večerna priloga deželnemu uradnemu časniku. Izhaja vsak dan razen nedelj in praznikov ot> 5. uri zvečer. Uredništvo In npravnifitvo: Kolodvorsko ulico fitev. 16. — % uradnikom so more govoriti vsak dan od 11. do 12. uro. — Rokopisi so uo vračajo. — Insoratl: Aoatatopna petlt-vrata 4 kr., pri večkratnem ponav ljanji dajo ho nopuat Volja za IJublJano v upravni&tvu: ua colo loto 6 gld., *a pol leta 8 gld., sa četrt leta l gld. 60 kr., na meseo 60 kr., pošiljatev na dom velja mesečno 0 kr. več. Po poiti velja «a oelo leto 10 gl., ea pol lota 6 gld., sa četrt leta 2 gld. 50 kr. in r.a jodon meseo 86 kr. Štev. 184. V Ljubljani v petek, 14. avgusta 1885. Tečaj II. V Ljubljani, 14. avgusta. Pet let je minulo, odkar je nemška iz-o - a f ri Ska ekspedicija zapustila domačo 'u'£0 in odjadrala proti črnemu svetu. Štirje od- lični inožje so ji bili voditelji; veliki upi in zlate 'uide spremljale so ladijo na poti v temne zemlje, a koliko so se spolnili, o tem je danes še jako težko izreči definitivno sodbo. Voditelji ekspedicije ,llso imeli sreče pri svojem pogumnem podjetji. Jeden izmed njih, pl. Scboler, moral je kmalu zapustiti pogubonosni kontinent, druga dva pa, dok-,0|ja Kaiser in Bobm, vlegla sta se v afrikanskem Vl'0čem pesku k večnemu počitku. Samo zadnji izmed Štirih, Pavel Reichard, ostal je pri živenji 1.1 poskušal prodirati v srce neznane zemlje. Z nRPopisnimi težavami potoval je proti izviru reke Kongo in v znanstvenem oziru marsikaj zanimiva, novega našel. A cilja svojega tudi on ni do- Ne daleč oil zaželjenih virov moral se je o lniti nazaj proti morskemu obalu in komaj je dospel živ in zdrav do evropskih naselbin. Ekspedicija Reichardova in drugov njegovih vzdržavala je Nemce v vednem zanimanji za afri-kangko zemljo; bila je nekak uvod kolonijalne poetiko kancelarjeve. O pričetku in d sedanjih nje- 111.1 vspehih poročali smo uže bili svojim čitateljem. Nemška vlada je dobila v last zelo razširjene v '^jine na obaiih afri kanski h in napravila ve«5 C|j» od katerih namerava prodirati dalje. Do ‘ aJ ni dobila nikjer resnega upora. Domači vla-a,J' in kraljički niso delali mogočni državi težav. 0 tam na sredi izhodnega bregovja našel je kan-nenadoma dokaj nasprotja. Sultan zanzibar-| 1 je sovražnik nemški kolonijalni politiki, ker aJe sega v njegovo ozemlje. On se je vstavil Listek. uto Prokleta! Spisal Etuilo Richobourg; po K. Vaeanovi predelavi prosta poslovenil Janko Leban.) (Dalje.) ‘Stopi v tirugo sobo. Pod prve sobe bil je od |)(uioi«ne ilovico . . ... .... 1.0.1. Jean fcj J"*«1 80bi l’:‘ j» bl1 'livo ter prifne jedno^ “‘T* kor bi trenil, bil je s te,* ^SKoS '«*lo jamo v zemljo ter pnme OI,eko zidne stene je hitro uda us svoje globine. Na ,Q ^ rjo škatljo » skrinje in J0 Hkrije y zjdno pritrje letev s žeblji zopet na diye. vrže k drugim v kot na vrtu, osnaži po^ pra?; --------- J n*r*je v zidno NanSt0> kater0 Potem Zade H zemli° in maito. 0l( j 1 ta^o izginili so sledovi njegovega dela. Zdaj ^ Jean Renaud gotov, da mu žena ne najde ^Pirjev, in lehko je mirno šel spat. Oblečen se ‘^e na ležišče ter utrujenega kmalu objame glo- 0 > (ežak spanec. tujim kolonistom, in vse kaže na to, da se Sejid Bargaš ne bode udal z lepa, temveč le sili in energičnemu postopanju od strani kolonistov. Da jim te energije ne manjka, o tem se je svet uže zdavnej prepričal. Nemčija pripravila je takoj brodovje, ki je imelo namen, podati se pred glavno mesto neprijaznega Bargaša in tam orientalskemu mogotcu pokazati, kaka velesila da je nemška država. Kakor