© Nova univerza, 2018 DIGNIT AS Revija za človekove pravice Slovenian journal of human rights ISSN 1408-9653 Uresničevanje svobode zbiranja v evropskih liberalnih demokracijah Jernej Letnar Černič Article information: To cite this document: Letnar Černič, J. (2016). Uresničevanje svobode zbiranja v evropskih liberalnih demokracijah, Dignitas, št. 71/72, str. 138-151. Permanent link to this doument: https://doi.org/ 10.31601/dgnt/71/72-8 Created on: 16. 06. 2019 To copy this document: publishing@nova-uni.si For Authors: Please visit http://revije.nova-uni.si/ or contact Editors-in-Chief on publishing@nova-uni.si for more information. This work is licensed under a Creative Commons Attribution-NonCommercial 4.0 International License. 139 DIGNITAS n Uresničevanje svobode zbiranja v evropskih liberalnih demokracijah Uresničevanje svobode zbiranja v evropskih liberalnih demokracijah 1 Jernej Letnar Černič 2 PovzeTek Pravica do svobode zbiranja je eden izmed temeljev svobodne, pluralne, strpne in širokosrčne demokratične družbe. vendar ta pravica ni absolutna, saj jo je treba varovati v razmerju do drugih vrednot. v prispevku obravnavamo več kot dvajset primerov iz sodne prakse evropskega sodišča, ki se nanašajo na pravico po- sameznikov do svobode zbiranja. Iz analize teh zadev izhaja naj- manjši skupni imenovalec, da evropsko sodišče varuje svobodo zbiranja na podlagi vrednot pluralizma, strpnosti, širokosrčnosti in upoštevanja nujnih družbenih potreb v vsakokratni evropski družbi. Prispevek zaključujemo z ugotovitvijo, da države nosijo tako negativne kot tudi pozitivne obveznosti pri uresničevanju svobode zbiranja v vsakokratni evropski družbi. Ključne besede: svoboda zbiranja, evropsko sodišče za člove- kove pravice, varstvo človekovih pravic, pluralizem. The exercise of freedom of assembly in european liberal democracies AbSTrA cT The right to freedom of assembly is one of the cornerstones of a free, pluralistic, tolerant and broadminded democratic society. 1 Prispevek je rezultat izvajanja raziskovalnega projekta r eforma demokratične in pravne države v Sloveniji (št. J5-7359), ki ga sofinancira Javna agencija za raziskovalno dejavnost r epublike Slovenije. Nekateri deli tega prispevka so bili predhodno objavljeni kot kolumne na portalu Ius-info. 2 Dr. Jernej Letnar Černič, izredni profesor za pravo človekovih pravic, Fakulteta za državne in evrop- ske študije, Predoslje 39, SI-4000 kranj, jernej.letnar@fds.si. 140 DIGNITAS n Pravo človekovih pravic However, it is not absolute as it is subjected to other values. The article discusses and analyses over twenty most important cases from the case law of the european court of Human rights relating to the exercise of freedom of assembly. The european court of Human rights protects freedom of assembly based on the values of pluralism, tolerance, and broadmindedness thereby taking into account the urgent social needs in the respective european soci- eties. Finally, the article argues that state carry both negative and positive obligations in the exercise of freedom of assembly in the respective european societies. Keywords: freedom of assembly, the european court of Hu- man rights, human rights, pluralism. 1. Uvod Učinkovito uresničevanje svobode zbiranje je ključno za zrelo delovanje vsakokratne evropske liberalne demokracije. 3 Pristen politični in civilnodružbeni pluralizem je eden izmed ključnih predpogojev za delovanje svobodne in demokratične družbe, saj omogoča in varuje izmenjavo različnih mnenj, stališč in pogle- dov. Svoboda zbiranja varuje kolektivni pluralizem, torej izražanja mnenj in stališč, skupaj z drugimi ljudmi. Normativno ga varujejo pravice do svobode izražanja, zbiranja in združevanja. Pa vendar- le nekatera domača in tudi mednarodna sodišča pod določenimi pogoji izjemoma prepovedujejo delovanje nekaterih društev, po- litičnih strank in drugih združenj. Ali je svoboda zbiranja absolu- tna pravica ali pa jo lahko sodišča pod določenimi pogoji omejijo? Pravica do svobode zbiranja varuje posameznika pred arbitrarni- mi posegi v temeljne vrednote pluralnosti, strpnosti, svobodomi- selnosti in širokosrčnosti, ki so ključne za delovanje svobodne de- mokratične družbe. Sodi med temeljne pravice, ki so povezane z delovanjem sodobne pravne države. Povezana je s pravico do svobode izražanja, saj jo varuje, tako da lahko več ljudi na javnem mestu izraža svoja stališča. evropska konvencija o človekovih pravicah in temeljnih svo- boščinah določa v prvem odstavku 11. člena, da ima »vsakdo … pravico do svobode zbiranja ...