošajiti z inozeirfcnki mi na nod i j naj ima vedno ,prav; ali naj ima j

LJUDSKA KUHARICA
i- Najnovejša zbirka navodil za kuhinjo ir dotn. Cena 50c.
} Naročite pri: "
KNJIGARNI
SLOVENIC
PUBLISHING
COMPANY
Peter
t	s
- -
Butalec. ;T~
od ust do u>t in ča>ropi i so prav ali ne, je v dno naša de-jiih pretipkavala	imovina." t(>ur country! — but
Nepravilni da'vkl, naloženi our country, right or wrong!)
od britanske krone na rame 0 meriskih kolonistov, so povzročili slavno gesk>: "Obdačopje bi ■ez zastopništva je tiranstvo.' V s»mi revolucijonanni vojni je-nastal znak zavite kačo z n::pi-jMcim."Ne stopi na-me." ■ --'
Dra&iu^ so bila taka vzpod-bnjsvaina gesla vedno kratka in jedrnata. Tako je geelro loi je narvduševaiio Hous trnovo vojsko v Mek6ika>n!-ki vojni leta 1840. Biilo je: " Renumber kar je the Alonio." Alemo je bila
pa zahteva, da mora čilenska vlada takoj izpustiti iz ječe "na- iponnenjalo svarilo, da bodo ko-Mar** miši jonska hiša, v kateri
m.* nedolžne nemške brate."	..
t'ile in Bolivija nemški zahtevi seveda ne bosta ugotii-li! Vladi imata uamreč.dokumentarne dokaze. Policija je do-, bila pri nacijih veliko množino revolverjev, strojnic, granat in strupenega plina.
To sta san\o dve med petnajstimi centralno- in juž »o-ameriškimi republikami, kjer so prišli na sled političnim aktivnim in vplivnim neniškiin nacijonalističnim skuipinam.
Argentina in Brazilija preiskujeta delavnost tamkajš-Šnjib nemških organizacij. V oH>eh republikah opatzivjojo člani posebnih parlamentarnih komisij delavnost italijanskega in romskega prebivalstva.
V teh otlkritjih pa ni navsezadnje nič-novega.
Leta 1912 je pisal ugWlen Nemec dr. Tanuenberg:
—	Nemčija .prevzema pod svojo zaščito republike Argentino, Čile, Uruguay, Paraguay, Južni del Bolivije, vklj *> 10 Rio Plata Basin in južni del Brazlije, vkolikor prevladuje tam nemška kultmra.
—	N<y»ška Južna Amerika je najprimernejša za našo kolonizacijo. Naši izseljenci se bodo naselili tam kot kmetje. <"'ile in Argentina bosta ohranili svoj je»zik in svojo avtonomijo, toda mi bomo zahtevali, naj se kot drugI jez^k poučuje v šolah nemščino. Južna Brazilija, Paraguay in Uruguay dežele nemške kulture. Nemški jezik bo tam narodni jezik.
Kot rečeno, je to pisal Tannenberg leta 1912, dočim je Hitler lani svečano izjavil, darniu Centralna in Južna Ameriki nista nič mar.
Dr. Rausehnigg, bivši pre<lsodnik senata v Gdansku in svjoječasni intimni prijatelj Hitlerja, pa pravi povsem drug če: — Nekega večera leta 1933 sem slišal na svoja lastna uŠ3->a reči Hitlerja: — V Braziliji bomo ustvarili novo Nemčijo.
Evropska vojna je povzročila v centralno-, in južnoameriških republikah veliko izpremeinbo.
Južnoameriški državniki in južnoameriški trgovci se zavedajo navzočnosti nemške nevarnosti. In čedalje odlpčnej-Š postajajo v sklepu, da fašizem in nacizem pod nobenim po gojeni ne smeta zmagati v borbi za vlado nad narodi Nove p sveta.
lonisti znali ohraniti .svoje pra-j-^o bi?! i nekateri Amerik a not police. Nekoliko besedi kz gov o-1 kol jeni . od vojake v generala rov 1 Pat nick Henry-ja> ki jo v i Santa Ana. Honstonovi vicjaki <»gnjt»viti debati pozivid v legi-[■so zaobljubili ntiš^Vvanje in slaturi Virgrnijo na otlar voi i'ka^neje «> sli v boj s teur ge<s-preti angleški vladi, postalo je [lom v ustih, poiri/.lli Meksi-zgodovint4ko geslo, ki ga vsak ,<kaaice in ujeli Santa Ano.
Kobdu otrok tukaj po^a: < Akfc Tako podobno je bi Id ge-lo-tie to izdaja, p:, naj bo!" (H M je ^uetite ljtKkko ogorčenje Phis a treason, make the m st za špansko vojno leta 189G..
nI ](" III "I itn »••»• ci-zi.k/^/1. o 1__.!_
of it" in "Dajte mi ^vobodo ali ^lajte mL smrt!" (Give 1110 li-lx»rtv or give nv ideath). Ta tresla so krctžila od ust do ust, bila napLsrma na zidovih, tisočkrat ponavljam* na shodih, rav no tako, kakor znak "V" se sedaj ponavlja po vseii poikraji-npfe podjarmTjene Kvropo.
Tečina g]a>* ivitih zgodovin-
Pevci!
Nuša domovina ječi pod tež-klni krutim tujim jannonm kot še nikdar v celi svoji zgodovini. Ntiti divji Atila ni tako kruto ravnal s podjarmi jen krni narodi, kot ravna sedaj moder ni'Atita — Hitler. Zver, katera v airodavini nima primera. .
. ... . , 1 .	, tega sveta.
Antenski narod pa je v vseu
»''učajith, kadar je bil kak na-nc<l zastiran, pokazal s\»je so-, out je in tudi z» j iuhs cuMUŽnjcni naro<l se jo zavzel in čtuti z na-, nii. V New Yorku je bil postavljen odbor pod imencirr A-merican Frieiwls of Yugoslavia. Inc. V tem odlwru so 11 aj-uglednojše amerišSke .cn^bno-ti. med njimi tudi Mrs. Rleanor BoKwevelt, sapa ga nagega ve-
lo, kar vam bom zdaj povedal, je mogoče izmišljeno, mogoče pa tudi ni, kajti govoril bom,o Butalcu, to. je, človeku iz tistega kraja, kjejr slišijo ljudje ob lepih pomladnih večerih travo rasti, verjamejo v Kopernike in copernije in se dajo slehernemu vleči za nos.
Živel je premožen Butalec, možak pri šestdestih letih,..ki je z metlami kupčeva! in ga je pri tem včasi zanesla pot v daljne dežele.
Pozimi je delal metle, spo-/mladi je pa oprtal krošnjo ter ga ni bilo do jeseni domov.
Dokler je bil mlad, mu je bila krošnja igrača, ko so mu pa kolena opešala, je kupil ua sojmu. osla, da mu je prenašal breme ter je včasi še sam sedel nauj.
•Z oslom sta bila neločljiva prijatelja ter sta po bratovsko delila sladkosti in trpljenje
„; • - .talca pot v sončno Goriško, v
-svowgoj u; Brdo, kjer raste sladka rebur
.Vojni brod "Maine" ki je bil odposlan v pristanišče Havana v obrambo -iWeriških pravic za časa kubanskem upora proti španski nadvladi, je naenkrat!
Likega predsednika Roo evelta.
Ta odbor je žo |v>slal našim vojnim ujetnikom' živila, obleko in drng«' potrebščine v vrednosti nad milijon dolaryv in
olosjplodirrtl m mnogo življenj	?opelt pripravlja dm-sro
DAVČNO BREME
Zvezni dolg naraste vsako sekundo za $277.50 ter ji do danes presegel mejp 50 tisoč milijonov dolarjev. Dolg je uvakrat večji kot je bil začasa prve svetovne vojne, ko je znašal 2<i tisoč 596 milijonov 701 tisoč 648 dolarjev.
Po zatrdilu uradnikov zakladniškega departmenta j«i i/za 1. julija narasel-zvezni dolg za 1 tisoč 40 milijonov dolarjev.
A ko vzamemo, da ima Amerika 132 inilijouv 633 tisoč prebivalcev, pride na vsakega prebivalca.davčno breme v zne-j-ku 376 dolarjev in 97 ceutov.
Zvezni dolg se je prevseni povečal zaradi pfodaje zveznih bondov. ki je znašala v šestih tednih 480 milijonov dolarje v. K temu pridejo še davčne obveznice (Tax Anticipation Xote^ v znesku 255 milijonov dolarjev. Dasi so bili ti vred-rostni papirji izročeni zvezni zakladnici za plačevanje davkov, so v bistvu le davčne obveznice, ki 'bodo pred dozoritvi-jo spremenjene v razne druge davčne oblike..
Statistiki so iziačunali, da bi bilo s papirjem, na katerem je tiskanih za 1 tisoč 40 milijonov dolarjev novih davčnih obveznic, mogoče pokriti 2560 akrov zemlje. Ce bi bil da-\ik zadnjih šestih tednov spremenjen v dolarske bankovce, bi segali, položeni drug na dru gega, pet milj visoko.
