N a š i d o p i s i. lz Ljubljane. (Konf erencija.) (Konec.) Tretja točka dnevnega reda je bila BTelovadba na petrazredni deški ljudski šoli". O tej točki je govoril prav dobro gosp. J. Furlan, povdarjajoč važnost telovadbe v ljudski šoli. Koncem svojega temeljito sestavljenega poročila stavi nastopne predloge: a) Na vsaki šoli naj se izvoli po jeden učitelj v odsek, kateri bi iinel nalogo določiti jednakomerno poveljstvo pri telovadbi. b) Kjer je pri šoli vrt, naj se v poletnem času po možnosti porabi v telovadno vežbališče. c) G. kr. mestni šolski svet naj prosi mestno občino, da bi se tudi ljudskim učencem, kakor srednješolcem, odkazal poseben prostor za igre. Ako pa to ne bi bilo izpeljivo, naj se pa naprosi kranjska hranilnica, da kakor drugim šolani, morebiti tudi nam prepusti vrt na starem strelišči. Vsi predlogi so bili jednoglasno vsprejeti. Svoje poročilo pojasnjeval je gosp. poročevalec potem s praktičniini vajami svojih učencev ter nam podal z izborno discipliniranimi dečki po jedno uro prav lepo telovadno sliko za nižjo, srednjo in višjo stopinjo. Gospod predsednik konferencije je pobvalil najprej izvrstno izvežbane učence in posebej še je pa izrekel v imenu konferencije gospodu poročevalcu priznanje in zahvalo, katero je res v polni meri zaslužil. Ko so se določile učne knjige in berila za leto 1894/95., je poročal g. Fr. Kokalj, kot predsednik knjižničnega odbora o stanji in računu okrajne učiteljske knjižnice. Pri predlogu za nakup novih knjig predlaga g. predsednik konferencije, da se namesto BGesetzblatt ftir Volks- und Burgerschulen" naroči BZeitschrift fiir das osterreichische Volksschulwesen. Predlog je obveljal jednoglasno. Pregledovalcema računov knjižničnega odbora sta bila na predlog gospoda nadzornika izvoljena gg. Fr. BahovecinJ. Likar. Gosp. Bahovec se takoj po izvolitvi oglasi in povdarja, da se mu dozdeva, da ni vse v pravem redu in da ima knjižnica dolg, ker se niso vse dovoljene knjige nakupile, a denarja pa ni nič v blagajnici. Gospod nadzornik se ujeina z gospodom Bahovcem in povdarja, da knjižnični odbor res ni storil svojih dolžnosti in opozarja novoizvoljeni odbor, da se gotovo vestno drži predpisanih dolžnosti. Sedaj je sledila volitev v knjižnični odbor. Oddanih je bilo 30 listkov. Nadpolovična večina je znašala torej 16. Izmed oddanih glasov je dobila jedina gospdč. E. Gusl zadostno število in sicer 21 glasov. Vršiti se je morala ožja volitev med gg. Dimnikom (15 glasov), Maier Jožefom (12 glasov), Žumrom (11 glasov) in Krulcem (7 glasov). Pri tej volitvi je bilo oddanih 29 listkov; dobil je pa jedini gosp. Maier Jožef nadpolovično večino in sicer 20 glasov; gg. Dimnik 14, Žumer 13 in Krulec pa 10 glasov. Vršiti se je morala zopet ožja volitev med gg. Dimnikom in Žumrom. Pri tej ožji volitvi, pri kateri je bilo oddanih 29 listkov, je dobil gosp. Žumer 17 glasov in g. Dimnik pa 11 glasov. V knjižnični odbor so tedaj izvoljeni gdč. E. Gusl, gg. Maier Jožef in Žumer in za nemške šole pa g. Valenta. Tej volitvi je sledila volitev stalnega odbora za šolsko leto 1894/95. Oddanih je bilo 30 glasov. Izmed teh je dobila gdč. M. Wessner 22 glasov, gg. A. Žumer 22 glasov in Fr. Raktelj 21 glasov; gg. Dimnik 11 glasov in Maier Jožef 10 glasov. Med zadnjiraa dvema se je vršila ožja volitev in dobil je od 30 oddanih glasov g. Maier Jožef 22 glasov in g. Dininik pa 8 glasov. Izvoljeni so torej vstalni odbor: gdč. M. Wessner, in gg.: A. Žumer, Fr. Raktelj in Maier Jožef. Pri sarnostalnih predlogih se oglasi g. Fr. Kokalj ter nasvetuje: BS1. mestni zbor se potom sl. c. kr. mestnega šolskega sveta naprosi, da dovoli za vezanje knjig okrajne