« v drugem odstavku pa določa, da se vanjo lahko poseže..., če je to nujno v demokratični družbi 3 baczkowski in ostali v Poljska, št. 1543/06, 3. maj 2007, 61. odstavek. 141 DIGNITAS n Uresničevanje svobode zbiranja v evropskih liberalnih demokracijah zaradi državne ali javne varnosti, proti preprečitvi neredov ali zločinov, za zaščito zdravja in morale ali za zavarovanje pravic in svoboščin drugih ljudi.« evropsko sodišče za človekove pravice običajno razlaga slednje izjeme restriktivno. Pravico do svobo- dnega in mirnega zbiranja morajo zagotavljati ne samo državni organi, temveč tudi vsakdo, ki se zbiranja udeležuje. Nekdo, ki na demonstracijah uporablja nasilje, posega v pravico do mirne- ga zbiranja vseh ostalih, ki želijo mirno izražati svoja stališča. So- dna praksa evropskega sodišča je o svobodi zbiranja zelo jasna, predvsem glede na malo katere druge pravice. večina zadev iz sodne prakse izhaja iz vsakdanjih in neživljenjskih situacij mla- dih vzhodnoevropskih demokracij. Tem državam je skupno, da se soočajo s težavami ne le pri vsebinskem, temveč tudi formal- nem uresničevanju vladavine prava. Dovolj je le, da v bazi Hudoc poiščemo zadnje sodbe evropskega sodišča za človekove pravi- ce zoper katero izmed držav iz te skupine. Te države povezujejo skupne točke, kot so želja po enoumju, avtoritarnost, nepotizem, klientelizem ter predvsem ohranitev ter varstvo finančnih in dru- gih interesov starih elit. v državah srednje in vzhodne evrope tako še vedno ostaja eden izmed ključnih izzivov, kako uresniče- vanje vladavine prava, kot je v svojem predavanju na konferenci »k ako odgovoriti na krizo ustavne demokracije v srednji evropi« posrečeno predstavil Martin krygier, spremeniti v »avstralsko li- monadno televizijsko nadaljevanko«. 4 k ako vzpostaviti instituci- je demokratične in pravne države, ki bodo mirno, strokovno in tekoče opravljale svoje funkcije. Pravica do svobode zbiranja je eden izmed temeljev svobodne, pluralne, strpne in širokosrčne demokratične družbe. vendar ta pravica ni absolutna, saj jo je treba varovati v razmerju do drugih vrednot. v prispevku obravnavamo več kot dvajset primerov iz sodne prakse evropskega sodišča, ki se nanašajo na pravico posa- meznikov do svobode zbiranja. Po kratkem uvodu v drugem delu pojasnjujemo posamezne elemente pravice do svobode zbiranja. v tretjem delu nato obravnavamo, kdaj je mogoče svobodo zbira- nja absolutno prepovedati, medtem ko v četrtem delu analiziramo in opredeljujemo, kako se odzvati na napade na ustavni red? v za- ključku ugotavljamo, da iz sodne prakse evropskega sodišča izha- ja jasna in določljiva opredelitev pravice do svobode zbiranja, ki 4 Martin krygier, conference on »How to r esolve the crisis of constitutional Democracy in central europe?« Ljubljana, 9.-10. december 2017. 142 DIGNITAS n Pravo človekovih pravic temelji na najmanjšem skupnem imenovalcu pravnih redov vseh 47 članic Sveta evrope. 2. elementi svobode zbiranja Svoboda zbiranja je sestavljena iz več elementov, od vsebine in narave zbiranja, do kraja, časa in načina povezovanja ljudi, pri izražanju in oblikovanju stališč. 2.1. Vsebina zbiranja evropsko sodišče ne pojasnjuje pojem zbiranja, vendar ga raz- laga široko kot vsakršno zbiranje več ljudi, ki skupaj izražajo svoje mnenje. Svoboda zbiranja varuje vsebinski in idejni pluralizem, ki je življenjsko potreben za javno debato v demokratični družbi. omogoča izmenjavo različnih in nasprotujočih se stališč o zade- vah zasebnega in javnega pomena. 5 evropsko sodišče je v zadevi Platform »Ärzte für das Leben« v Avstrija (10126/82) zapisalo, da »demonstracija lahko vznemiri ali žali ljudi, ki nasprotujejo idejam ali zahtevam, ki jih ta spodbuja. Udeležencem pa mora biti omo- gočeno, da demonstrirajo brez strahu pred fizičnim nasiljem nji- hovih nasprotnikov; takšen strah bi organizacije ali druge skupine, ki podpirajo splošne ideje ali interese, lahko odvrnil od odkritega izražanja svojega mnenja o zelo spornih vprašanjih, ki zadevajo skupnost. v demokraciji se pravica proti demonstracijam ne more razširiti na oviranje izvrševanja pravice do demonstriranja«. 