1 * h a j a ob ponedeljkih, sredah in sobotah - telefoni: uredništvo 24-75. Tajništvo in uprava 21-90 - tekoči račun pri komunalni banki v kranju ,7-70-t-135 - letna naročnica 900 din, mesečna 75 din. posamezna stev. 10 DIN LETO xrv KRANJ, PONEDELJEK, 21. avgusta 1961 ŠT. 94 ▲ J. ■ IZHAJA OD OKTOBRA 1947 KOT TEDNIK - OD L JANUARJA 1956 KOT POLTEDNIK -OD L JANUARJA 198Đ TRIKRAT TEDENSKO - IZDAJA CP »GORENJSKI TISK* V KRANJU - UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR - GLAVNI UREDNIK: SLAVKO BEZNIK G L A S I L O SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Nedow »Zlate čase« v gradbeništvu, ki Je zadnja leta delalo preko razvojnih zmogljivosti, je zamenjal Občuten zastoj. Med vejami gospo-tfaretva, ki se težko prilagajajo gospodarski politiki in spremembah, ki so v našem gospodarstvu nastale, je gradbeništvo najbolj prizadeto in težave so zaostrile položaj gradbenih podjetij. .e samo, da so se začele pojavljati napake pri investitorjih, kaj-H Podražitve gradbenega materi-a^ so podražile gradbene stori t-temveč lahko opazimo, da je število naročil za nove gradnje vedno manjše. Da delo v gradbeništvu ni še povsem zamrlo, je Vzrr,k v gradbenih delih, ki so bi-že lani začeta. Primerjave s prejšnjimi leti Po splošni sodbi so bila zadnja leta v gradbeništvu visoko ko-njukturna. Zlasti preteklo lato je Zabeležilo občuten porast gradtbe-116 dejavnosti, tako da je bil glav-« ^ zadržek pomanjkanje gradbe-^ga materiala. Industrija grad- OTVORJTEV »PLANŠARSKEGA JEZERA« PRELOŽENA JEZERSKO, 20. avgusta - Ze fln»ci se je zbralo na Jezerskem Preko 1000 ljudi, iz Kranja, Ljubke, Kopra, da bi prisostvovali otvoritVj »Planšarskcga jezera«. T°čno ob napovedani uri je kre-mla baklada izpred Doma na Jesenskem do »Planšars-kega jeze-5**' kjer je bil velik ognjemet^ - * ^©ru pa so prižgali napis ob °b*etttici ljudske revolucije, pa, sta goste presenetila *^ in slabo vreme. Zato so se ^reditelji odločili preložiti otvo-?|ev jezera -ia prihodnjo nedeljo, p avgusta. M. 2. ODLOČNI SKLEPI KO BRNIKI Brniki - Na 16. seji KO na Brhkih pri Cerkljah so razpravljali . 10 % znižanju letošnjih prora-rjnskih sredstev, nadalje o pričah prebivalstva zaradi po-j***ijkanja vode in še nekaterih jalnih zadevah. Največ so govorili o vodi in vo-°vodu. Ugotovili so namreč, da 1 več kakor polovica vasi Sp. ^nikov skoro brez vode, odkar pa v hleve kmetijskega posestva Lahovčah napeljali vodo iz vojvoda, pa je del vasi popolnoma nje. Vzrok za to so premajh-cevi, ki so napeljane od Zg. 0 Sp. Brnikov. Vode imajo do- 01 j le v tistih hišah, ki so blizu Navne cevi. SNEG PO HRIBIH •Jezersl-o, ^0. avgusta — Po vsej »»Orenjekj je /e sinoči začelo de-^v'ati. Padavine niso prenehale 7 0 noč. Kot smo opazili, je po r'bih okrog Jezerskega, in sicer J* Grintavcu in K očni zapadel °eJo sneg. Kk K() Tlarn Povedali, so bile , °raj ves dan z Jezerskim pre-^njenc telefonske zveze. Dom-,^VaJo ,da je bila tomu vzrok stre-*• M. Z. benega materiala namreč ni bila sposobna kriti potreb vseh novogradenj. Gradbišča so rasla kot gobe v dežju in često investitorji niso gledali, če imajo zagotovljena denarna sredstva in plačilno kritje. Novi gospodarski predpisi pa so do neke mere zaostrili odnose v našem gradbeništvu. Gradbene storitve so se dvignile povprečno za 30 do 40 odstotkov in značilno za letošnje leto je, da je število novih gradbišč kritično majhno. Vzemimo na primer splošno gradbeno podjetje »-Projekt« iz Kranja, ki je v letošnji gradbeni sezoni sklenilo najmanjše število novih gradbenih pogodb. Ce primerjamo število novih gradbišč z lanskim letom, je razmerje pri-bMžno 5:1 v škodo letošnjega le-3fe. Ce ne bi imeli še zadostnega števila gradbišč še iz prejšnjega leta, torej nedokončanih gradenj, bi ostali brez dela. Gradbeno podjetje »Projekt-k, ki je prejšnja le-txa gradilo v vseh gorenj«»k.'h mestih hkrati na več