IMATE 2E TA PRIROČNI ATLAS?
V leh "kritičnih €msih. je vsakemu titateljo dnevnih vesti potreben ta priročni ATLAS, ki gm pošlje-
m« našim narofoikom po najnižji eeni. — Naročite ga še danes!
Opozorilo Delavske federacije
Ameriška delavska federacija je opozorila ameriško delavstvo, da bo v teku prihodnjih šestdeset'dni izgubilo precej delavcev delo, ker bo vlada omejila produkcijo raznih 'predmetov za privotna ipora-•bo. Nezaposlenosti bo dalo povod tudi dejstvo* da manjka tovarnam, ki ne izdelujejo vojnega materiala^ najpotreb-
nejših si rov in.
• Po mnenju Federacije bo zaprlo svoja vrata najmanj pet tisoč tovarn, ki prodsiQirajo za civilno porabo. Nagmaaij milijon delavcev bo izgubilo delo. Prizadete bodo tovarne, ki se poslužujejo ®a svoje izdelke aluminija, železa, jekla, bakra, cinka, brona, niklja, gumija in pluto vine. _ _______' i _
Velikost »H s 14U inter
48 velikih strani;
82 barranlb semljevMor tujlb držav In 9 zemljevidov Zdr. drŽav Id zastav vodilnih držav;
46 svetovnih slllc poimlnoma o-zns^enlb;
Znnlmlvi svetoval dogodki. Najnovejši semljevld kaže celi sr«t lo tudi:
RAZDELITEV POLJSKA HKi»
NEMČIJO IN RHSIJO ITALIJANSKO OSVOJITEV ALBANIJE
PRIKLJUČITEV ČEHOSLOVA-
ŠKE K NEMCTJI NQVA FINSKO-RUSKA MEJA
Gena 35 centov
m
afe for de-
.]e bilo iTJsrubljenih. Dasi odgovornost Španske vbtde ni bila nikdar dokazana, je dogodek takoj razljutil, ameriške ljudstvo, ki je zahteval napoved vojne proti Španski. Ofirrče-nje je ostalo živo ped jreMom: *' Remefmiber tlie ^Etviaie.
Gesla svetovne vojne so znana. Izmed najbolj znamenitih so: "The Yanks are comimg i-'-Lafayette, we are here *' Make the World (mrcracy.''
Vojne pa niso bile odini \-!zix>k popularizacije znamenj-till ge^l. Osvajanje zapada je jporodiWo mtnogo gesel, ^ijorda najbolj znan je nasvet klavnega žumalasta Horace Oreeley nT) tedanjo mlaiino: <4Oo AVc-t young man." To gesflo je bilo tedaj jako pomortibnos ko je j divjina valbila ameriško mSladi-1 no, da si poi^ee srečo v obeta [ jočem Zapadu. in, dasi danes ne pomenj« mnogo, se že vedno ^liši to gesto vsepovsod.
pšiljatev.
Amierican Friend-s <>f VtDcjor slavia «0 sklenili, di sefptwi-
hra obhajajo Jugoslovanski dan ob priliki 18. ro>tnocm <žne
kralja Petra. Na proesnjo tega odbora so ž«' governerji oimih fYUteripSkrh držav -poročili, da Vodo za dan 6. sept. razglasili v svoji državi Yugoslav Day
V ta nanjen se bodo po raz-njh državah vršile velilke s lav-nostL Slovenci, glejte, da bo ste k tej pra£"avi piis^peva': kar vam je največ mogoče. Ce se Amerikanci zanianajo za na se moramo tunii mi.
Posebno pa se cbračam na nase rojake v New Yerku, da seipobrigajo za to in -torijo vse kar je v njiho^'"1 močL Zlasti vabim nalše pevce, ki naj pripadajo k temu ali'onemu pev-skemlu društvu in tudi one pevce, kn.iso biili pri tem aii onem
Nekega poletja • zanese Bu-
PrcfLuva Jmgoislovanskega uttie bo v solioto 6. sep>temlbra v Conimodoie hotelu v. New Yorku cb 2. popoldne ob na-\"^ot-nosti najod! iičnej<ih zastopnikov simeriške družbe.
Povabljeni smo, da zapojemo nekaj pesmi, katere bo ponesla "\VAtBC radio jx>-taja ne samo po celi Ameriki,- temjve*" tudi nrii avu v London, kjer bodo zbrani zastopnik} v»eli narodov ki jidi je podjarudjil Hitler in iz Londona l>ouio prejeli odgovor od kralja Petra in drugih zastopnikov jugoslovanske vlade.
Pevci, brat.ie, prijatelji, va-billl vas tecfaj, da pridete na
pr\X)- pe»ko, vajo petek 22,
averu-sta v 83icvenski dernv. 253 Ir\*irtg Ave, Brooklyn- N. Y., ob 8. zvečer.
'Na .svidenje!
I.' Hude.
TRIDESET 2ETEV ZGANJA.
\1% Travmika .poročajo: — Te dni je bilo običajno romanje na Vlašič pianino. Okrog 2000 romarjev .se je zbralo, .da ixpro-i-jo bežji blagoslov za svoja polja. Po cerk\*enih. slovetsno till so se ljudje zabavali na veli-k 0.111 travniku z igrami, pt t jem itd. Seveda .^o pri tem pili vino in žganje. Neki 15 letni deček jecrazžalil ^tarejše^ra moža. Zarrdi. tega je nastal hud prepir, ki-se. je knudu.spreint?nj.l v pretep. Veil no več kmetov se
PoSljite
ivoto v znamkah oz. po 2 centa.
po S
Posebnost:
HA MM O N DO V ZEMLJEVID. KI
SAM SEBE POPRAVLJA KUPON, ki ga dobite a atlasom in ko ga iz)>oInlt(! in poSljete k Izdajatelja zemljevida. Vam daj« pravico, da dobite dodatne zemljevide a novimi mejami vojskuj o-CUk ae držav, kakor bodo preme-
njene po sedanji vojni.
- "■ ■ • •
NaroČite Atlas prt:
" GLAS NARODA
M« WEST lttfa STREET
M'S'W rOBK, N. T.
DVE SMRTN INESREČI POD KOLESI VLAKA.
j V dveh dneh sta se v Osi je-' ku ajrodHi dve ynirtm nesre-1 či pod kolesi vlakov. Prvi je našel smrt pod vlakom 38 letni Simon Jakuša iz Istre. Naslednji dan pa je železniški čuvaj rtr. progi proti Našieam, zaslišal crnoano vpitje- Hitel je v smer, odkoder se je slišalo vpitje in kmalu,našel ob .progi moža, ki. sta mu bili odrezani, obe nogi. in leva roka-	je bil
pni zavesti. Hitro so ga prepe-'ljaVi v boluišniJco kjer je naslednji dan izdihnil. Preden je umri, je povedal, di-.i, je delavec Josip Heršenereder iz osiješke olboJice. Bil je pijan in je zašel na železniško progo, kjeT ga je povozil tovorni vlak.
S tem. da ku-SU£Y pite obram-
STATES ,	.	. . .
bne bonde in lamke, pomagate ne samo deželi^ pač tudi sebi.
pevcem društvu pa so iz te- ic vnveševalo v-pret^p in nasta, ga ah-onega vzroka a*ta 1, daj^ dye skupini> ki „ta ^ ^ sedaj pridejo v na^e vrste m^^ ret lli PoM] so
nastopimo skupaj pred Ame- |t<>r dajaJcev v| ln rfkanci, ki >0 si nade , nalogo,|ter	d(>brot Palice in
da ppnv-a.to nascanu bednemu,j^. ^	^^ sq letel-
zasuznjenenvu narodu.	|po y.raku. ^Ko so se pof hnd*m
Sramota bi bila, ako-nas ne .'boju končna duhovi ponvnli, se bi bilo poleg- kadar Amerikam-j je izkazalo, da je bilo ranjenih ci obhajajo Juygpslovanski dan. trideset kmetov. . .
KUHARSKA KNJIGA:
Recipes gf A l i Nations
(V angleškem jeziku) RECEPTI VSEH NARODOV \\ o,	0:0a !
Stane samo j	Tf
dm m	f1
i ^"Knjiga je lrd9 vezana in imA 82 I sttani^^llt i
_______
A Recepti so napisali v angleškem jeziku; ponekod pa sol (,(, ■ tudi v jeziku naroda,Jkl mu je kaka jed posebno v navadi^. ^
Ta knjiga je nekaj posebnega za one, ki se zanimajo za^i kuhanje in se hočejo v njem čimbolj izvežbati i ► izpopolniti. " "	)(
Naroči te pri	|
KNJIGARNI SLOVENIC PUBtlSHING CO
216 Weat 18th Street	New York, N. Y
la.	...