6 Svo- boda zbiranja po drugi strani ne varuje naključjih zbiranj in zbiranj brez večjega družbenega pomena, kot denimo srečanja različnih stanovskih (lovci, ribiči, planinci, tekači,...) združenj. 7 2.2. Mirno in nenasilno zbiranje Pravico do mirnega zbiranja je mogoče omejiti le, če obstaja »re- snično in predvidljivo tveganje, da pride do nasilja ali spodbujanja k nasilju ali kakšni drugi obliki zavračanja demokratičnih načel«. 8 5 Fatma Akaltun Fırat v. Turčija, št. 34010/06, 10. september 2013. 6 Platform »Ärzte für das Leben« v Avstrija (10126/82), (32. odstavek, slovenski prevod v D. Gomien, kratek vodič po evropski konvenciji o človekovih pravicah, Ministrstvo za pravosodje, 2009, str. 100). 7 countryside Alliance in ostali v združenem kraljestvu, št. 27809/08, 50. odstavek, 24. november 2008. 8 Stankov and United Macedonian organization Ilinden v bolgarija, 29221/95, 29225/95 111. odsta- vek 143 DIGNITAS n Uresničevanje svobode zbiranja v evropskih liberalnih demokracijah Sodišče je v zadevi Oya Ataman v Turčija poudarilo, da »kjer se demonstranti ne poslužujejo nasilja je pomembno, da državne oblasti pokažejo določeno raven strpnosti proti mirnim zbiranjem, tako da svoboda zbiranja ne izgubi svoje vsebine«. 9 Država lahko omejuje svobodo zbiranja zaradi varstva javnega reda in državne varnosti. 10 Javno zbiranje množice posameznikov sicer lahko pov- zroči vrsto nevšečnosti v vsakodnevnem javnem življenju, vendar jih morajo državne oblasti dopuščati, dokler ne prestopijo mejo še sprejemljivega posega v javni red, državno varnost ter v pravice in svoboščine drugih ljudi. Državne oblasti lahko zahtevajo pred- hodno prijavo zbiranja, da zavarujejo javni red in varnost oziroma druge pomembne dobrine. Udeleženci demonstracij pa »morajo spoštovati pravila, ki urejajo (demokratični) proces«. 11 Pomembno je, da sicer nezakonito zbiranje samo po sebi ne »upravičuje po- sega v svobodo zbiranja«. 12 v primeru spontanega protesta, držav - ne oblasti ne smejo »prekiniti demonstracije le zaradi odsotnosti predhodnega dovoljenja, če udeleženci ne storijo kakršnegakoli nezakonitega dejanja«. 13 Državne oblasti tako pokažejo določeno mero strpnosti do javnega izražanja in izmenjave mnenj ter stališč, saj vsaka demonstracija posežejo v javni red in mir. 14 r es pa je, da države uživajo polje proste presoje, ko uporablja- jo načelo sorazmernosti pri tehtanju navzkrižij med pravico do mirnega zbiranja in javnim redom ter državno varnostjo ali katero izmed ostalih izjem iz 2. odstavka 11. člena evropske konvencije. Pri tem morajo upoštevati zgornja temelja načela pri spoštovanju pravice do svobodnega in mirnega zbiranja. Skrbno morajo pri odločanju pretehtati različne vrednote v demokratični družbi, pri tem kdaj lahko posežejo v svobodo zbiranja. 15 Če državne oblasti stvarno neupravičeno prepovejo demonstracije, ker želijo one- mogočiti javno kritiko, tako arbitrarno posežejo v svobodo zbira- nja in izmenjavo mnenj. Če parafraziramo zgodovinsko odločitev evropskega sodišča v zadevi Handyside v Združeno kraljestvo, svoboda zbiranja varuje tudi tista stališča, »ki žalijo, prizadenejo ali vznemirijo državo ali katerikoli del prebivalstva. Takšne so zahteve 9 oya Ataman v Turčija (št. 74552/01), 42. odstavek 10 Disk in k esk v. Turčija, št. 38676/08, 28. odstavek. 11 berladir in ostali v. r usija, št. 34202/06, 39. odstavek. 12 Prav tam. 13 Prav tam, 43. odstavek. 14 Glej denimo bukta in ostali v Madžarska, št. 25691/04, 17. julij 2007, 17 oktober 2007 15 k udrevičius in ostali v Litva, št. 37553/05, 26. November 2013. 14 4 DIGNITAS n Pravo človekovih pravic pluralizma, strpnosti in širokosrčnosti, brez katerih ni »demokra- tične družbe««. 16 Domača zakonodaja, ki določa in ureja svobodo zbiranja mora biti dovolj predvidljiva, jasna in določna, da iz nje izhajajo za pravne subjekte jasne pravice in obveznosti. 17 Če udeleženci demonstracij posežejo po orožju in nasilju, tudi sami presežejo varstvo pravice do svobode zbiranja, ki je varovana le, dokler zbiranje poteka mirno in ne posega v druge varovane vrednote. ko izbruhne nasilje zoper soudeležence, dr- žavne organe ali varovane objekte, jo lahko državni organi ome- jijo zaradi zavarovanja javnega reda, državne varnosti ali drugih taksativno naštetih razlogov. Državni organi imajo pozitivne ob- veznosti, da preprečijo vse nasilne posege v mirno zbiranje, kot denimo pretepanje ali uporaba orožja zoper mirne demonstran- te. 18 Še pomembneje je, da države nosijo tudi negativne obvezno- sti, saj njeni represivni organi ne smejo sami nasilno preprečiti demonstracij, pridržati udeležencev brez razloga oziroma celo napadati demonstrantov. Svoboda zbiranja varuje udeležence in organizatorje tudi po koncu zbiranja, saj jih države ne morejo pridržati brez stvarno upravičenega razloga. 