gradbiščih, ni leto« odprlo v Tržiču, Kamniku in Kranju nobenega novega gradbišča. V Orobijah so začeli graditi internat Višje gospodinjske" šole, kar predstavlja največje gradbišče. Na Javomiku prav taki ni novih gradbišč, če izvzamemo manjše preureditve in adaptacije. Spričo tega je težko ugibati, kako se bodo razmere v gradbeništvu zasukale na jesen. Strokovnjaki menijo- da je trenutna zastoj prinesel koristi. Cene gradbenega materiala so se ustalile in vseh vrst gradbenega materiala je sedaj na trgu v izobilju. Celo gradbenih materialov, kot so betonsko železo, steklo in zidaki, je sedaj dovolj. Ce se bodo do konca leta zvišali skladi in bodo imeli investitorji na razpolago več denarja, utegne to pomeniti, da bo gradbeništvo doseglo reven, ki ustreza razvoju naše industrije. Manj stanovanj ali dodatna sredstva Spričo podražitve v gradbeni- na. Cene v gradbeništvu so se dvignile powepčno za 30—40 odstotkov, kar pomeni, da se bo obseg fizičnih gradbenih del zmanjšal za isto razmerje. To pa pomeni odstopanje od stanovanjske izgradnje, ki je predvidena s petletnim perspektivnim načrtom. Ce pogledamo trenutno število stanovanj, ki bodo dograjena letos, pridemo do zaključka, da bo v letošnjem letu vseljivo manjše število stanovanj kot prejšnja leta. Primerjave, ki smo jih dobili pri gradbenem podjetju »Projekt« v Kranju, kažejo da je število na novo ižgotovljenih stanovanj občutno manjxe kot lani. Pri tem si namreč ne smemo delati utvar in moramo čimprej ugotoviti, na kakšen način to mogoče priskrbeti zadostna sredstva za stanovanjsko izgradnjo, da ne bodo porušeni odnosi v gradbeništvu in da z zavlačevanjem ne bomo povzročili novih težav. Razveseljiv pojav v naši stanovanjski izgradnji v Kranju je, da Je naposled stekla tudi zadružna gradnja. Vse te težave, ki smo jih našteli, v našem gradbeništvu niso nepremostljive. Povzročajo pa zaskrbljenost. ?e primerjava, da je gradbeno podjetje »Projekt* začelo letošnje loto z poldrugo milijardo neizvršenih gradbenih del, za prihodnje leto pa se bo ta številka zmanjšala, po sedanjih izgledih, na 500 milijonov neizvršenih gradbenih del, kaže,^ da gradbeništvo preživlja težke čase. z; T. ubiie V Ljubnem na Gorenjskem bodo v soboto, 26. in nedeljo, 27. avgusta proslavili 8. krajevni praznik in 20-letrdco vstaje. 24.avgusta, pred dvajsetimi leti, je bilo namreč v tem kraju ustreljenih 5 talcev — domačinov; dokaz, da so se ljudje v Ljubnem in okolici že zgodaj vključili v NOB. ' V soboto zvečer, po slavnostni ? Avto-moto društvo za nedeljo etose j i KO, bodo položili vence na .poldne ob 9. uri propagandno vož-grobove in k spominskim ploščam j njo iz Ljubnega do planinskega med vojno štel komaj 400 prebivalcev, pomeni 38 žrtev, da je žrtvoval svoje življenje vsak deseti državljan. Pri zbiranju sredstev za spomenik ima največ zaslug krajevna organizacija ZB NOV. Z delom in zbiranjem denarja je bilo skupno padlih. Nebo bo razsvetlil sij kresov in raket V domu Partizana bo slavnostna akademija, na katero se zlasti pripravlja šolska mladina. Ker v kraja izredno naglo napreduje motorizacija, organizira Doma na Brdu. Zatem bo odkritje spomenika, ki ga bo odkril tajnik ljudske skupščine LRS Miha Potočnik Na mogočni kamniti arkadi bo stal nad 5 metrov visok obelisk z 38 imeni domačinov, ki so padli za svobodo. Ker je kraj S-seje ObLO Racfovl§ica itev Avtoservisa k TraiBfturistu Skofia Loka V prostorih občine Radovljica je bila v četrtek, H. avgusta, seja obeh zborov Občinskega. ljudskega odbora Radovljica. — Odborniki so obravnavali važne gospodarske zadeve fln sprejeli nekatere sklepe. V prvi točki dnevnega reda j« bila na vrsti problematika v pod štvu postajajo sedanja sredstva Avtoservis na Bledu. O tej v stanovanjskih skladih nezadost- S seje KO Cerklje ZA LEPŠI IZGLED VASI Cerklje — V četrtek, 17. avgusta, je imel KO Cerklje 21. redno sejo, na kateri