Gospodinja ogledujet metlo, ugajala ji je, in pravi: — Prav rada bi jo kupila, samo denarja nfniam. Ali bi kaj drugega vzeli namesto denarja,
dobri mož! Bokal n>bulq,yam dam.	|
Butalec je kar, slino pogoltnil, knjti o briški rebuli je že večkrat slišal, py jfi;jpa še n}T kdar ni..
—	Ce daš dva bokala, pa bo • metla tvoja, — .je rekel po kratkem premisleku, četudi bi bil nazadnje z enim samim bokalom zadovoljen.
Prijatelji ali .ste že pili brU sko rebulo? Nebeška pijača, ki ima Svojevrstno Iabtno&t, da. «<} vre v glavo, pač pa v noge. Glava je čista, misli pametne, noge pa kakop iz testa,-
Toda Butalec je bil čvrst de-iiec in je tista, dva bokala še precej dobro nesel. To se pra-. vi, iz vasi ju je prinesel, izven vasi sta ga pa vrgla v travo kraj ceste, kjer je trdno ea-■rpal.
Tudi osel je bil počitka potreben in ko se je namulil trave, je legel poleg njega.
Pa pridejo mimo trije pri-daniči, žejni ko žolne in suhi ko poppr. Butalca so že nekoč videli in ga takoj spoznali.
—	Rebule se je navlekel, — pravijo in sklenejo, da mu treba eno zagosti.	,
Načrt je hitro storjeu in .izvršen. Oslu odvzamejo uzda.. Dva pridaniča. odpeljeta osla, tretji si pa natakne uisdo iu začne tresti Butalca*.
—	Vstanite, oče, vstanite!
Butalec odpre oči in se strašno začudi, ko namesto osla opazi poleg sebe človeka z uzdo na glavi.
—	Salamenska rebula! — si misli, — koj se pa strezni, ko začne pridanič govoriti:
r— Tak, odvzemite mi ven-
dar. uzdo, oče.. Rečeni vam, da sem težko čakal tega dne.
In začne praviti presenečenemu Butalcu, da je njegov oče copernik, ki zna vse ča.-rovnije tega sveta.
—	Danes je dve leti, ko sem >e skregal-ž njim, — resno pripoveduje Butalcu. — Stari je kar pihal same jeze. In ker ni mogel drugega, je izžebral kozjo molitvico in me zaklel: —
nočeš biti človek, kot se -»podobi, bo« pa osel. Dve leti l>oš travo mulil in tovoril lju-.'in! — Tako je rekel stari, jaz sem pa čutil, kako se mi daljšajo ušesa, na vse štiri sem •epnil, dlaka mi je pognala iz telesa, in bil sem osel. Danes a pa minili dve leti, in sem spet človek.
Butalec, ki je vsakdo oslarijo verjel, je verjel seveda tudi to. Še večerjo je kupil pri dp-niču in mu dal tudi goldinar za na pot, ker mu je tako dolgo kot osel zvesto služil.
Iu tako sta se ločila. Butalec je oprtal metle, toda težko-ga bremena, ni.bil več vajen.
—	Drugoga osla moram- kupiti, — je sklenil, — kajti v. križu in v kolenih sem slab.
Pogledal je v pratiko in videl, da bo čez dva dni živinski semenj v sosednji vasi. Butalec hodi po ,sejmišču in gleda. Samo en osel je bil na prodaj,
—	njegov osel...-* Pridaniča, ki sta .ga mu odpeljala, sta ga imela n^ uzdi in ga skušala spravitLv denar.
Butalee stopi k. njemu in se ■nm porogljivo zasmeje:
—	Aha, si se .pa spet spri s tvojim starim, da te je spet v osla zacopral! Pray ti je l Kaj ga pa ne ubogaš.. Na k, le brez &krt>i bodi, tebe pa že ne Ihmii večrkupii:.-, . ...

L £ 9 VX1 ODS"- Hew Tor«
Monday, August 18, 1941
DA MLR FKIOEL:
t-.,4 rv- * 4	I i n *
Himen na kmetih*
JJomaoi «iii pri Cuku ise jo ity znaj temeljito dobra de»!a<u*mL
nil. Stari Cuk je bil inn.vit priden in delaven od mll$di>li	Rad si' je poba-
lu^l s svojim prem usnjem in po tem se je morala oMiajati tufli žonitev njegovega eina etUncc'4 kar na jsijajneje.. V>i sorptlnBki do tretjega »"-lena. sosi d je v okrožju dveh kilometrov so bili p ,vab jeni v .goste,
Aflizto p redi]) ust ne -olnce se .le že poslcivilo od sivih g!av gorskih orjakov,*ko sta se plazila po strma stezi dva volkova skozi no baš pi ijttni sejnrak proti ČSikovoniiu dcmicvju. Ostra sag*'« in dolua kunienita steza ta ju tako vzlakotila, da sta Z'.vohala že na, pet-1 o korakov vse pečene podrobnosti (\ikove kuhinje.
l>a! ljflčiK> sva bila/ Ivan in jaz. Porabila sva jiočatnice ps. prvem .semestru sedmega razreda ter se s radostnim srcem ■dzvala poivabilu na pristno knw'čkj> ž .nitovanjf. "kjer.po-
R A Z P R O D.A J A
SLOVENSKIH
KNJIG
po zmerni ceni
Ijenja, kjer nasitijo lačne in na llOi]ijo žejne. Si^ea* bi lahko oblekli l udi nage. ker sem izgnhil po poti dva gumiba moj prijatelj, je pa pustil svoj ovratnik do mp menda iz previdnosti, da n m uc bi nagajal preveč med ye«"crjo.
Prišla sva i|i sprejemi je bil veličasten ;\*sean znanim in ne-znanini gowtoiii je predstavil naju gp^podar, sam, vo-el, da nisva odbila njegov« ga povabi-
bJižujo sobo. Kc» je p^, tola žil govornik z nežninii besedami : "UtolažiUe babnečo Xiaga-ro svojih kristalnih solza," so se spustili vsor.v jok in s solznim očesom čcjstitali Ivanu k njegovemu govoru. Vsi so x djv.iH!
Opozoril en ženina, n^i običajen odgovor in. primemo zahvalo. Branil se,je sicer, češ-da ,ne zna govoriti,, da je že pi-jaij. Stopila *va pred hišo. ho-
dila in dol in najmanj delti. Odkazali <so nama mesti ptl setikrut sinv mU ponavljal: - * doliri. bj-lopogrnjeiii. in kar je I"Zbrani gostje!. Kakor, vam
najvarneje, prepolni mizi.
JiiJilnega lista nočem |>opi-stvati, ker ne bi prišel do konca, ker bi začela cplo Ivlio;
ie znano, sem »e danes poročil. Žalibg, dagadmlani že malo v )riavi.,upam pa, (h* >e dobro zabavate; bodite prqpii«tfini, da
flTIIDVEJiR C.
-—-I	u, . ■
V OZADJU RUSKE FRONTE
je k duhovniku in mu povedala da je l)ona RctBeega na potovanju obsedel hudič. Don R<*dri-pa -je na pp^la&i jtepryave pri.-, jely .i inkvizicija in ,,vng!i so gp. ' v ječo. BU je* zaprt.-štrri leta in je v ječi uii>i L V, rodneanJkri^ . ju J)aija Rqjjriga Avmo^te, £ provinci Huelvi, so na vem roj Inein d on m vzidali sporni nssko ploščo "v spornim mi prvega evropskega kadilca^ ki je mor;1'! plačati % življenjem., da. je zvjjfcfi p O'i kaditi, T</bučnl monoppji v,evropskih državah, "bi bili tudj dclžni postavljati spamejiike prvemu evropskemu kadilcu.
Nemški vojni ujetniki nastavljajo kozarce, da jim jih napol ni z vodo ruska bolničarka.. Ujetniki so tik za fronto, nato pa so bili prepeljani v.notranjost Rusije vujetniški tabor.
begi n ja vesoljne zgodovine, ce,- * vasa ^P^oUjnost meja s rediti sline, ki bi jih bito gotovo/;? . ^val.-u.iem se vam za vaš ■An mailing ikLiiui (UwnLn^m oibisk m da lu -e še večkrat
za majhijko ploho. (ibžalu jcm; da inrjjn samo pet prstov na vsaki roki, čini več bi jih imel, tem več bi jih obliznil pri takih vp iUfinih.'
Iv \>ak«mi jtnlilu me je lakot^, k vsaici jneriei pa žeja na^ vdajala z lieukroeeniiii. powu-mom, kakor je navdajala Jpf-tejeva prisega njegocve čete v aiumi, Or-egorviče%ri pesmi, Tik mene je sedelo km-etsko dekle, ki je; vkljub svojenm 18. let« že pi^koračilo moje telesne vit-kosii in se približevalo piagu
snidli zdravi in veseli, to jo moja želja."