19 Policijske inter- vencije so upravičene, če država dokaže, da je obstajala nujna družbena potreba za nasilen poseg v demonstracijo. k adar ta- kšnih dokazov ni sodišče ugotovi, da so bili uporabljeni ukrepi neprimerni in so nesorazmerno posegali v svobodo izražanja. 20 Države se morajo tudi vzdržati kazenskih pregonov udeležencev mirnih demonstracij. Uporaba kazenskega ali upravnega prava kot sankcija za udeležbo na demonstraciji je nesorazmerna in neprimerna v demokratični družbi. 21 Država lahko tako tudi odškodninsko odgovarja za kršitev svo- jih obveznosti, ki so povzročile poškodbe demonstrantov. 22 Poli- cisti in vojaki lahko posežejo v telesno integriteto demonstrantov le v skrajni sili za zavarovanje življenja ljudi. 23 Države so glede 11. člena tudi zavezane, da raziščejo kako in zakaj je prišlo do pose- 16 Handyside v združeno kraljestvo ((1976) 1 eHrr 737), 49. odstavek, slovenski prevod v D. Gomien, str. 87. 17 veniamin Tymoshenko in ostali v Ukrajina, št. 48408/12, 2. oktober 2014, 18 Promo Lex in ostali v Moldova, št. 42757/09, 24. februar 2015. 19 Navalnyy in Yashin v r usija, št. 76204/11, 4. december 2014. Glej tudi Malofeyeva v r usija, št. 36673/04, 30 . maj 2013. 20 Tahirova v Azerbadjžan, št. 47137/07, 3 oktober 2013. 21 v yerentsov v Ukrajina, št. 20372/11, 11. april 2013. 22 Tahurova v Azerbaijan, št. 47137/07, 3. oktober 2013. 23 Izci v Turčija, št. 42606/05, 23.julij 2013. 145 DIGNITAS n Uresničevanje svobode zbiranja v evropskih liberalnih demokracijah ga v svobodo zbiranja. Države pri pojasnjevanju dogodkov nosijo dokazno breme. Svoboda zbiranja varuje tudi sporadična zbira- nja, ki nastanejo v trenutku na javnem mestu ali preko družbenih omrežij. Države imajo pozitivno obveznost, da varujejo tudi tako zbiranja, če potekajo mirno in nenasilno. 24 enako morajo udele- žencem zagotoviti pogoje, da lahko organizirajo mirno zbiranje. 25 Svoboda zbiranja ne varuje zbiranja, ki spodbuja k neenakoprav- nosti, nestrpnosti ter nasilju. Njeno mirno uresničevanje morajo zagotavljati tako državni organi kot tudi sami udeleženci. Takšne so zahteve demokratične in svobodne družbe. 2.3. Kraj, čas, način zbiranja Svoboda zbiranja varuje zbiranje za različne namene, ob kateri- koli uri na javnih krajih. Upravičenci do svobode zbiranja so tako tisti, ki zbiranje organizirajo, kot tisti, ki se ga udeležijo. Države nosijo pozitivno obveznost, da ne posegajo v pluralnost, strpnost in širokosrčnost svobode zbiranja. 26 Svoboda zbiranja varuje tudi pravico posameznikov, da si sami izberejo kraj, čas in način zbira- nja. 27 2.4. Učinkovitost svobode zbiranja Države morajo učinkovito varovati svobodo zbiranja, da ne postane zgolj izvotljena ali navidezna pravica. Če državne oblasti sprva dovolijo zbiranja, nato ga pa z različnim ukrepi v praksi prepovejo, s tem izničijo namen svoboščine, ki naj bi spodbuja- la debato v demokratični družbi. v zadevi Kasparov in ostali v Rusija (št. 2) so sodniki ugotovili, da je r usija kršila pravica do svobode zbiranja nekdanjemu šahovskem svetovnem prvaku in vodji opozicije ter njegovim sodelavcem, ko so jim ruske oblasti novembra 2007 na pol poti preprečile dostop do demonstracij. 28 k asneje so vse še pridržali. Sodišče je ugotovilo kršitev pravice svobode zbiranja, pravice do svobode nekaterih pritožnikov in kršitve omejitve restrikcije pravic. Podobno se je zgodilo v zade- vi še enega ruskega, pokojnega opozicijskega voditelja, borisa 24 Primov in ostali v r usija, št. 17391/06, 12. junij 2014. 25 Identoba in ostali v Gruzija, št. 73235/12,12. maj 2015. 26 barankevich v r usija, št. 10519/03, 26. julij 2007. 27 Saska v Madžarska, št. 58050/08, 27. november 2012. 28 k asparov in ostali v r usija (št.2), 51988/07, 13. december 2016. Glej tudi podobno zadevo k asparov in ostali v. r usija (št. 1), št. 21613/07, 3. oktober 2013 146 DIGNITAS n Pravo človekovih pravic Nemtsova, ki so ga iz izmišljenih razlogov pridržali na sicer mir- nih demonstracijah. 