nam poročajo najnovejši brzojavi, je te dni dospelo nemško brodovje po dolgi poti pred Zanzibar in vrglo tam sidra v morje. Sedaj se ima pričeti akcija zoper sultana. Berolinski listi poročajo podrobno o tem postopanji in razlagajo, kako sovražen je bil Sejid Bargaš vedno proti Nemcem. Pravijo, da je vbogal pri tem angleškega diplomata sir John Kirka, ki je na njegovem dvoru igral važno vlogo in pri vsaki priliki kazal svoje sovraštvo do nemške kolonijalne politike. Stvar je tako daleč dozorela, da so sultanovi vojaki streljali na nemško znanstveno ekspedicijo, katera jo hotela napraviti postajo v Lamu, da bi tam izvrševala znanstvena opazevanja. Vsled tega Nemčija ni mogla dalje gledati, kako se pri vsaki priliki spodkopuje spoštovanje do nje in kako raste sovražni vpliv v obližji sultanovem. Uže poprej nameravana demonstracija z brodovjem se jo torej zaukazala, in prihodnji dnevi nam uže morebiti poved6 kaj o grmenji nemških topov na obaiih zanzibarskih. Poveljnik brodovja ima nalog, Sejid Bargašu pokazati, da mu ne pristuje nikak vpliv na ozemlji, ki ga je pridobilo nemško izhodno-afriško društvo. Sultan se pač zanaša na angleško pomoč; a nikdo ne dvoji, da se mož bridko vara. Britanska vlada ne bode nikdar v takem zmislu posegla med Nemčijo in zanzibarskega vladarja, kakeršnega si morebiti poslednji želi. Preveč je upal svojim prijate- Ko pride Genevišve dve uri kesueje domov, najde moža še zmirom spečega. Deveta ura je bila prišla. Pustila ga je še, naj počiva. St6prv malo pred deseto uro se sam vzbudi. Genevičve je delala, blizu postelje sedeč. „Nisi-li danes zjutraj prišel skozi Frčmicourt ?“ povpraša ga. — „Čemu to prašaš?" — BKer mi nisi povedal, da je danes po noči bilo učinjeno strašno zlodejstvo." Jean Renaud skoči s postelje. „Nisi-li nič o tem slišal?" nadaljuje njegova žena „Se v6 da“, odgovori osorno: „Jaz te pa nisem hotel strašiti 1“ — „Pravijo, da je to cel6 mlad človek, ki so ga ubili na deželni cesti, blizu pristave seuillonske.“ — nDa, tako pravijo." — „To je strašna nesreča!" — nSe ve da. Pa kaj H moreva pomagati? Izbij si torej vso stvar iz glave.« To rekši, vzame svoj srp ter otide. H. M'rovni sodnik saint-irunski, naznanivši nemudoma o prigodku sodišču vesoulskemu, napoti ljem; prej ali pozneje moral se bode udati in odnehati od sovražnega postopanja proti omenjenemu nemškemu kolonijalnemu društvu. Sultanat zanzibarski pa ne daje svojemu vladarju dovelj moči, da bi mogel na svojo roko vstavljati se silnim nemškim kolosom, ki so se prikazali te dni na njegovih obaiih. Zanzibar obstoji iz otoka jednacega imena in iz ozkega ozemlja na morskem bregu, ki se razteza od ravnika do rta Delgado, kjer se prično potugiške kolonije. Glavno mesto broji blizu 80000 prebivalcev, večji del Arabcev in Zamurcev, ki so pač dobri in prebrisani kupci, a baje slabi vojaki. Evropskih vojaških naprav ima dežela sploh malo in zato ni dvoma, da bode brodovje prav lahko doseglo svoj namen, ko se Sejid Bargaš prepriča, da so nasveti sir John Kirkovi bili brez realne zaslombe. V Nemčiji sami izziva postopanje vlade deloma priznanje, deloma hudo nasprotstvo. Poslednje povdarja, da dragocena kolonijalna politika še leta in leta ne bode imela nikacega vspeha, ali morebiti še celo nikdar ne. Izbrani kraji so taki, da ni moč Evropejcu vstrajati tara — kar najjasnejše kaže usoda treh voditeljev izhodno-afriške ekspedicije. Žrtvovanje ogromnih denarnih svot in marsikacega živenja, a nikacih vspehov — s temi besedami označujejo najnovejšo