IMoj učenec je bil prebrisane glave in slednjič 5?e je naučpL
. Vtetal je. njegova nev>tsta ica je pGCuknila na stol ,v strahu, da lcdtko pokaai s kako neurn-rmcstjo.d^bfi vtifi prejšnjega voi-»; teda že«in se ni zmenil za njeno l^ojazen in ziičH.
i k<Sfa!vni £ostjq Kakor vam znamo, ^enn ,se danes žalrbog po-Uočil. Upam, da ga imate žft. ma'o v glavi in, prepričani bedite, da je to moja sreča. Za-
Po 50c zvezek
onih barak, v katerih se razka-;
znjeyj za 20 \iinarjev občinstvu'hval ju jem se vam ia vaši po-j poiTseh in mestnih sejniHi naj-1 set, in da bi se večkrat priL3li . .	(debelejšo ženske. Tuie ji je bi-In?, mojo ženitovanje, je moja
»iKlersonove pripovedke » slovensko j lo \>lali ja. Ko sem se nemalo željil."
•zaeodil njensimi -go^poskerrm
iroorm, .mi je povedala, da so s"v3fvj čas dajali d<;ma mlelko ffo-?»pe notarji In ker je, očetu ta-Ico ugajalo notarkiivo ime, so krstili njo kot prvo hčerko za Natal iio.
mladino
Bele nofl mali Kmak. ^ Dostojevski j) Božji mejniki (I*«n Presek * Filozofska zgodba (Alojz Jiraaek) (»ompa^i in Komqrateki (Jul. Zejer) Gospod Fridolin Žolna in njegova
družina (Fr. Milčinski) Kazan, voljčji pes (J. O. Cunvood) Kaj M je Makaru sanjalo (V. Koro-lenko)
Na različnih potih (Frane Friseb) Peter Pavrl Clavar (Dr. I. Pregelj) Pravica Kladiva (Vladimir Levstik) Sveta not (Rudolf Vrabl) Slika Doriane Gray (Oscar Wilde) Verne dnše v vicah (Prosper Mirime) Zapiski iz mrtvega doma (A. Dostojevski)
Po 70c zvezek
Do Ohrida in Bitolja (Ivan Melik)
Po 75c zvezek
Bellegor (Artur Bernede) Onstran pragozda (James Oliver Cur-Wood)
Po strani klobuk (Damir Feigel) ~ Romantične duše (Ivan Cankar) Keržant Diavolo (Marrel Priollet) 2<4ezna rest« (Zane Grey) Zlati Panter (Smrlair Gluek) (iosar v oblakih (Donald Keyboe) no«podariea sveta (Kari Fldor) Hektorjev .Meč (Rene La Bruyere) Rdeča Megla (O. R. Frieh)
< Po $1 zvezek
1 grabi jeni milijoni (E. G. Seliger) V^ridieus (Pater Kajetan) Sirko (K. S. Thompson)
Radarska balada (Marija Majerjeva) Prigodb« čebelice Maje (Waldemar Bonsels)
PlAgvinski otok (Anatole France) Pisane zgodbe (Janko Kae) Iz življenja za iivljenje (Ivan Zupan)
Po $ 1.25 zvezek
Zadnji Mohikanee (J. F. Cooper) Skrivnostni studenec (Pavel Keller)
.. Po $1.50 zvezek*
Zfočiu in kazen (F, M. DostojevskiJ) Tljgrovi zobje (Mavrice Lablane) Krištof Dimac (J«ck London) Mfcterija (Gustave le Ronge) Lneifer (Jean de La Hire) Izpod Golico (Slavko Savlnsek)
Po $2 zvezek
1'reseren (France Kidrič)
Po $2.50 zvezek
VUnjeva rrpatie* (VI. Levstik)
Naročite pri:
KNJIGARNA
ep.
216- Vfest IStb Street,
New York, N. Y.
Vsi, v ti«?Tiip t^e i;adovoli. Bdir-no nevesta je zavTač&la vsako, jed. ker je hxtoku osi.aiti zvesta slovenskemu reku: "Braniš se ko lnnečika m vesta." Premiš-Ijal sem občutka, -ki -nvorajo <Av liajati mlade nevesto, ki jo celo tako omračijo,- da bi darovala najlepši, ko^ peče^ke^ najjdebe, lejše puranc\»o stegno, na jpi-kantne.iŠo kranjsko t^loba-o za gorak poljub svojega ženina. Toda idealno pc#oprje mbiili miisli se je kmalu porušilo. Šel sem namreč, na sveži zr;^k in o-pazil m in*y grede nevesto samo v svoji sobi. Skozi prtprta vrata sent gHedal, kako si je virtu-ozno rezala svinji ko kračo, ipjcdtem ko so krasile velik krožnik pred njo dobre klobase, i med tem ,ko je e°<roval T>red' njio liter, viparvca. No, sedaj sem
razumel njeno = ra.mežil j i v osi pri večerji. Idea'li, ideali!
(Bilo je polnoči. Dobra k**i]>-l.iica je zajedla vse jpostonan-lce po glavah zbmnoga omizja. Zabava je postala žijvahna; Kar naenkrat vstane Ivan. pomežik-ne^jn^ skpr^ij tievklno in zpfčne ^n avcati "toat-t.* Nazdravil je nevesti, nazdravil ženinu, po-zdravil zbrane goste, potem so pa sppfOii,! .s.koloisalno zgovornost jo. na »d^ugo polje in/vigaka tretjm b^^eda je bila tujka in vedno manj so ga razumeli poslušalci.
Govorih je o Ligurkoveni za-kdnoda>stvu glede metafiszione-, ga pajčolana akustičnih mi-ki-o 'kopav, navduševal se za njegove pncibleme v ^etrefaik-tičjiih sonetih bodočih1 hidrav-ličanifti atnK>sfe|-, navajal hipgo-tistične recenaaprj0 njegove oip.inoane iznaj(||je rta^fat^gnor-, gwnist»čnem jaoljft piorodaktfi skih korifej, itd, dokled se ni začela jokati - .nevesta, menda pod vplivom; svojih izletov v
MkrKk, pre^eper mjc. Se nikdar niso opaziti navzoči kmetje gm-oiTii^ke žiie pri ženinu. Seriaj -se pa niso brigali za vsebino govora,' str^neče uho je slišalo le njegov glas in, "Saper-lot. ta pa mora biti pri prihodnjih volitvah naiš starešina. Kje še je pa naučil? Imenitno! Govori .pa že kakor kak poslanec. Gospod naj se grejo le skrit, še na našega patroma dan
Kako so začeli odkrivati Nil
O Nilu. sveti reki B^itpčanov inuuito najstari-jše poročilo, ki še tiče Afrike sploh. Značaj, te reke se ne nioie primerjati z nobeno di-uj^o reko na svetu.
pb visean svojem r>jKjdn jem. teku v dolžini 24(H) km nima Nil noibentga pritoka. N jegovo naraščanje in poj>!ajanje je tako redke, da so Egipčani uredili I>o njem svoj koledar. Tem nil-.^kim poplavam je treba pripisovati. da se je raavila- tis:č-■letna egipčan-ka kultura. Brez ?»Ua'bi ni bilo dežele, ki jo ime-.najdemo FJgij»t. Kakor se razprostirajo pu-tčave ob Egiiptu kai|K>r več ne sega bfcigXKlejen vpliv Nila, tako bi tudi Egipt
poslal puščava brež njega. Ni <■
silno zaninfcala znanstvenih mož starega veka t7e skušalo preiskati "ta nebeški studenec Kgipta.'' kakor gaje imenoval Homer. Že Se-sostris, ki je izilal prvi "zem-IjevUl" jt- ]K» jMxiatkih jMsniii 'EuHatliirt, nameraval potovati k izviru Nila. Tudi Aleksander Veliki, ki .je ob u~tju Nila
podatkih pripovedovalcev ,niso -bila potrjena po raziskovalcih. zato mftiogi niso'vanje, verjeli. Dvesto let pozneje je za-•pi al rinfcki z^od(n i]iar Ajmia-nus .\Earcelinus, da se najbrže nikenrurne i>o posrečido pro-divti k izviru Nila. Skoraj jx>1-di Uitao tisočletje je držala t=- na-poved. Egipčani kot na.jibližjl sosedje Nila s? ni»ij ntnogo zanimali za izvor reke, zato so se drugi še tem manj Poznali go sicer že od zdavnaj velike li-ike oaze in \-«lio<lne jiušča-ve,.odfco<fcr so vczili zlato in drage kamenje, -vzdrževali sa tudi živahno trgovino z obalo Somalije, od koder so dobivali kadilo. O izviru Nila pa niso
čuda, da je ta reka Sajenja f ^"f'tovili P^ebnega ..........- ljudi. MnKsgo	bilo vredno omeniti.
ne govori jo tako lepo kakor. že:'uf»tanov'rl mesto, je prav tako nin.**	iwc-lel prixlreti do izvira te re-
{Refošk. harmonika in neC^tr-ta n in oži ca parov se je vrti 1 a po maVi sobi. V gn ječi sem bil tmdi jaz: zdaj mi je»stopila
la v osebi n>oje plesalke na noge s tešio 97 kilogranjov, zdaj mi je pokmila Karibda v osebi trdega kmeto s konnolci naj-rmwij pet r<?ber in v resnici liki Odieejeva la<^ja sem se ziibal mod takimi neudoibncstirKi. De^ ske na podu so imele nainfreč tako hribovje, take doHlie. da sem pa obtičal v •g'robdki dolf-"ni, da se*n s strahenv zrl na ivo-je bliižnje pare, ki bi kaj lahko] stopili s '.-vojin^i podkovanimi čey?ji na nnosjie rame. Potil spiti se, n*>oil tnldi, toda zalba-va je bila inM?nitna in Se dolgo potem so se spominjali kmetje na to krrisno ženitovanje.