29 2.5 Absolutna prepoved svobode zbiranja Liberalne demokratične in pravne države se dandanes soočajo z izzivi, kako odgovoriti na vzpon radikalnih gibanj iz različnih koncev svetovnonazorskega pola. Ali v polni meri dovoliti, da se v demokratični državi krešejo prav vse ideje, četudi avtokratske narave, ali pa njihovo izmenjavo omejevati? Slednje je še posebej delikatno pri uresničevanju svoboščin kot so svoboda izražanja, vere, zbiranja in združevanja, ki kot osrednje državljanske in po- litične pravice sodijo v srčiko delovanja liberalnih demokratičnih in pravnih držav. Do katere mere lahko ali celo morajo države posegati v ure- sničevanje pravic, tako da jih omejujejo zaradi varovanja javnega reda, varnosti, zdravja ali drugega razloga? Ali so njihove pristoj- nosti širše, če določene interesne skupine napadajo temelje nji- hovega ustavnega reda in jih celo želijo porušiti ter spremeniti po zgledu posameznih avtokratskih držav izven Sveta evrope? Ali v takem primeru države lahko prepovejo zbiranje, izražanje in zdru- ževanje, vse s ciljem zavarovanja demokratičnega reda? k ako naj se države soočijo z gibanji, ki ogrožajo temeljne vrednote pluraliz- ma, človekovega dostojanstva, svobode, enakosti in solidarnosti? Demokratične države se za prepoved delovanja določenih po- litičnih strank odločijo le v najbolj ekstremnih primerih. Še redke- je takšni primeri pridejo pred evropsko sodišče za človekove pra- vice, pa še to le iz majhnega števila držav kot so r omunija, Španija in Turčija. Sodišča običajno prepovejo delovanje politične stranke zaradi njihovega poseganja v druge človekove pravice oziroma te- meljna ustavna načela vsakokratne države. ena od zadev v sagi državnih posegov v delovanje političnih strank oziroma društev prihaja iz Madžarske. evropsko sodišče za človekove pravice je v začetku julija 2013 podalo odločitev v zadevi Vona v. Madžar- ska. 30 Gospod vona je spomladi 2007 s še nekaterimi člani politične stranke »Gibanje za boljšo Madžarsko« (Jobbik Magyarországért Mozgalom) ustanovil društvo »Madžarska obrambna zveza« ki naj 29 Nemtsov v r usija, št. 1774/11, 31. julij 2014. 30 vona v. Madžarska, št. 35943/10, 9. julij 2013. 147 DIGNITAS n Uresničevanje svobode zbiranja v evropskih liberalnih demokracijah si prizadevalo za ohranjanje vrednot, kulture, zgodovine madžar- skega naroda). 31 Društvo je nato ustanovilo »Madžarsko obrambno gibanje«, ki je nato delovalo brez samostojne pravne osebnosti. 32 Člani gibanja so nato v različnih madžarskih vaseh in mestih, tudi v tistih z romskih prebivalstvom, organizirali javna srečanja in pro- teste, kjer so razpihovali idejo, da je madžarski narod potrebno za- varovati pred kriminaliteto pripadnikov romske skupnosti na Ma- džarskem. 33 k er so zborovanja učinkovala zastraševalno na romsko prebivalstvo, tudi zaradi enotne ikonografije gibanja, je državni to- žilec podal predlog na regionalno sodišče v budimpešti, da se de- lovanje društva prepove zaradi očitnega rasističnega izražanja. 34 r e- gionalno sodišče je nato društvo prepovedalo, ker so njegovi člani prekoračili meje svobode izražanja, zbiranja in izražanja. 35 Nato sta v išje sodišče v budimpešti in madžarsko vrhovno sodišče prepo- ved razširila tudi na gibanje, ki ga je ustanovilo društvo, saj je sicer neformalno, gibanje dejansko delovalo kot del društva. 36 evropsko sodišče je najprej stopilo v bran ideji oziroma postu- latu o pluralizmu idej, ki je mnogim trn v peti, ko je zapisalo, da »ideje ali ravnanja ni mogoče izključiti iz varovalnega polja, ki ga zagotavlja konvencija zgolj zato, ker ustvarjajo občutek nelagodja pri skupinah državljanov ali zato, ker jih nekateri dojemajo kot nespoštljive«. 37 Svoboda izražanja seveda ni absolutna in ima svoje meje. ko društvo ali neko neformalno gibanje prične spodbujati in razpihovati nestrpnost in sovraštvo, so državni posegi v svobodo združevanja v demokratični družbi pogostokrat legitimni in nuj- ni. evropsko sodišče je zato poudarilo, da »... je država upravičena sprejeti ukrepe, ki omejujejo svobodo združevanja, če je to potreb- no za preprečevanje nevarnosti, ki jo takšna obsežna ustrahovanja predstavljajo, za delovanje demokracije … obsežno in usklajeno zastraševanje – ki temelji na zagovarjanju rasno motiviranih poli- tik, ki niso združljive s temeljnimi vrednotami demokracije - lahko upraviči državno poseganje v svobodo združevanja…«. 