kolonijalno politiko. Mahdijevi ujetniki. Iz Kahire poroča se v „Pol. Corr.: Italijanski duhovnik in misijonar, pater Bouoni, kateremu se je po hudem trpljenji v Mahdijevem ujetništvu posrečilo ubežati ter priti sim dne 23. julija, vzbuja sploh zanimanje. Pojasnila, katera je dal raznim osebam o svojem ujetništvu in o onem druzib se proti Frčmicourtu, kamor dosp6 proti osmi uri, dvajset minut za žandarji, kateri so se na njegov ukaz ponudili bili županu na razpolaganje. Župan jih se v6 da ni mogel za druzega rabiti, kakor za to, da so duri dotičnega prostora varovali radovednežev. Mirovni sodnik ide v neko dvorano občinske hiše in misli pričeti predpreiskovanje, ne da bi pričakal, da pridejo uradniki iz Vesoula. Zaslišal je po vrsti župana, poljskega čuvaja in dva, tri onih ljudij, ki so bili šli na kraj, kjer je bil umorjenec najden. Izjave le-teh je zapisoval. Tudi sam Be je napotil na kraj, kjer se je stvar dogodila, spremili so ga tjil le župan, poljski čuvaj in žandarski stražmošter. Tu najde, da so izjave bile natančne; a hotel je tudi sam iztakniti kako nadaljuo oporišče. Žrtva bila je zadeta v prsi. Pred prihodom sodnijskih oseb ni hotel mrtveca dati sleči; pa tudi tako je bilo lehko spoznati, da je bil zadet po svinčenici iz puške. Morilec je torej svojo žrtvo čakal na poti ter jej stopil naproti. Preostajalo je še izvedeti, da-li je popotnik prihajal iz Civryja, misijonarjev, zopet v glavnih potezah potrjujejo uže znana poročila. Nasproti vsem dvojbam zatrjuje pater Bononi, da so kristijanske ujetnike hoteli s silo primorati, da pristopijo k izlamu. Z misijonskimi sestrami se je grdo ravnalo, vlekli so je skoro nage v llahat, tam so morale robovati ter mleti žito. Med drugim so načelnico jedenpot, uboli v nos, jedna sestra ne more več rabiti roke. Druga sestra bila je delj časa v puščavi privezana na drevo. Pater Bononi ostal je navzlic vsem grožnjam nevstrašljiv, nastopal je sploh zelo odločno in si je vedel s tem, dasi izročen samovolji Mahdistov, pridobiti nekako spoštovanje. O svojem ujetništvu pri Mahdiju v Obeidu pripoveduje pater Bononi med drugim tako-le: Ko nismo hoteli na Mahdijevo prigovarjanje k mohamedanski veri pristopiti, izročil nas je nekemu možu iz Sirije, naj nas čuva ter poučuje v mohamedanski veri. Pri tem Sircu ostali smo dva meseca. Godilo se je nam vedno slabše, bili smo umazani, lačni, nagi. Mahdi se ni več brigal za nas. Trije izmed nas so umrli v groznih bolečinah; dež je kapal na umirajoče. Skrivši sem jim podeli zadnje tolažbe svete vere. Naši sovražniki so se nadejali, da nas hudo ravnanje prisili, da se po-mohamedanimo; ubili nas bi bili, da so nas zasačili pri kaki krščanski božji službi. Strašno trpljenje umirajočih mojih tovarišev me je napotilo, da sem sklenil iti k Mahdiju, naj se zgodi kar koli. Šel sem k njemu in zahteval, da pošteno spolni besedo, katero nam je dal, da smemo nemoteni iti v Egipt. Mahdi je odgovoril: »Jaz tvoje prošnje ne morem uslišati, Bog mi tega ne dopušča, ali vzemi teh deset Marije Terezije tolarjev in kupi si, kar potrebuješ. Tu imaš tudi obleko, da se oblečeš, tudi ti ni prepovedano, časi iti na trg, jaz sem ukazal, da te ne sme nobeden nadlegati; vender moraš vedno arabsko obleko nositi." Približal se je čas, ko se je morala posadka v Obeidu udati, ako ni hotela, da jo glad pomori. Trpela je strašno. Zadnji ostanki živeža so se plačevali silno drago, eno jajce je veljalo en tolar. Možje so bili kakor duhovi, hodeči kostnjaki, le koža in kost. Če je kdo