{Piiofci jutra pa sva. "šla
nila ter bi zagledal izver Nila
Zdela se mu je največja živ-ljeuwka na'o^u rešiti uganfko velenke, stoletja skiito. Po-smeje je cesar Ne ion poslal dva častnika z nalogo, naj bi pror i kala "Caput Niti" to se pravi "gLidVo'' Nila ali njeigov izvir. Ko sta se.razi.skava1ea vrnila, sta pripovedovala, da NH priteka z dveh visokih skalnatih stebrov, ki sta ]*x limeniu
omeni tu V .srednjem veku ni bilo skoraj nobenih zemljepisnih raziskovanj in tu. i i trgovina ltiud ]x> !-aiiM»zninji *!«eželami se je zelo onn. ji la. Rnziskovaloi so se peča i z drugimi znanstvenimi vprašanji. Pač pa je v 14. stoletju neki Arabec odšel na daljno pot.k Nilu. znan v zgodovini pod imenom Ibn Ratuta. Leta 1325 je šele 22 let star za pust ii svoj rojstni kraj z namenom, tia obišče Mekko. Prehodil je seuinio Afriko in se pridružil neki karavani. Med postjo je zbolel Ln dolgo ležal zapužčen brez vsake pomoči, dokler ga niso rešili aieki potniki. Nada.-! je val je pcitovjujoje čez Alžir proti Tunisu. Ko ,}e tam. zopet zbolel, jo nadaljeval potovanje v A lek andrijo z ladjo. Tam <se je izkrcal in nadaljeval je pot oib Nilu. Zelo lepo je 0]^al svoje potovanje. Nekaj časa je pat oval po Nrilu z ladjo. Ladjo so v"ekd veJblodi vzdolž o-
bivag tvo. .Med (irngyn sta pripovedovala o prebivalcih da kade. I>cn Rodrigo se je pri tej priliki naučil kaditi in gh vrnitvi v Evropo je prinesel s seboj za'ogo tobučnili listen-. Ko je njegova polx^zna ž. na o-pazila, da^spušča dim skozi nos se je silno prestrašila, zbežala
KAM JE izGii!nX4 MLADA -SLUŽKJNfA?
S<J.prpga jxxlkov^iika , Frioda Vrhiinc je prijauLla. policiji v Ljubljani,'da je vzela v službo ndadq 19 letno služiup Jožefo Traučark iz Sv. Tljja prj Tjirja-ku, Naeiediyega dm pa je služkinja tožila, da ima. strašne bc,-tečine v trebul^t.pa jo je podala k zdrav piku. Dekle je ru- odšlo, nazaj pa-se ,ni več vrnilo. Dogodek je skrivnosten zaradi tega., ker je dekie pustilo pri svojo gospcQinji posebno knjižico in vso svojo obleko. .
ADVERTISE li\r ' "GI/AS NAROD
PEVSKIM ZBOROM
POSEBNO PRIPOROČAMO NASLEDNJE MUZI KALI JE.	• -
M
Emil Adamič—16 JUGOSLOVANSKIM
NARODNIH PESMI r» moški .............................
SEST NARODNIH PESMI U
ški i bor ....................
ŠEST NARODNIH PESMI *» me-inoi ibor -...................
Iruir Venturlni—ŠEST MEŠANIH IN MOŠIilB ZBOROV ......
NOTF. 7A ZAVIR ALI HAK-
MONIICfr
a ■ ■ '0	'--■
1. SLOVENIAN DANCE . \ANQA POLKA ____________
Z. PO JEZERU
KOLO__________________________
3. BARČ1CA
MLADI KAJETANE__
t OHM) VALLEY.
SVLVIA POLJKA —
i. TAM N4 VRTNI GREDI MARIBOR WALTZ
C. SPA VAJ MILKA MOJA
ORPHAN, WALT3	.....
7. DEKLE NA VRTU
(M, M A BIČ Ji A. PEGMAJ,,.. -M.
t. ZIDANA MARELA (p»Ik») -i VESEI4 BRATCI ((Murka). JJ

t'erdo Juvanec—\'t* MLADIH IJ5T. mo*ki zbori .................
Peter Jereb—OSE»l ZBOROV (i 6kl m me&anl) ..........
IZ ŠTABE ZALOftE pa ima«
mo še naslednje pesmi, katerim smo zcižali cene:	* »
Ameriška slovenska Ilira,' (Holmar) iT Orlovske bimne (Vodopivec) ' .M Slovprudd akordi, tt mešanih In
BMilrifa i borov (Kari AdamU) .7«
Trije mejili zberi (Qtesbana
.........-—
V oepelnttni noto. kantata
ibor ln orkester (8att»et) r.
Moški zbori	m
nekaterih nill^ki slap, morda vbreižja. Vendar ni nw>gel pro-
tudi Rliponovi slavji. - Opw teh raziskovalcev jc bil za. tisto dobo presenetljivo točen. V tistih časih so imeli namreč izredno čudne .predsl are o iz.vo-J"u Nila. Tako ao nn primer nekateri mislili, da Nil izvira na ! planoti i» ^apatovico. iavjra teče na vzhod, drugra polovica na sever. Zopet di-ugi sq..trdili,ida
sit venia verbe) z Ivanom pro \ ^ -Priteka iz iraorja, dalje tre.
ti dom»u, in vs»i psi, mladi, stani. majhni, veljki, pndelm, da-, kelni mopsi, de&e itd., nil o nami^. daji miru, ^ker so zaprerii da nosiva hudega maSkn. !
Rojake prosimo,, k o pošljejo za naročnino, da se poslužujejo — UNITED STATES oziroma
oahajJXAN
POSTAL MOWS;
iko je v&m le priroCno
t ji, da izvira v nežnimi -zahodni Afriki ter teče dolso časa proti vzhodu, dokieT >e ne obrne na fiever. Nekateri so si c^lo ra?;l»^ali, da Niil izvira v Indiji. Ni'hee pa ni imel sreče, da hi odkril iarnr4'svetega Nila." - -
2-.t»o je bil velik napaedek v Vaaiifikavamju-'Nrlia ko je PtoTo-mej~iz pripovedovanja in starih podatkm' dognal da se modri loči <Sd> belega Naj a. da ta teke priteka z ' M^e^ni'h gor, da ima iesit izvirov, studencem, -in dva jezera kot izvir. Očitno je mmlM na Va«ktcrijmo in Bdvandovo jezero. Toda ta dognanja o Nyl-u so slonela le na
dreti do iavira Nila in ^kriv-•nest svete reke .je otala še nadalje nerazkrita. _
-■—<—- -
PRVI EVROPSKI KADILEC.
^naiji), Križtol Kolmi^b ni niti slutil, da je odkril novo c^lhac, ko je naletel,/na. awjeri-žko obrežje. Atisli 1 je, da jo odkril novo pot v zapadno Indijo. Kakor zatrjujejo življenjepisei KriStofa Koknr<ba, je vplival nan zlasti Marco Polo. Zato je mislil, da bi lahko odkriH novo pot v Indijo in je bil prepričani da ni daleč od Krtajške. je pri-staj na amerieid obali.
Mi^Hl je,' da je v bližini ne-kkfaitie 'kitajske prei-tol'nice Ekm-JČen-fu. Zato je posial svoje odposlanstvo, ki naj bi naš-'o to niiesto in o*Malo mogočneimju kanu njegove darove. Od)po-slanca sta bila pdemič Dom Bo-dtritgo de Jerez in Imis db Tor^ res ki pa sta se čez išitiri dni vrnila in povedala, da 5^ta»na»la le malo vas in primitivno pTe-
OSKAk DEV:
Barčl«-a; OJ. moj Socel je iov; Kam ml, fantje, drer ▼ vaa po]-demo ......................Ji
OSKAR DEV:
.Srečno, ljubca moja; Ko ptiči-ca na tuje gre; Soči; MoJ očka ma konjička "dva; Dnbiv sem pisemce ; Slovo; Je v pihnila luč .4*
EMIL ADAMIČi „
Modra deToJka (bel«kranjska...t®
Vso noč prt potdcl ..-.........Jtt
Jurjera .....................t.t8
Hodi Micka domo; Ha j drugega hočem; Zdravlca ........2f
VASlV/IJ M IRK in A. GKOBMING J Vetrič; P« gradinl .......*..M
FERDp JUVANEC;
Zjutraj....................... .28 ŽA KI^HB:
Slovanska ................V...20
PETER JEREB: Pelin ro4a; VASI-__ LIJ MIRK: Podoknlr-a.......