38 Pri tem morajo Sodišča skrbno presoditi kateri ukrep je naj- primernejši za poseg v svobodo zbiranja in združevanja. Ali je 31 Prav tam, 7. odstavek sodbe. 32 Prav tam, 8. odstavek. 33 Prav tam, 10. odstavek 34 Prav tam, 11. odstavek. 35 Prav tam, 13. odstavek. 36 Prav tam, 15. in 16. odstavek. 37 Prav tam, 63. odstavek. 38 Prav tam, 69. odstavek. 148 DIGNITAS n Pravo človekovih pravic prepoved društva ali politične stranke res nujna in primerna za dosego cilja, denimo učinkovite prepovedi diskriminacije? evropsko sodišče močno poudarja učinkovito varstvo svobode političnega združevanja v političnih strankah zaradi njihove po- membnosti v demokratičnem procesu. evropsko sodišče je zato zapisalo, da »naključno razpihovanje protidemokratičnih idej še ni dovolj za prepoved politične stranke v smislu prepričljive nujnosti ... še manj pa v primeru drugih združenj, ki ne morejo uporabljati posebnega statusa, ki ga uživajo politične stranke«, vendar se v primeru »skupka vseh okoliščin, zlasti v primeru usklajenih in načrtovanih dejavnosti ...« lahko poseže v svobodo združevanja. 39 ker so madžarska sodišča v pričujočem primeru prepovedala samo delovanje društva in gibanja, so lahko njuni člani še naprej nadaljevali svojo politično dejavnost v okviru po- litičnih strank, zaradi česar demokratični proces ni trpel. evrop- sko sodišče je tako ugotovilo, da so madžarska sodišča izbrala nujen in predvsem primeren ter ustrezen ukrep glede na očita- no kršitev. 40 Svoboda zbiranja tako ne varuje zbiranja, ki spod- bujajo in razpihujejo nestrpnost, diskriminacijo in sovraštvo do ranljivih skupin prebivalstva. 3. k ako se odzvati na napade na ustavni red? v teoriji ustavnega prava in prava človekovih pravic se je že pred desetletji razvil pojem militantne demokracije. Pojasnjuje način, kako se lahko liberalne demokracije ubranijo pred napadi na njihove temeljne vrednote. Pri tem zagovarja drastične, militan- tne ukrepe za obrambo demokracije, kot sta prepoved političnih strank in opravljanja javnih funkcij. Pojem militantne demokracije je v svojih člankih v letu 1937 prvi skoval k arl Loewenstein kot obliko obrambe demokracije pred militantnimi demokratičnimi težnjami. 41 Ukrepi militantne demokracije so izjemno kontrover- zni, saj načenjajo bistvo demokracije, ki temelji na periodičnih in svobodnih volitvah, kjer volivci lahko izbirajo svoje predstavnike. 39 Prav tam, 69. odstavek. 40 Glej podobno Stankov v bolgarija, št. 29221/95, 2. oktober 2001, 92. odstavek. 41 k. Loewenstein, Militant democracy and fundamental rights I. Am. Polit. Sci. r ev., 1937, 31(3):417–32; k. Loewenstein, Militant democracy and fundamental rights II. Am. Polit. Sc. r ev., 1937, 31(4):638–58; k. Loewenstein, Legislative control of political extremism in european democracies I. columbia Law r ev. 1938, 38(4):591–622, k. Loewenstein, Legislative control of political extremism in european de- mocracies II. columbia Law r ev., 1938, 38(5):725–74. 149 DIGNITAS n Uresničevanje svobode zbiranja v evropskih liberalnih demokracijah Če se volivcem odvzame takšna možnost, je neposredno oškodo- van demokratični proces, kar lahko samo po sebi načne delovanje demokratične države. k ako se torej boriti zoper militantne napa- de na demokratično in pravno državo? Nekatere države so zoper napade na svoj ustavni red vanj vklju- čile varovalke. Nemški Temeljni zakon tako v 18. členu govori o odpovedi temeljnim pravicam, ko jih nekdo zlorablja. varovalke pred napadi zoper demokracijo izhaja tudi iz 17. člena evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki prepoveduje zlorabo pravic. evropsko sodišče za človekove pravi- ce posredno uporablja pojem militantne demokracije predvsem glede pravice do svobode izražanja in pravice do svobode zbira- nja ter združevanja. evropsko sodišče je v zadevi Refah Partisi in ostalii v Turčija potrdilo prepoved največje turške stranke, ki je nameravala spodkopati sekularne temelje turške republike in jih zamenjati z islamskimi. 42 Podobno je v zadevah Herri Batasuna v Batasuna v. Španija 43 , Etxeberría in ostali v. Španija 44 in Herritar- ren Zerrenda v. Španija 45 prepovedalo delovanje treh baskovskih nacionalističnih političnih strank oziroma volilnih list, ker so po mnenju sodnikov s sovražnimi izjavami in nastopi ogrožale delo- vanje španskega ustavnega reda. k ako obravnavati prakse, ki ogrožajo obstanek in razvoj de- mokratičnih in pravnih držav? Ali se lahko, kot se sprašuje Patrick Macklem v svojem članku »Militant democracy, legal pluralism, and the paradox of self-determination« »demokracija bori za svoj obstoj z protidemokratičnimi metodami?