umrl, teško se je dobil, ki bi ga bil pokopal; živi ljudje so tako oslabeli, da niso mogli groba skopati; tako so mrliči gnjili na solnci. Vsak dan je rodil nove strahove. Izkopavali so, od lakote prisiljeni, mrtve pse, osle in kamele ter jih jedli. Nadloga je dospela do vrhunca, ali hrabri" stari Turek se ni hotel udati. Nazadnje vojaki niso mogli več orožja v rokah držati, kakor lačni volkovi so se plazili okolo in živeža iskali. V dan 18. januvarja so uporniki skočili čez nasipe. Ko so derviši stopili v veliko dvorano vladnega poslopja, našli so Ahmed Said pašo, sedečega na lesenem stolu, z rokami čez prsi prekrižanimi. ali je bil na potu proti temu kraju. V prvem slučaji se je morilec gotovo postavil pred krvno mlako, v drugem slučaji se je moral skriti nekje na strani proti Frčmicourtu. Gospodje so hodili po travnikih gor in dol ter preiskovali jako natančno. Trava je bila pokošena še le pred kakimi tremi dnevi, in tako ni bilo v nji vidnih kakovih (nožnih) sledi. Naenkrat stražmešter vikne. Pripogne se in vzdigne, prav v bližini krvne mlake, na strani frčmicourt-ski, poluožgan košček papirja. Ni bilo dvojiti, da je bil ta papir zamašek puškin (pribitka). Stražmešter ga vesel poda mirovnemu sodniku, kateri papir brž spravi v svojo listnico. »Gospod župan," d<5 mirovni sodnik, „kdo so ljudje, ki delajo tu dol na reki?“ »To so ljudje iz pristave seuillonske." »Tako? Idimo mimo njih, hočemo jih izpraševati." In četvorica mož krene proti reki k delavcem. Ti ponehajo delati ter zberejo se v čakajočo skupino; nji na čelu je stal Pierre Rouvenat. Mirovni sodnik ga je poznal uže od prej ter tudi vedel, kako čislan mož je ua pristavi. Planili so nanj, da ga umore, ali nekateri so zaklicali, naj ga pustč in pred Mahdija odvedo. »Umaknite se, vi psi, malovredni uporniki, ne dotaknite se me, jaz pojdem sam k Mohamedu Ahmetu!" zakričal je paša. Boječe so se Arabci umaknili, prestrašili so se njegovega pogleda. Politični pregled. Avstrijsko-ogerska država. Iz Petrograda se poroča, da se bosta sestanka med avstrijskim in ruskim vladarjem v Kromeriži udeležila tudi oba poslanika, namreč knez Lobanov in grof VVolkenstein. Z Dunaja se poroča v češke liste, da se bode v kratkem času imenovalo štirinajst novih članov v gospoilsko zbornico. Med novoimenovanimi bodo baje zastopani pristaši vseh strank. Petakarji v Češki dobili bodo tudi volilno pravico za deželni zbor. Kakor znano, dotični postavni načrt, kateri se je na predlog dr. Ilerbsta sklenil v češkem deželnem zboru, ni dobil Naj-višjega potrjenja, ker temu ne ugaja liberški občinski red, kjer je nastavljen višji cenzus. Zdaj se poroča iz Liberca, da je mestni odbornik Prode stavil predlog, naj se spremeni občinski red. Predlog se je jednoglasno izročil pravnemu odseku. Iz Zagreba se poroča, da je predsednik hr-vatskega sabora, Hrvat, povabil vodji obeh opozicijskih strank, Mazzuro in Starčeviča, h konferenci, da se z njima posvetuje, kdaj naj bi se sklical sabor. Ob jednem se poroča, da se sabor skliče v 30. dan septembra k rednemu zasedanju. Tuje dežele. Iz Berolina se poroča, da se bosta v teku tega poletja sešla tudi knez Bismarck in ruski minister Giers. Gotovih poročil o tem sestanku še ni. Najbrže bode Giers, vračajoč se iz France-vih kopeli, obiskal Bismarcka v Varzinu ali Fried-richsruhe. Francoski uradni list objavlja zakon o splošnem državnem proračunu, po katerem znašajo izdatki za prihodnje leto 3015 474 036 frankov. Proračun izrednih izdatkov pa ima razen tega še 163 508 200 