ZORKO PRELOVEČ:
Ko so fantje proti vasi SH.....9C
Le enkrat §e .................20
Slava delo ...................M
HR. VOLARIČ: Rožmarin; JOS. PAVČIC: Potrkan ples.......M
Dve pesmi. (Prelovee) i
4 ^ibor in"solo	______i.
NaSi liktmi, AvogUmM ;,..............„..
Gorski, odmevi. (Laharaar). O. zvezek) HMild tksri_________
ZA TAMBURICE:'4' '
NA GQBENJŠK£k JE-fLETNO, pod po uri sip-v-eoskih najrodnib pesmi za tamburice, zložil Mar ko Bajnk .v:.. .v.
Slovenske narodne peni u taaata-
ra&M sbor (Bajuk) ...........
Bom Selim planince, (Bajuk).
v podpori------------
ZA ClTRVi -Poduk zm citre..— 4 zvezki —. * (Koieljeld) _____________________
M
.75
• T


Bari pridejo. — Kmbda — .....
Slovenske narodne pesmi, Jankb
Žirovnik	"	*»
1. zvezek; 1*^3 pesmi u mc&kl • «.
aH ženski, zbor .............. i »
'II. zvezek, 77 pesni za rooftki In
mofenl- zbor<>........ .-. . -o..... 1.2i
IM nafodnBi pesmi j* moMH W
mešani ibor, Emil Adamič FANTJE NA VASI, '18 narodolb za moški zbor, Ciril PregelJU M
i *	N«i-očllo,pogljlte na:
"Glas Naroda"
21« WB8* 18th- 8TBSBT	NIW WRK. N. T, -

"U LAS VHOD — V«* T«rl —
: MoraJaV, Augua: 18, 1931
fITIVDTCJ9NH
OSPOD iz KONOPIŠTA
Napisal: I. WINDER.
67—
• •
"ElTBcel'enw " je reik.l, "zdaj ste imeli dovolj časa za premišljevanje o m?jih na^rtdh s federafizacijo, ki so vas takrat ta*o navdušil". Ali mem zdaj kot prestolonaslednik >*matrati, da boste toirtu prlnlemo uredili svojo politiko in pripravljali federalizac^o!"
Odgovor Oofltie'it.-wak«^ je bil vljuden in hladen.
"Osarska vfcoku^t. to na žalost ni mogoče. Moja naloga je, ^odit; poHt-l o, kakršna se zdi njegovemu veličanstvu pravilna. CU*sar ue misli na kak&no i®premena|bo dnžcrvmega. u-troja. Zetr> bile preegodaj že lanes delati za federalizem"
"Prej ste »ovor:'i drugače."
"Takrnt *e bil' eesarska visokest zasebnik, ne prestolonaslednik "
Fren? Fer lin ar d <y j«? z ledenim obrazom odslovil. Ločila sta so smrtna ?«vražnika
'•Neozd 17" j:ver n borniku na ljubo se noče izpostavljati,'3' je mislil Frni" FenJinand.
SVfccd >-a ie.daviL Zda| je bil vendar že prestolonaslednik, zakoniti	ceoaiskWa prestola,. In na vseh obrazih je
bral: "Nil! Jz.<njb.,j?n človek si S teboj nam ni trpba računat: *'
Boj za tekoče zlato
Petrolej ali lekooe zlato, ki je bil spočetka' ponvemlben samo za razsvetljavo, se je halj in bolj razvil v najvažnejšo (pogonsko -nov. Avtomobilskega in letalskega prometa si sploh ne niorejnter nilis^ti brez petroleja, a tudi ladje se izneverile premogu v prilog petroleju. Vprav tukaj se jasno zrca' i petroleja vi Mna. ePtrolej je kot kurivo bolj izdaten, s petrolejem je moča. -z ladjami del j priti, petrolej je laže na'cziti in ravnanje z njim zahteva manj osebja. . Za petrolej ni treba to-T?ko prostora kot za premog, ravnanje ž njim je bolj čisdo in ne povzroča nič dimta. Vojn 10 ladi^ jjio brodenje je že povsem preurejeno na kurivo * petrolejem.
Iz tega je razviden pomen nafte za obrambno gospodarstvo in za aioSne namene. Vsi smo zdaj v znam/enju vojnega gospodarstva in tako ima petrolej prvo in poglavitno bese-
Dura; mu jo lil imzek, ves svet nm je bit mrak. Svo-!^Z JlZ^ZT
>'/n 7ne.'i.I na -1 irnfrvm \lTn
,10 je/.o V -sne-sel ns.i grofom Wurrifbrandom. Prosil je cesarja nij i menu V	dvomila pri nadvojvodi prestolonasledni-
ku. ter poudari! d* dotedanji komomi načelnik grof Wurm-brerd ri tui^ž.u opravljati te službe.
V/urmbrrmda so odslovili. Grof Franc Thun, dotlej namestnik na	;> bil imenovan za vilšjega dvornika (pri p rc to lo n apl e d ni len Franr Ferdinand ni bil zadovoljen s to izVro. Be1 sc ioTliurovega častihlepja:
"Dvornik^, re r-Hrebujem," je dejal, "ampak človeka, ki K izvre^vsl T.j:ta l;o to kar mu ukažent, in pa-zil, da ženske vestno pomivajc :topni;e"
Meriia ^ete^iji je ža ovaPa za svojim dobrim možem. 1 ;ibiti s prekipeva^ru-im snem ni znala in tudi njena žalost ni b W žaleči trca, ki jc zadeto na snrrt. Ljubila je zmerom sa-j- ojo težlro dol?«:t,«t avejo življenjsko nalogo. Ljubila je dolžnost shrbot: «*> «*ečo svoje rodbine in evojega moža. Ker je bil zdaj mrtev, zelo umerjeno žalovala za njim. Mrtvi j: n: v<*6 n-lajral noVne do žnosti zto se vdova ni naag' a utapljati v .^oj- 7-1-sf . Utapljala e je v skrbi za bolnega sina, ;a pastork* , ki \:u :e b i po svoji poroki kot mlada žena obi.m'»!a, d? mu bo -merom pomočnica. Ves čas je bil njeno *Lt1p1 no dete. pr ,n še danes ta dan.
m: jirt ri gv hetela od sebe postiti, proti njegovi nestrpnosti jo postaviiala «;voje neskončno potrpljenje. IloicA j^ preč, v Krnopištc, v Ohhimec; kaj ga je gnalo proč, kfj ga je pA'io .->! rig' Odsihodob se je hotela vsa posvetili nj^gf.vi uAg?. lii.'dn je Iti ž njim v Meran ali v Davos, izbruhe nj^rve ^ hote!-, prenašati in biti zmerom pri njem in ker je ne tipno in jezno zdivljal, da hoče biti saniv da ne potrebuj*, n-hone p.m.čf .n nobenega varoštva, je opustila svojo brez ni d ^ž; c i-oštetiost ter zaigrala, plemenita g<:umiea vdovsie ".al »?t% - I- uo - burno žalujoče vdove, ki je treba paziti nanjo m ki b: o bilo nevarno prepustiti njenemu o4>upu t.Ta-00 F^dinand i, pi?H Zofiji, da ^e ne utegne priti, ker mora bit. pn m-iter*. P-|jal -e je z materjo v Reichennu, tam n- grad:«« W-rth-i/u je F:ane FeixiLnand čuval bol in obup Marije ^eror?-, tam je miti bedela nad sinovim ogroženim življenjem, ekrtvaj in nezavaetljia-to, da ne bi opazil. -Čez ai*-kaj dni ^ v nd^ le rw.^i Mati je bila z zdravnikom s£«na in n r-^ ?» da je i>omik v ^sednji sobi in nrisluškuje. Govorca je o :.j< m; nuni'a ;e. da > videti nekoliko boljši, in gla? ^ je b:' mahoa:ia živnhen in vesel. .
V, tisti , dan je Franc Fe^dinamd odpeljal na Češklo. fotona o-t-il pn dne na Dunaju. Na vožnji s pottaje v IJeatrncino Tibm r.>o*al r.jegov voznik ustaviti; silna množica je za>in.h- ce=>. Množica je rjovela: ''Hoch Ijaegert"
je mor«! mv'V ? strand ulico in s-pustiti rjovečo nmo-ziro nrnio..	-
m*.o<:ct je vozila kočija, ki so rjove in mahaje s klo-buki obd-:^:;	Ijr^je. Tisoči so drli za njo. V
tOo);i )3	mož kak h jk tde-etih let in se smehljal. Imel
je nogjvano mrv-k-v ieno polno brado Njegove dnofcne zvi-t]™ ? T'"21"- Z ohrm* rckan»a je mahal množico/ lo - r.no^v je	^f Thun, ki je sedel zraven
r>anca !ferd nnnda.