učiteljske knjižnice 50 gld. in poviša dotacijo za okrajno učiteljsko knjižnico od 30gld. na 100 gld." Temu predlogu se ustavlja g. Bahovec, češ, da bi utegnil mestni zbor ta davek učiteljstvu naložiti, kakor je to v druzih okrajih običajno. Gospod nadzornik g. Bahovca krepko zavrne ter povdarja, da nikjer na deželi ni tako slabe knjižnice, kakoršna je v glavnem mestu, ko bi morala vendar nekak uzor biti drugim knjižnicam. Ko je še g. Žumer predlog g. Kokalja najtopleje podprl, je bil pri glasovanji, izvzemši glas g. Bahovca, jednoglasno vsprejet. Ker ni bilo nobenega predloga več, zaključi g. predsednik ob 12. uri konferencijo nekako tako-le: Slavna konferencija! MLetos se je po širni Avstriji praznovala 25 1etnica novega šolskega zakona. Praznovali so jo učitelji in šolski prijatelji, po nekaterih krajih s šumnim veseljem, po drugih krajih natihein v svojem srcu, a zato nič manj iskreno. Novi šolski zakon ima morebiti, kakor vse človeške naredbe, svoje napake, a te napake se izgubljajo pred njegovimi velikimi vrlinami. Da se je vsled novega šolskega zakona ljudsko šolstvo eksteazivno in intenzivno silno razvilo, tega ne morejo tajiti niti njegovi nasprotniki. Le poglejmo, kakošno je bilo ljudsko šolstvo v Ljubljani pred 25. leti in kakošno je dan danes! Ljubljana je imela pred 25. leti 2 javni deški šoli z 11 razredi, 1 privatno deško šolo s 4 razredi, 2 mešani privatni šoli s 4 razredi in 2 dekliški privatni šoli z 10 razredi, torej skupaj 7šolz29razredi. Zdaj ima pa Ljubljana 4 javne deške šole z 28 razredi, 3 privatne deške šole z 12 razredi, 3 javne dekliške in 1 mešano z 18 razredi, 3 privatne dekliške z 32 razredi in 1 višjo dekliško šolo s 3 razredi, torej skupaj 15 šol s 94 razredi. Nečem omenjati, kakošna so bila pred 2oleti učila! Palica je bila jedina metoda in knjižnic otroških tudi ni bilo! Uredilo se je pravno razmerje učiteljev, izboljšali so se jirn službeni prejemki in dale so se jim take postavne pravice, da jih zanje lahko zavida roarsikateri stan in da smo rni srednješolski učitelji pravi siromaki proti Vam. Vi imate po raznih korporacijah svoje zastopnike, katerih mi nimamo in visok gospod mi je zatrjeval, da je lažje dvornega svetnika premestiti, kakor pa stalno nastavljenega učitelja. Spodobi se in naša dolžnost je, da se danes ob 25letnici s posebno iskrenostjo in vdanostjo spominjamo našega presvetlega vladarja in gospodarja, čigar milost in dobrota nam je podarila novi šolski zakon. Zvesto izvršujoci svoje dolznosti, hočemo po vseh svojih močeh delovati v duševno in telesno blaginjo izročene nam mladine ter iz nje vzgojiti rod, zvest soojemu vladarju, svoji katoliški veri in svoji domovini. Pozivljem Vas, da našemu presvetlemu vladarju in gospodarju, Nj. Veličanstvu cesarju Francisku Jozefu I. zakličete: ^Slara! Slava! SIaya!" Zbrani učitelji in učiteljice smo te zlate besede našega gospoda c. kr. okrajnega šolskega nadzoinika stoje z največjo pazljivostjo in navdušenjem poslušali; navdušenost naša je pa prikipela do vrhunca, ko smo na poziv gospoda predsednika konferencije našemu presvetlemu vladarju zaklicali trikratni ^Slava!" Ko je še predsednikov namestnik g. prof. J. Vodeb zahvalil gospoda predsednika v imenu vseh prisotnih za jako spretno in nepristransko vodstvo konferencije, smo se razšli po štiriurnern zborovanji s zavestjo in prepričanjem, da bode konferencija obrodila mnogo dobrega sadu v prid in blagor ljubljanskega šolstva. Ljubljana. dne 12. julija 1894. — mn ¦—. Iz kranjskegra okraja. (Konferencija.) (Dalje.) Slovaiški pouk je na ljudski šoli najtežavnejši, najsuhoparnejši predmet, vender se zboljšuje od leta do leta: mehanično