frankov. Proračun izrednih dohodkov znaša 3 016087060 frankov. Angleški listi izražajo svojo nevoljo nad tem, da je Nemčija poslala svoje ladijevje pred Zanzibar. Tolažijo se sicer s tem, da zdaj v Angleški vlada kabinet, kateremu neče Bismarck napravljati zadreg, zatorej se tudi ni bati, da bi bili angleški interesi oškodovani. Sicer pa poročajo najnovejše vesti, da se je ta zadeva med sultanom v Zanzibaru in med Nemčijo uže poravnala. Iz Skadra se poroča, da je zdaj vender upati, da se konečno uravna tnrško-ernogorska meja. Turška komisija je zdaj v Skadru. »Kako se kaj ima gosp. Mellier?" povpraša sodnik. — „Prav dobro, gospod sodnik. Hvala." — »Sporočite mu moj pozdrav." — »Storim." — »Gotovo je uže izvedel o strašnem činu nocojšnje noči?" — »Izvedeli smo to na vse zgodaj od dninarjev iz Frčmicourta, in gospod Mellier je še, cakor mi vsi, ves iz sebe radi tega." — »To je umevno. Naša okolica po noči ni vajena takih vznemirjajočih rečij. Nič gotovega še ne vemo, ob cateri uri se je zlodejstvo to zgodilo; povejte mi, ljubi ljudje, ali niste nič po noči slišali?" Hlapci drug druzega povprašajoč pogledajo. »Ne, prav nič," odgovore. Pierre Rouvenat d6: »Ob tem času hodimo zgodaj spat, gospod mirovni sodnik, da drugo jutro še pred solnčnim vzhodom odhajamo na delo. Ob deseti uri pri nas uže vse spi; in nepotrebno mi je pač vam praviti, kako ljudje spijo, ki junija meseca šestnajst ur v solnci delajo." — »Lehko si to mislim," d<5 mirovni sodnik z blagovoljnim nasmehom. — »In včeraj z večera, niste li tu videli nobenega sum-jivega človeka?" Muogi glasi odgovorijo: .Ne.- »Človeka s puško?" pristavi mirovni soduik. Dopisi. Iz brdskega okraja, 12. avgusta. (Izv. dop.) Uže je tukaj čas, ko se razlega cepcev glas od rane zore pozno v mrak po gričih in dolinah, in tu in tam za »veliko" cesto se čuje drdranje mla-tilnega stroja. Kjer se srečata dva gospodarja, kaj rada stopita v gostilno ter se pogovarjata o letini, in naši hribovci nosijo kar v tropah velikanske mehove v malin in se pomenkujejo o novini. Zatorej menda ne bode neprimerno, če tu spregovorimo par besedi o letini v našem okraji. Najslabše se je obnesla ozimna rež, ki je skoro popolnem pozebla in kdor jo ni spomladi še enkrat posejal, jo še za seme ne bo imel. Konica je sploh zelo polna in težka, le škoda, da nima nobene cene in marsikateri gospodar je sklenil, da bode odšle namesto pšenice samo oves seja^ ker ta je pri nas navadno lep in več vrže kakor pšenica. Tudi z ječmenom so v obče zadovoljni. Kar se pa tiče pridelkov, ki so še na polj', kaže koruza prav lepo, sočivje in ajda pa je imela premalo moče, sicer pa se zna še popraviti. Sploh bi smeli dosedaj zadovoljni biti, ko bi le ne bilo našega naj večjega sovražnika: toče. Po nekaterih frajih je uže po dvakrat pobila in nedavno je M Savo po Dolskem in v Ribčah baje uničila vso ajdo in sočivje. Kako koristno bi bilo, ko bi vsakdo svoj*1 ;jolje proti toči zavarovati moral in koliko kmetij bi manj zabredlo v dolgove, iz katerih se nikdar skopati ne morejo. Volitve v državni zbor so sedaj pri kraji- Naši volilni možje so oddali svoje glasove priporočanemu kandidatu, in mislimo, da se jim sedaj ne bo moglo očitati, da so rušili disciplino. Zanimiva bode nova volitev župana v veliki občini št. ožbaltski, ker je dež. vlada prvo izvolitev ovrgla. Ker je velike važnosti za deželne in državne volitve, poročam Vam o svojem času o njej-^ Razne vesti. (Visoki gosti v budimpeštanski ra?" stavi.) Iz Budimpešto SO poroča: Knez bolgarski o