, .fIanc ?Vrdi,w,nd j<' rald<ovedno pogledal šdrokopiečega s. ari tega	k; mu žo ves čas- odkar je bil doma, povsod
pripovedo vnh , ,	Dr. Luegerja so bili pred nekaj dnevi
cerrtre -v- ; i 7a diaia^keL« župana in oehar je bil četrtič od-tej lzv^l.t-.i potrJilo.
"Zakaj prav z« prav ce-ar ne mara, da bi bil Lueger žu-psu ? je_7],ra'a; Fr,.no Ferdinand'	,
Grof Tl-.un jo rtiidlfiv. pogledal preko množica in rekel: •'Nj^g^^r-m ve lčfinstvr. Lu^exjeVo demagoško početje ne uga Ja. K-zurn.to. Lnegerje^ robati autiisemitizem se tudi men- ur.»a Je trdi v nasprotju z državnimi osnovnimri zakoni In l ut-e- v.; mižnja do Ogrov — mnj Bog, kaj je ^^ T rnon-.rbiji inuamc tako zamotane razmere, da so orgije sovraštva, ki jih še bolj zapletajo, povsem odveč, lo, da noro ' h^r n^varit: ?elift:o krščansko stranko, !je s-icer prav lepi, s fe-jf: katerim se prikupija ljudstvu, im je zeio contre couer "	'
"JJar ^ mis?im p odvrnil FVanc Ferdinand' "da bi bilo kar adiavc- rek-.like h aditi mjEdŽRTskto prevzetnost."
iGrof Tliun je spravil naočnike v žep telovnika in zaprl oči Ivo je bil i/prevod urmc, jih je spet odprl ~
"Zop-e x! n- k " je pomislil Frane Ferdinand. "Ta ne bo dolgo mo; i'.v o mi k Kar se pa Luegerja tiče — ta mi je	Ne bo;f >e pošteno povedati OgToan svoje mnenje.
Za<trail m-rw» «a>V„ vsnk dan po?re Juda za ssagtrk, zastran men^ j.h tudr lah';i. poet? pii miru, mena nič mar. Ako je res, da r- ^.jo lud;^ In prostazidarji vladati sv«tu, tedaj jdh jo treba ot iH^nlf l ob ettno. To sem sam že mnogo krat rekel.
..(Nadaljevanje prihodnjič.)
surovinami sploh. Tista država, ki ima petrolej, ima v t-edWijih borbaih za oblast pač neizmerno prednost. Ali še bolje povedano: močna država, ki vselbuje v svojih mejah petrole.i, ali ki se zna od zunaj cpojnoČH s takimi zakladi; slabotna« država pa more .postati vprav zaradi takih zakladov predanet napada močnih držav. Ker imajo torej velesile le razmeroma miajhen del petroleja na svoji zerrtlji. je borbaza njegove vre lice zelo kruta. Še bolj kruta zato, ker bi lastniki vrelcev izmed velikih sil radi varovali svoje zaloge, saj je nafte imnogo manj na svetu k^kor premoga. Vesti o tem, da bodo sedanje zaio-ge petroleja, to je kakih 300 milijonov ton na leto, zalegle le še 20 do 30 let, je treba s previdnostjo poslušati, saj še zdavnaj niso dognana vsa najdišča ■nafte na .svetu hi tudi nL*> Se vsa zadostno izrabljena. In še nekaj utegne spremeniti množino naftinih zalog: to, je moči sintetično proizvajati petrolej
iz črnega premoga in rjavega _________,f _____. w
p reinoga, kar je videti, ko da dežlali k raje z nafto, ker m^ bi T-e prenucg maščeval, da so're biti na ta način plačan proga zaradi nafte taiko odrinili. A dukt veljavnosti funta.* doslej je spremin,>a.iije prean»-| <Na\-zlic temu, da. Irak ni več ga v tekočino le še vojaško iz- v mandatnem razmerju z Angli-rabljeno in ni pomem(bno za jo, pa zavisi ta važna proizva-aplcšno gospod a nstvo, a tudi jalna dežela bližnjega ^hoda pomen za A^ojašike namene je še od Angrije. Tu si je Velita veliko vprašanje, saj so pre-1 Britanija za mosulsko nafto mogovni rudniki v nevarnosti, (pripravila vod, čigar ena veja da jih letala obstreljujejo, ker je spreminjanje premoga v tekočino navezano na sam rudnik. Spreminjanje premoga v tekočino zahteva tudi mnogoštevilne rudarje, ki petem niso uporabljivi za na bojišče. Slednjič je pa ta način pridobivanja petroleja tudi zelo drag.
Tozadevne številke iz Nemčije nam vprav mlniogo povedo. Nenicija potrebuje na leto (v m »i mi eni času) 8 milijonov ton petroleja, a umetno ga proizvaja samo eno desetino. V fesu vojne je potreba pq petroleju še enkrat večja. Pač pa ima Sovjetska Ru'sija mqgioene pe-
tmejske vrelce in pa Bomuni-ja. Rusija je sicer glede na proizvodnjo petroleja na dru-gem mestn na svetu, vendar ga priddbiva le 30 milijonov ton na leto, mwcftein ko ga pridobiva Amerika, kot prva tozadevna država na svetu, 170 d» 180 mili jenov ton na leto.
Takoj za Rusijo je na vrsti Venezuela. Ta dežela, kjer deluje mogočni ameriški petrolej-ski trust Standard Oil" Co.. ini paglesko-nkozeiifciki tru t Royal Dtateh Shell, je za perolej-sko gotipodarstvo pcseibno zanimiva. Venezae1^ poraibi le majceno koilčino svojega petroleja in ga utegne torej vsega odiprodali. Izvaža ga celo v
Združene države, ker je rae-da'lja .irz Makaraiba v New York manjša kot iz G-aflvestona v Te-xasu do New Yorka. Sledi d»olg seznam erednjrh in majhnih držav ,ki \"se oskbujejo svetovni trg * petrolejem, celo najmanjše, kot so 10tok i Bahrein v Perzijskem zalivu, ki proizvajajo na leto v-tč ko en milijon ton petroleja in so tozadevno na 13. mestu perto'ej^kili pokrajin.
Na debeLo povedano, si( je Standard Oil Co. "osvojila" petrolejske pokrajine Novega sveta in s tem severo-južno smer petrodejskSih najdišč, a Royal Dutch Shell ima v ro-ki'A zahodno-vzhodno smer najp dLšč Evrazije. To je le površno povedano, saj 9e v praksi izrabljanje vrelcev v poedinili cenah zelo križa.
Spor za petrolejska tržišča je mino trgovsko tekmovanje, a tu sega krog vrelcev globoko v imperialistični boj in tvori bistveni del tega borenja. Pri tem se pa angleški imperij nič manj ne bije kakor tako zvani nemaniči. zakaj matična dežela sploh nima nič petroleja, ves imperij pa vselbuje samo dva Odstotka Svetovne proizvodnje. Edino več,ja proizvodnja an-gkteic-ega imperija je na Trini-dadu, čigar*nmcžina nafte pa je v letih 1938—1939 celo nazadovala Že zaradi deviz je za Anglijo varno, da ima v svojih
ise konča v Haif.i, torej na nje nem) palestinskem ozemlju, a druga veja se konča v sirijekem mandatnem ozemlju Francije, in sicer v Tripolil-u. tik Sredozemskega morja. Ta bogati, v Začetku leta 1933 začeti petro-Oejski vod, naj služi angleškemu brodovju na poti v Indijo, isto velja za neizmerna naftina polja Anglo-Iranian Ooil Co na jugpzahodta Trana in za najdišča v zahodnoindijski Burmi, ki pripadajo isti trenutek trgovski zvezi. Znaca^no je da Anglo-Iranian Oil Co . ni le angleška (v nasprotju z Roval Dtutch Seli), ampak da pred-
stavlja tudi britsko državno posest, ker je 56 od^t. vseh delnic v rokah angleške ,vojne mornarice. Tudi petrolejska najdišča Boyal Dutch Shell v nizozemski Indiji in na brit-*kem B?ineu so preskrbovali-šča za pot v Indijo.
150 LET SRBSKEGA
novinbtva. m
Prav je da se tudi slovenski|« tisk sponmi te pomembne kulturne obletnice:- pred 150 leti je začel izhajati prvi jugoslovanski list, ki se je v začetku
imenoval 'Senb&ija povsedna-vnija nov,ini".pozneje pa 'Serb skija novim'. Jezile teh novin 'je bil še, razun£jlv.o, .«tari bližji cerkveni slovenščini ali ruščini kakor narodnemu jeziku saj je prišlo do Vukove reforme mnogo pozneje.