«. 46 Militantna demokraci- ja je dvorezni meč, saj se lahko vsaj teoretično kot bumerang vrne tistim, ki izvajajo njene ukrepe. 47 Če demokratična država prepove delovanje političnih strank, ki po mnenju najvišjih sodnih vrhov nasprotujejo jedru njenega ustavnega reda, istočasno in neposre- dno odvzame volilno pravico določenemu odstotku prebivalstva. To nasprotuje samemu smislu delovanja demokratične države, ki svojo legitimnost črpa neposredno iz ljudstva. Ali res nujno obsta- 42 r efah Partisi in ostali v Turčija, št. 41340/98, 41342/98, 41343/98 in 41344/98, 31. julij 2001. 43 Herri batasuna v batasuna v. Španija, št. 25803/04 in 25817/04, 30. junij 2009. 44 etxeberría in ostali v. Španija, št. 35579/03, 35613/03, 35626/03 and 35634/03, 30 junij 2009. 45 Herritarren zerrenda v. Španija, št. 43518/04, 30. junij 2009. 46 Patrick Macklem, Militant democracy, legal pluralism, and the paradox of self-determination« »de- mokracija bori za svoj obstoj z protidemokratičnimi metodami, International Journal of constitutio- nal Law, julij 2006, 4 (3): 488-516. 47 JW Müller, Militant Democracy, in M. r osenfeld and A. Sajo (ed.),The oxford Handbook of com- parative constitutional Law (oxford, oUP, 2012), http://www.oxfordhandbooks.com/view/10.1093/ oxfordhb/9780199578610.001.0001/oxfordhb-9780199578610-e-62. 15 0 DIGNITAS n Pravo človekovih pravic ja družbena potreba, da se v demokratični državi prepove politič- ne stranke s ciljem zavarovanja dotičnega ustavnega reda? Ali je res dovoljeno sprejeti tako drastične nedemokratične ukrepe kot je prepoved delovanja političnih strank, da se lahko učinkovito bori zoper prakse, ki ji nasprotujejo? verjetno ne, ker so takšni ukrepi prepogosto »drakonske narave«, kot so v svojem skupnem ločenem mnenju zapisali sodniki Fuhrman, Loucaides in Nicolas bratza v prvostopenjski zadevi Refah Partisi in ostali v. Turčija. 48 Militantna demokracija v takem primeru pride do svojih meja, saj je veliko primernejše sprejeti posamične ukrepe, ki demokracije ne pohabijo v takšni meri, kot je zagotovo prepoved delovanje po- litične stranke. Posamični ukrepi učinkovito odpravljajo sovraštvo in nestrpnost ter varujejo ustavni red, pri čemer lahko istočasno uresničujejo družbeni pluralizem. Države zagotovo nimajo pravice, da absolutno prepovejo ure- sničevanje svobode zbiranja in združevanja, izražanja in vere, vse s ciljem zavarovanja demokratičnega reda, temveč morajo svo- je ukrepe uravnati z istočasnim varovanjem vrednot pluralizma, človekovega dostojanstva, svobode in enakosti. Nedemokratični ukrepi, ki jih pridiga in zahteva pojem militantne demokracije, le spodjedajo demokratično državo samo. zoper napade na njen ustavni red, temeljne vrednote in državljanske ter politične pravi- ce se je potrebno bojevati z ustavno dovoljenimi posamični ukre- pi, ki izhajajo iz njene civilizacijske dediščine. Ukrepi militantne demokracije tako prinašajo več slabega kot dobrega, saj neposre- dno posegajo v uresničevanje državljanskih in političnih pravic, ki so conditio sine qua non za delovanje in dolgoročno preživetje demokratične in pravne države. 4. zaključek v javnem prostoru srednje in vzhodnoevropskih držav se je v zadnjih desetletjih v različnih plasteh ustvarjalo stališče, da ni do- voljeno imeti lastnega stališča, še posebej različnega od oseb, ki nastopajo izza pozicije moči, bodisi v šolah, bolnišnicah, centrih za socialno delo, javni upravi in politiki. Tam prevladuje mnenje, da je pravilno le eno stališče, za nasprotna stališča pa seveda ni prostora. Le redki so se upali oziroma se upajo zoperstaviti takšni 48 r efah Partisi in ostali v Turčija, št. 41340/98, 41342/98, 41343/98 in 41344/98, 31. julij 2001, skupno ločeno mnenje sodnikov Fuhrman, Loucaides in Nicolas bratza. 