bi-skal bodo tu mimo potojoč našo razstavo. Kralj Milan in kraljica Natalija prideta dne 6. septembra ogledat si razstavo. V prihodnjih dneh pride ineof/nito bavarski kralj Ljudovik na razstavo. — (Odpuščanje v smrti.) V Hajdu-Nan&su so jo to dni izvršil grozen umor. Pastir Gabrijel Bata hotel je vzeti svojo lepo 171otno žonko na svoj dom,a ta ni hotela z njim, kor ni mogla zapustiti svoje ni3" toro; zaradi toga prišol je pastir v toliko jezo, da j« zagrabil za nož tor ga porinil svoji soprogi v srce. V tem trenotji stopila jo soseda v sobo in videvša, kaj so jo zgodilo, vprašala jo pastirja, kaj za božjo volj0 jo vondor storil. „Nič mi ni žaloga storil, jaz le umi' ram!“ ječala jo nesrečna mlada žona ter izdihnil* Majajo z glavami. Zdajci reče neka žena: »Jaz, jaz sem videla Jeana Itenauda iz Ci-vryja; imel je seboj svojo puško." Rouvenat se zgane. Pa sodnik z ramami tako namigne, da ga t° zopet umiri. »Jaz sem tudi videl Jeana Renauda", m6ni ede" hlapec pristave, »in gotov sem, da ni imel svoj0 puške". Drugi dostavi: »Saj sem bil s tabo, Jeai* Renaud je govoril z nama, ni imel svojega orožj9 pri sebi." »Jaz sem si pa svoje stvari gotova!" zatrjuj'’ žena. »In v dokaz bodi to, da mi je Jean l{e' naud sam pravil, da je ves božji dan iskal veli^e volkinje v gozdu seureskem." »Kaj-lije na tem", d6 mirovni sodnik. „Vte] resni zadevi nam ni mari volčjega ubijalca. niste nič slišali, nič videli, ne veste-li prav 1>il' »Nič, gospod mirovni sodnik." »Z Bogom tedaj, dobri ljudje." In mirovni sodnik se s svojimi spremljeVft vrne proti Frčmicortu, idoč vzdolž sableuseskeinu bregu. (Uuijo prihodnjič ) dušo; v njenih očeh pa je šo v slodnjih tronotkih odsevala ljubozon in odpuščanjo soprogu. Bato so zaprli. — (Dijamantna poroka.) V Slioopshodu, v vasi v Leicostersliiro, praznovala sta pred kratkim dva zakonska dijamantno poroko. Poročila sta se v letu 1815., živela sta torej vkup v zakonu 70 let.. Domače stvari. ~ (Povodom Najvišjoga rojstvenoga dneva Nj. Veličanstva cesarja) svirala bode ^no 17. t. m. zvečer počonši ob 8. uri vojaška godba P° mestu ter pred stanovanjom nj okscelonco fini. bacila Roinliindorja in prod škofovo palačo. Dno 18. t. m. °b 5. uri 30 minut svirala bodo vojaška godba po mestu budnico; z Grada pa so bodo 24krat ustrolilo s topovi, istotako tudi pri božji službi in pri oficirskom slavnostnem obodu. — Ob 8. uri zjutraj bodo slovosna vojaška maša na travniku polog kolizojsko vojašnice, katoro so bodo udeležilo vso čoto. Ob dožovnom vromonu bodo maša v stolni cerkvi ob 10. uri dopoludno. — Dno 18. t. m. dopoludne ob 10. uri daroval bodo v stolni cerkvi premil, kuozoškof dr. Misija slovesno sv. mašo, katero so imajo udeležiti c. kr. obla-stva, učiteljstvo, doželni odbor, trgovinska zbornica i. t. d. (Vega Španjoloc!) Od Vogovoga rojstna kraja so nam pišo: Prod nokoliko dnovi objavila J® dunajska „Prosso“ v svojom listku odlomok životo-P,sa slavnega našoga rojaka barona Jurija Vego, kakega je bil spisal za šolsko poročilo brnsko gimnazijo Prof. A. Vrečko. Tudi „Laib. Ztg." je posnela oni -'•‘votopis, in za to naj mi bo dovoljeno tu nokoliko popravljati, kar se jo očividno grošilo ob imonovanom Čavnom možu. Prof. Vrečko namreč trdi po Hirten-feldu, da jo ded Vegov bil pravi Španjoc tor da je bil Prišel kot vojak za časa španjsko naslodstvono vojsko v Ljubljano, kjer jo ostal in so poznejo vdomačil: od *orej to „španjsko" ime. — Tu naj mi bo toroj dobljeno omeniti, da jo ime Vega pravo slovonsko ko-fenine, in ko bi tudi to no