Prva številka teh novin, bolj podo/bna brošuri kakor sedanjim lihtom, saj je bila v cb-ll&i osmerke s platnicami, je izšla po pravoslavnem koledarju 14. marca 1781. List je izhajal do konca leta |?92 in,iz-šlo je slcupno 189 števtffc. Strokovnjaki so nimogo pisali o teni listu, a dolgo niso bile znane prve številke. N«*to.vm> se je po-sfeč i lo kh jiae^n ifao ki ^oVinnr-TU Svetislavu Smnareviču na i-ti prve Številke in napisal je obširno Študijo o "S:rbskih nc^^^nah.,'
List so z*čeli izdajati na Dunaju živeči srbski rodoljubi. Tiskal ga je Gnk Mareides Po-Ijo, ki je izdal tudi grški list "Bfenveris" Tedaj ee je pokazal tndi v Ustanovitvi tega prvega lista Jugoslovanov svobodomiselni dtfli časa <#> franco-skii revoluciji in vladi Jožefa II. V drugačnih razmerah, zlasti v takšnih, kakršne so vladale še pozneje v času abi »Jutiz-mia, bi pač ne začel izhajati v avstrijski prestolnici slovanski lisrt. Začenjala se je nova doba in že se* je svitala zarja poznejšega mogočnega razmaha prosvete. Prav zaradi tega so "Srbske novlne" najsi -še tako -fcromne, posebno pomembne, saj so znamke prihajajoče nove dobe, prrrv tako, kakor Vodnikove "Ljubljanske Novi-ze'\ dobe prosvetljenstva omike najf??iršrh plasti naroda. Preden so "SerbsJkije novini" pre-
Ltpa knjiga je kultura« poslank*;
•dprtato Ji wee . . . (FinZgar)
Z IV I VIRI
Spisk: IVAN MATICIC
DED —
k ZEMLJO ■MM, ml
OCE —
J« je powjal In gledal bojne njeno
p**-
Knjiga , je svojemteo pojav T sloVenskl književnost i, kajti t nji je ▼ trinajstih dolgih poglavjih ' opisanih trinajst rodiiv slovenskega naroda od davnih početkov. jr starem atoram*re do danafinjega Knjiga Je Terno zrcalo ivljenja In trpljenj a, In kdor jo prebere bo ▼edel o Slovencih več kot mu
more nuditi katerokoli nafie zgodovinsko delo.
SIN-
Je aarel med težkim klasje« •
VNUK —
■e Je dvignil preti bera novega
13 POGLAVIJ — 411 STRANI
V PLATNU VEZANO
Cena
*2.
PeMnlna platana
Avtor knjige Je IVAN MATIČ1Č, ki je spisal splofino anano knjigo — . NA KKVAVIH POLJANAH
KNJIGARNA
wGlas Naroda"
21« WEST 1Mb
NBW YORE,
N.
ndhkle izhajati so prevzele njihovo nalogo "Sla ve no serbski-ja vjedolllo6ti.,,
Začetki jugoslovanskega no-vinhtva segajo toj:ej v 18v. stoletje ter se lahko sklicujemo na lepo tradicijo nagega tiska Prvih novi® seveda ne smemo »ocenjevati s sedanjima meiiii — ne njihove oblike 4n vsebine, kakor seveda tudi ne poročevalske službe. Razumljivo je, da pr\*e novine niso mogle izpolnjevati vzorno ovojih nai'og ter niso tudi t-lirziie narodu v taikšni meri, kakor so si morda njihovi izdajatelji želeli. Srbskega književnega jezika in parvopLsa v pravem pomenu besede še ni bilo. Samo pofn^ ibi se razume, da se v tisthi ča^ srh list ni mogel razširiti med narodom, ko je bila pismenost še zelo cdabo razvita.
Zato moramo ob te^ priliki tudi naglasi t C* 1čako velik-cga pomena so stolice za novinstvo na univerzab, eeear se pri nas še ne zavedamo dovcij -dobro. Brez proučevanja novinstva je nemogoč dovolj temeljit in,ploden študij kulturne zgodov(ine. Novinska razstava, prirejena pred leti v "Ljubljani, je na to opozorila kulturno, javnest. Po-
sebej bi pa brio treba še n^gia-aiti, da je »azvoj našega til k a tesnb * zvezan z ago«lovvn.3 na-dift narodnostnih' bojev — za svob^b nartf&a in lastno drža^
vo,: bfejev ža osnbvne rta rodne in človečke pravice. Zato pač ni>kakor nismo smeli zamolčati pomenftmega jubileja srbskega tiska,.sl asti še, ker je to jubilej vsega jugoslo<vai»-kega tiska, čeprav ga bo kdo skušal zamolčati.
SEVERNI JELENI NA &0&VE&KEM.
Stevi.lo severnih jetenov na Norveškem cenijo po najnovej-'i&n štetju na okrog 125 tisoč živali. Od teh jith oskrbujejo kakšnih 100,000 Laponci v severnem delu deželie. Največ severnih jelenov ima na Norveškem pokrajino Finmarka.
lokomotiva je 1 EKSPLODIRALA.
(Pri ranžiranju je razletel kotel velike lokomotive brzo-vlaka, ki obratuje med Denver in Riio Grande. Nesieča se je Bgodila ob nekwni žd ezniškem prelazu, kjer so čeikali avtomobili in pešči, tako da je bilo ranjenih 22 oseb.
Veliki Atlas sveta
Vojujoči se narodi v Evropi vstvarjajo zgodovino. Svetovnih vesti pa ne morete razumno zasledovati brez velikega in zanesljivega zemljevida, kot je napriiher Hammond's New Era Atlas of the World; "Res," boste rekli, 4'toda po končani vojni zemljevidi, ki so sedaj izdani, ne bodo več dobri.'' Toda vse drugo je res, kot ta trditev, ako vpoštevamo ta atlas. In tukaj pride poglavitna stvar. Z atlasom boste prejeli izkaznico, s katero boste proti plačilu 25 centov dobili dodatne zemljevide, ki kažejo pre-menjene meje vseh držav, |p
bodo prizadete vsled mirovne pogodbe, in jih boste prejeli tekom 60 dni po zaključim vojne in ko bodo podpisane mirovne pogodbe. (Listek, ki je treba izpolniti in poslati naravnost na zalagatelja, je v vsakem atlasu.) Ti dodatni zemljevidi vam bodo do zadnje natančno sti izpolnili va5 svetovni zemljevid, ki bo' natančno Vn^i Evropo pred vojno in po vojni v celi knjigi. Ta atlas velja samo $2.75 za Združene države in $3.— za Kanado., Ta veliki atlas dobite pri KNJIGARNI "GLASA NARODA1', 216 West 18th St, New York-
Poučni
spisi
ANtiLE&KO SLOVENSKO BERILO. SenavU dr.
F. J. K era. Veaanr	Gena $2.00
BODOČI DRŽAVLJANI naj nare*» knjttfee — ^jj^1*	• *Wm« mt t*e |}«M
v V tej knjigi ao v«a pojasnila In n toni sa naseljen«*	Cena S6c-
DOMAČI &IVINOZDRAVN1K, splul Traajo Dolar. 278 MrmnL Ceni trda ve« .Cena $1.50 Zelo koristna knjiga sa vsakega Živinorejca; opis rasnih boleaal In zdravljenje; slike
UOVBDORRJA. Spisal B ^sgvarc 148 atranL S sUkaJ*'
KNJIGA O DOSTOJNEM VEDENJU. Ill strani
Cena
Cena 50o
MLEKARSTVO. Spisat Anton Pere. 8 slikami 168 strani.
Knjiga sa alekgrje In tjnMtetje Mlekarstva
spi ob.
50c
ODKRITJE AMERIKE, spisal ti MAJ AR. Trije deli: 162. 141. 138 strani. Cena mebko ves BeUoden in natančen opt« odkritja novega sveta. Spis se till kakor aanlmlv« puvedt ter je scalar i jeo po aajboIjHh rlrlk.
Cena 50o
PRAKTIČNI RAČUN AR. Trda vea. 261 ar... Priročna knjillca. ki všeboje vsa. ksr j* pri nakupu In prodaji notrebno.
Gena 75c
PROBLEMI SODOBNE aTLOZOriJ* Spisal dr. P. Veber. 841 etranl. Knjigo toplo priporočamo vsakomur, ki se hoCe seananltl a glavnimi čtvami sodobne fUosoflje.
V	Cwa 50c
SLOVENSKO-NEMSKI SLOVAR. Sestavil Dr. P. Bradač. — 625 strant
-	t.	Cena $1.50
NAJVEČJI SPISOVNIK. — 106 stranL	UMNI ČEBELAR. Spisal Prank Lakmayer.
.	. Cena ,5Qc	strani.
. .! -t'.	cena
fcAftE teODUDZ ŽIVALI e HhM61 la BE-sedi. Opisal Pran Erjavec, 224 stranL BroA
Cena 2fiC	SLOTEN8H SPISOVNIK. Sestavil H.
OBRTNO KNJIGOVODSTVO. 268 stranL Vea... Knjiga je namenjena t prvi vrsti n stavbno, umetno In strojno ključavničarstvo t»T u«. soliva ratvo.
PodkrajSek. — 437 strani.
ZDRAVILNA ŽKUMA 82 stranL
C« $1.—
25c
Naročite pri:
Slovenic Publishing Company
216 W. 18th Street	New York, N-Y.