151 DIGNITAS n Uresničevanje svobode zbiranja v evropskih liberalnih demokracijah dogmi. ko pa se kakšen posameznik ali skupina odloči zopersta- viti prevladujočemu stališču, se ga hitro označi za sovražni govor, čeprav o njegovih sestavnih elementih, kot so spodbujanje sovra- štva, nestrpnosti in nasilja, ni ne duha ne sluha. Prevladujoči poli moči določeno mnenje označijo kot sovražno le zato, ker naspro- tujejo njihovemu, seveda edinemu pravilnem mnenju. zadnje leto je izpostavilo številne takšne primere, pri tem pa vendarle izsto- pa bizarna saga glede zbiranja skupine žena pred ljubljansko po- rodnišnico, kjer molijo za vse nerojene otroke, ki zaradi splavov nikoli ne bodo dočakali svetlobe. Gospe so se letos marca zno- va nekajkrat zbrale in molile pred porodnišnico. v svobodni in demokratični družbi in državi bi se ob njihovem zbiranju obre- gnili in zamahnili z roko le redki mimoidoči. vendar seveda ne v srednji in vzhodni evropi, kjer je uresničevanje svobode zbiranja omejeno. Svobodna demokratična družba zahteva, da se soočajo različni argumenti in da smo strpni ter svobodomiselni do različnih sta- lišč, saj se lahko le v javni debati izluščijo prepričljivejši argumenti. Če se skupina gospa mirno zbira pred porodnišnico, je to njihova legitimna pravica v pluralni družbi, kjer se morajo argumenti str- pno izmenjevati in ki jo varuje vrsta temeljnih ustavnih in medna- rodnih dokumentov. Namesto, da bi zagotavljali učinkovito var- stvo človekovih pravic v srednje in vzhodnoevropskih družbah, se še poglabljajo razlike med primarnima svetovnonazorskima stranema. znano je, da so človekove pravice v slovenski družbi va- rovane neenako, selektivno in neučinkovito. k ar je za eno svetov- nonazorsko stran kršitev človekovih pravic, za nasprotno stran ne more biti. Prav zaradi tega je potrebna svobodna in strpna javna razprava o pomembnih vprašanjih. Če pa ena svetovnonazorska stran poskuša preprečiti izražanja različnih stališč, tako da jih označi za sovražni govor in jih tako poskuša izločiti iz javne debate, je s takšnim javnim prostoru ne- kaj hudo narobe. Namesto, da bi se nasprotni posamezniki sooči- li v dialogu, kaže na poglobljeno in podzavestno nerazumevanja ter celo neznanje o varovanju človekovih pravic. v tej smeri se jih uporabi samo za namene lastnih partikularnih ciljev. k am vodijo stališča, ki pozivajo k prepovedi takšnih in podobnih zborovanj ter izražanja? Nikamor drugam kot v enoumje, ko bo tudi v resnič- nem življenju dopustno samo eno stališče in bodo še tisti redki posamezniki, ki se upajo kaj povedati, dokončno utišani. k aj utiša- 15 2 DIGNITAS n Pravo človekovih pravic ni, preganjani za izrečene besede, kar žal kažejo nekateri kazenski pregoni posameznikov v zadnjih letih pred domačimi sodišči. To kar srednje in vzhodnoevropske družba namesto različnih prepo- vedi izražanja potrebujejo je spodbujanje pluralnosti, odprtosti in svobodomiselnosti pri izražanju, zbiranju in veroizpovedi. Le pre- ko odprtega soočenja, strpnosti in obravnave pomembnih druž- benih vprašanj bo družba postala zrelejša in bolj širokosrčna. Države nosijo primarno obveznost, da varujejo svobodo zbira- nja na svojem ozemlju, pri čemer nosijo tudi pozitivne obvezno- sti, da jo varujejo tudi v zasebnih razmerjih. Če politične stranke, društva in druga združenja ter njegovi predstavniki uporabljajo sovražni govor, morajo države sprejeti ustrezne in primerne ukre- pe, da preprečijo nadaljnje razpihovanje sovraštva in nestrpnosti. Iz analize obravnavanih zadev izhaja najmanjši skupni imenova- lec, kar pomeni, da evropsko sodišče varuje svobodo izvrševanja zbiranja na podlagi vrednot pluralizma, strpnosti, širokosrčnosti in upoštevanja nujnih družbenih potreb v vsakokratni evropski družbi. Prispevek zaključujemo z ugotovitvijo, da države nosijo tako negativne kot tudi pozitivne obveznosti pri uresničevanju svobode zbiranja v vsakokratni evropski družbi. Nekateri sicer pravijo, da je prepoved zbiranja ali delovanja po- litičnih strank in društev pogosto dvorezen meč, ker dobre rešitve pravzaprav ni. Če oblast politično stranko prepove, jo s tem izloči iz demokratičnega procesa, zaradi česar je potem demokracija za- gotovo izkrivljena. Če pa je oblast permisivna pa tvega, da se bo radikalizacija nadaljevala. vendar je varstvo človekovih pravic tisto vrhovno vodilo, ki mora voditi države pri preganjanju sovražnega govora s strani posameznikov, političnih strank ali društev. Ne gle- de na slednje vodilo morajo države izbrati najprimernejši ukrep v dani situaciji skrbno in taktno, tako da bo preprečil nadaljnje razpihovanje in spodbujanje sovraštva in nestrpnosti, hkrati pa članom prepovedanih združenj ne bo dokončno odvzel pravice, da sodelujejo v demokratičnem procesu.