bilo, nikakor ni misliti, da bil oni pravljiški Španjolec zašol v samotno moravsko hribe, kjer so jo porodil lota 1754. slavni en.jak nogo soditi moramo vonder, da jo on z mogočimi potomci ostal v Ljubljani, kjer jo bil baje „hausmoistor“ ka-li, kakor trdi prof. Vrečko. Vega pisal so jo pocotkom „VechaB, in tako ime stoji tudi v rstnih bukvah moravško župnije, katoro pričajo, da so rodil 24. marcija 1754 „Georgius Vocha" v Zagorici pij gv. Križi. Tudi v zapisniku ljubljansko gim-”ai^je so ga tako pisali in spromonil jo bajo svojo ime ne at-1 S° pr* v°iacih- »Veha“ pa pomoni to, kar * »Spund“, „Spundzapfen“, in se to imo kot ^ ‘Unek posebno v moravški fari pogosto nahaja, kakor 1 Priimek „Vohovec“; in pri nVohovčovih“ so '^e aodaj pravi rojstni hiši barona Jurija Sploh pa vsacoga, kdor so hočo o slavnem n°ži več poučiti, opozarjam na lop spis prof. Hauptmana v nSpomoniltu“ „Slov. Matice0, ki jo gotovo naj-lt'oljitojši) kar jo bilo šo do sedaj priobčenih. — otl bi bilo, da joduak popravek kodo tudi dunajskomu popisu dopošljo, kor ni lo v intorosu stvari samo, SVot rosnico zvo, ampak tudi v intorosu slovonskoga ^ aa, katori smo po pravici ponoson biti na moža, tak°Sa Cast‘ vos svot- ^U(^n0 J°i postanojo drugačo Hfj ^oljiti Nomci najodonkrat tako lahkoverni, ako sfcvar t'Co slovanskih zadov in da vsaki šo tako pro- 1 hajki rajši vorujojo, nogo bi priznali, da so jo . V0!0um Hlovanom rodil. Ako so ptuji učonjaki izogibljejo resnico, i0 devah sami s ponosom dolžnost’ da v tac,h za" kažemo, kaj da jo naSe^S10 pred SVet t0r mu P°' »a svoje može, zakaj bi no bV^™8* "ar°di P°"°Sni — (Vojaška godba) i7 W\„ ... , , , t- t m i /' p0fclPolka svirala J« jutri, dn6 15. t. m., od srebru . ....................83'40 Zlata renta.............................................109'15 6% avstr, renta.............................................99-70 Delnice n&rodne banke................................... 876’ — Kreditne delnice.......................................... 284-30 London 10 lir sterling......................................12515 20 frankovec................................................ 9-91 Cekini c. kr............................................ 5-92 10(1 drž mark.............................................. 61-35 Tuj oi. Dnč 12. avgusta. Pri Maliči: Bloch, trgovec, iz Miihlhausena. — Hanusch, trgovec, z Dunaja. — Pojatzi, trgovec, s hčerjo, in Griin-hut, trgovec, iz Gradca. Pri Slonu: Friedmann, trgovec, z Dunaja. — Ludvvig, trgovec, iz Maribora — Pojatzi, tovarnar, z rodbino, iz Lonš-porga. — Gandolfo, knjigovodja, z Roko. — Thamyrina trgovec, iz Banjaluke. — Scholhnayer, gozd tajnik, iz Vlašima. Pri Tavčarji: Thamm, soproga nadzornika sev. železnice, z Dunaja. Vitoz. pl. Radda s soprogo in Wotzasek, c. kr. poštni uradnik, s soprogo, iz Prago. — Prušac, šolski vodja, z rodbino, iz Varaždina. — Friedrich iz Colja. Pri Južnem kolodvoru: Schodl, c. kr policijski svetnik, in Schulz z rodbino z Dunaja — Do Pita, c kr. upravnik finančnega ravnateljstva, iz Trsta Kušar iz Pulja. Ambrožič, davkar, s soprogo, iz Bosno. Umrli so: Dnč 13 avgusta. Marijana Šukovoc, delavka, 30 1., Cerkveno ulice št. 11, tuberkuloza. V civilni h61 nici: Dnč 11 avg usta Jakob Rožič, dolavoc, 351., tuberkuloza. — Janez Činkel, kočar, 42 1, tuberkuloza Srečke z d n 6 12. avgusta. Brno: 71 7 83 43 3. Meteorologično poročilo. 