delo izginjuje in že so se dosegli na nekaterih šolah prav dobri vspehi. Pri pismenih izdelkih je lep napredek, osobito na večrazrednicah. Pod nalogo naj se zapišeta dva reda, jeden o nalogi, drugi o pisanji. Kjer se je to že do sedaj godilo, videl je gosp. nadzornik veliko pazljivejše pisane naloge. Napake v nalogi naj otroci sami popravijo; če je pa naloga slabo izdelana, napravi naj jo otrok po šoli še jedenkrat. — Nemški pouk dobro napreduje. Poučuje naj se z neniškim jezikom, kakor hitro je to mogoče in to osobito z nazornim poukom, kjer naj otroci v nemškem jeziku naštevajo razne stvari in njih lastnosti v kratkih stavkih, da se jim omaje jezik in privadi izgovarjanji nemških besedi. Računstvo je dobro urejeno, vspehi so dobri. V I. šolskem letu naj se I. računica oživi; računi naj se kolikor mogoče z izgledi iz vsakdanjega življenja. Jako lepo se goji na nekaterih šolah številjenje na pamet. Paziti pa je tu, da otrok ne pove precej računa, ampak stori razsodbo, izračuni in odgovori. Zelo dobro učilo pri računstvu bi bilo, ako bi se napisale cene vsakdanjih potrebščin in bi se take table obesile na stene. Pri računstvu na tablo naj se po razsodbi počaka, da drugi otroci izračunijo, ker bi sicer mehanično prepisali ves račun, potem naj se šele izi*ačuni na tabli. V zgodovini in zemljepisji, v kolikor se je bilo raoči prepričati g. nadzorniku, so otroci dobro poučeni, osobito vedo naštevati vrsto vladarjev od Karola VI. počenši in naraščanje avstrijskih dežel. Pri zemljepisnem pouku naj se prav priprosto rišejo zemljevidi. Za raztnerje med Kranjskim in Avstrijo imejmo mym2; Kranjsko meri 100 mym2, vsa Avstrija pa 6210 mym2. Tudi v pisanji je lep napredek, vspehi so dobri. Pokončna pisava se goji s prav dobrim uspehoin na 22. šolah. Tu je treba položiti takoj v začetku dober temelj. Otroci rnorajo natanko vedeti posamezne dele vsake črke; zato pa ni dosti, da se jim samo na tablo napiše> predpisovati se jirn mora tudi v zvezke. Riše se dobro, a gledati moramo, da polagoma odpravimo risanje po pikah. Z mehaničnim čitkanjem ne mučimo učencev, ker to delo ne bistri uma. Kjer se pelje vadi, je dobro, a se ne povsod: na nekaterih šolah otroci nirnajo posluha, v 6. šolah se pa petje ne goji, ker učne rnoči nisn vešče poučavati v petji. Vender se mora petje marljivo gojiti, ker blaži srce in gosp. nadzornik bo skušal izposlovati remuneiacijo za neko šolo, da bo tamošnji organist pod učiteljevem nadzorstvom poučeval petje. Cesarsko pesern pojo povsod, na neki šoli pa po takem napevu, da prvotnemu ni več podoben. Vadijo naj se poleg cerkvenih pesmi tudi narodne. — 0 pravi telovadbi se zamore govoriti samo v takih šolah, ki imajo posebne telovadnice, drugod se vadijo v šolskih sobah v prostih vajah. Ročna dela se posebno na šthirazrednicah odlikujejo. Večkrat se pripeti, da deklice nimajo priprave, ker jim stariši nečejo kupiti. V takih slučajih naj se naprosi krajni šolski svet, da jim kupi potrebščin. — Ktnetijski pouk se je gojil na 6. šolah; šolskih vrtov je 20 v okraji, vender se vsi ne smejo zvati šolski vrti, ker se ne rabijo za pouk. Potrebno bi pač že bilo, da se reši vprašanje o razrnerji inej učiteljern vrtnarjem in krajnim šolskirn svetom glede šolskih vrtov, kajti zdaj so ravno krajni šolski sveti isti, ki tu mečejo učitelju najčeščejše polena pod noge in tako ovirajo napredovanje v kmetijskem pouku, ozir. sadjarstvu. 0 vedenji učiteljstva izrazi se gosp. nadzornik jako laskavo: bilo je povsem dostojno. Gleda naj le, da jedino postopa. Temu dve uri trajajočemu, jako jedrnato sestavljenemu poročilu gosp. prpdsednika je sledila viharna občna pohvala. (Konec prih.)