1 Stanj o Čas baro- opar.ovanja raotra I v ram rr I i Mo- lompo- | y0trovj i Neho j krinn ratura | J | „ mm tb | 7. zjutraj 1 736 • 12 j S j 2. pop. | 734’85 i I co 9. zvečer i 735 • 05 \ 18 2 zpd. sl jasno; j lt go j 27 0 szvh.sl. > i , , ; 20-8! bzv. d. obl. I 1 Išče se poštni ekspeditor ali ekspeditorica za horjulsko pošto. Kedor želi to službo prevzeti, oglasi naj so pri gosp Ma-tevžu Šušteršiču, podjetniku omenjeno pošte v Horjulu, do dnč 2 0. avgusta. Nastop službo s 1. soptombrom t. 1 (122) 2-1 Carsko, marčno in boek- pivo iz pivovara bratov Ko sl er priporoča v zabojih po 25 in 50 steklenic A. Mayerjeya trgovina piva v steklenicah v Ljubljani. (118) 5 Poddružnica c. kr. priv. avstr. Mitnesa zavoda za trgovino in obrt v Trstu. Novci na obrestovanje v bankovcih za 4 dni odpovedhe . . . 3'/, od slo » 8 » > 3 */2 ** * > 30 » » ... 33/« » » v Napoleondorih 30dnevna odpoved .... 3 od sto 3mesečna » . . . . 31/, » » 6 » * . . . . 3'/2 » » Oddelek za giro v bankovcih 2'/a proc. obresti za vsako vsoto, v Napoleondorih brez obrestij. Nakazila na Dunaj, v Prago, Budimpešto, Brno, Opavo, Levov, Reko, dalje v Zagreb, A rad, Gradec. Sibinj, Ino-most, Celovec, Ljubljano in Solnograd so brez troškov. Kupovanje in prodaja deviz, vrednostnih papirjev in inkaso-kuponov po '/sproc. provizije. Posojila na poroštvena pooblastila (ivarrants), pogoji po dogovoru ; proti dovoljenemu kreditu v Londonu ali Parizu '/2proc. provizije za 3 mesece! na vrednostne papirje (efekte) Bproc. ohrestj na leto do svote 1000 gld., za večje svote vsled specijalnega dogovora. (09) 36—17 "V Trstu dnfe 1. oktobra 1883. V našem založništvu je izišel na svitlo drugi pomnoženi natis: Elegantno vezane in z zlatim obrezkom jgfe« stanejo 2 gld, nevez. 1 gld. 20 kr. S Ig. v. Kleinmayr & Fed. Bamberg knjigotržnica v Ljubljani. Kisla voda, kopelišče Radvanj Vslod obilega ogljenokis lika, natrona in lithiona jo radvanjska kisla voda kot speciiikum pri: protinu, k mn nji v žolči, mehurji in ledvicah, zlati žili, brambo-rici, brahoru, zlatenici, želodec-n ib boleznili in pri kataru v obče. Kopelji, stanovanja in restavracija po ceni. s svojo jako obilo ,,natro-lithion-kislino“. Garodovi poskusi so dokazali, da je ogljeno-kisli Ss^ ,,Lithion“ pri protinskih •M ss bolečinah najboljše in najgotovejo zdravilo. 52—19 (81) i Zaloga zemljevidov g[| c. kr. generalnega štaba. Mera 1:75000. Listi so po 50 ltr., zloženi za žep, prilepljeni na platno po 80 kr. I[. v. Kleinmayr & Fefl. Bamliera-Bva knjigarna v Ljubljani. "SEEBS Kleinmayr-jevi in Bambergovi knjigarni se dobivajo: Josipa Jurčiča Dsusibi l| M klil L zvezek: Deseti brat. Cen.u 1 gld. II. » Pripovedni spisi: Jurij Kozjak, Spomini na deda, Jesenska noč mej slovenskimi polharji, Spomini starega Slovenca. — Cena 70 kr. III. zvezek: Pripovedni spisi: Domen, Jurij Kobila, Dva prijatelja, Vrban Smukova ženitev, Golida, Kozlovska sodba. — Cena 70 kr. IV. zvezek: Pripovedni spisi: Tihotapec, Grad Rojinje, Ivlošterski Žolnir, Dva brata. — Cena 70 kr. Jurčičevi zbrani spisi se dobivajo tudi v lične platnice vezani, vsak zvezek po 50 kr. več. Kdor se želi po pošti naročiti, naj blagovoljno po nakaznici za poštnino pri vsakem zvezku 10 kr. priloži. (11) 31 Zavratnikov vsake fasone, barve in kakovosti; kakor znano, je največja zaloga in najceneje nakupovanje pri (59) 14 J. C. Hamann-u lo^Cestrii trgv :ixxixxixxxx: V Ameriko pride najceneje, kdor se obrne na Anolda Reifa, Dunaj, L, Pcstalouig.« najstarejša tvrdka te vrste. Natančneje izpovedbe in prospekti zastonj. (22) 50—24 :xxxixxixxixxxx: (4 o s! Pil • Q It •" M#vRiA=ZELER iTROPFEN NUR ECHT BEl APOTHEKER TRNKOCZV LAIBACH 1 STiiCK 20 S »P P