so obravnavali ureditev središča vasi in še nekatere druge zadeve. Ugotovili so, da ureditvena dela v vasi dobro napredujejo. Uredili so park. v središču vaH, Suhi graben so prekrili s kamnitno ploščo, posekali so še nekatera drevesa, postaviti pa nameravajo Se električne drogove. SrediSče vasi bodo izravnali tn ga nasuli s tržiškim belim peskom. Sklenili so tudi, da bo jez oziroma zatvor-nice na potoku Reka v Cerkljah uredilo Obrtno podjetje. Dela bodo veljala okrog 120 tisoč din. Z ureditvijo Cerkelj bo kraj postal za izletnike in turiste veliko bolj privlačen. Na seji so razpravljali tudi o lokalni cesti Bmiki - Pšenična Polica, ki je potrebna ureditve. zadevi so že veliko razpravljali pristojni organi in politične organizacije, pa tudi delavski svet prizadetega podjetja je spoznal, da bi bila nujna pripojitev h kakšnemu dtUjjOiiU podobnemu podjetju. Za boljše opravljanje servisnih in drugih uslug so potrebne precejšnje izboljšave in modernizacija naprav. Podjetje posluje sicer v primernih prostorih, vendar pa strojne naprave nikakor ne ustrezajo potrebam. — Priprave za modernizacijo so že v teku. Ker pa podjetje Avtoservis s sedanjimi zmogljivostmi ni več kos zadostiti velikim potrebam po servisni službi, zlasti še v sezonskem času. je bilo dalj časa v teku razpravljanje, naj bi se priključilo k podjetju SAP Delno zboljšanje, vedno nestanovitno. Ljubljana ali TRAN5TUTHSTU Skofja Loka. Končno sta se ae-dindla oba delavska sveta: Avtoservis Bled, naj se pripoji k Transturistu. Občinski ljudski odbor je na seji soglašal z odločitvijo delavskih svetov in končno sprejel tudi ustrezen sklep. Veliko sta oba zbora razpravljala tudi o problemih kmetijstva na območju radovljiške občine, zlasti še spričo nastalih gospodarskih težav in poslovne izgube v obeh kmetijskih posestvih Poljče in Bled. Oba zbora sta izrekla pripravljenost, da naj ObLO pokrije 20 odstotkov od celotne izgube z najetjem posebnega kredita — vendar s pogojem, da bosta problematiko na obeh posestvih še enkrat obravnavala, in sicer potem, ko bosta vodstvi obeh kmetijskih posestev predložili natančne analize stanja in dosedanjega poslovanja. Ob tej priložnosti sta oba zbora soglasno sprejela še nekaj sklepov in priporočil. Ribiškim dru-žinem v Radovljici in na Jesenicah sta dodelila v gospodarjenje vode v njunem okolišu, turistič- nemu društvu Bohinj sta izrekla poroštveno izjavo za najetje kredita za obratna sredstva; podobno izjavo sta dobila tudi opekarna Dvorska vas in kmetijsko posestvo Poljče. pridobljeno nad 250.000 dtoarjev. Pri odkritju spomenika bo sodelovala tudi godba DPD Svoboda iz Lesc iti člani JLA. Gasilci bodo izročili namenu nov protipožarni bazen, v katerega je vloženo za 250 tisoč dinarjev udarniškega dela. Dotacij za ba-*zen so dobili skupno 100 tisoč dinarjev, medtem ko je vrednost izdelanega bazena ocenjena na najmanj 350 tisoč dinarjev. Na krajevni praznik ga bodo prvič napolnili z vodo in ob njem izvedli protipožarno vajo. Turistično društvo pa za zaključek pripravlja veliko zabavno prireditev pred domom TVD Partizan v Ljubnem tako imenovano »-Popoldne narodnih noš«. Nastopil bo tudi celjski akademski ansambel »J>obri znanci« s pevci in humoristom Matevžem. Nem obrat Tovarne verig v Lescaii 2000 ton sidraih verig letno LESCE, 20. avgusta. — Danes dopoldne so v Tovarni verig izročili namenji nov obrat, v katerem bodo izdelovali sidrne ve-verige in verige, Id jih rabijo v rudarstvu. Gradnja objekta, ki so ga začeli zidati pred dobrim letom, je veljala nekaj manj kot 100 milijonov dinarjev, medtem ko je notranja oprema veljala okrog 400 milijonov dinarjev. Le-to so nabavili v Švici ter Zahodni in Vzhodni Nemčiji. Celotno investicijo je podjetje krilo deloma s posojilom — 100 rrrilijonov dinarjev pri Jugobanki za notranjo Z novim skoraj popolnoma avtomatiziran ina obratom, bo podjetje slavilo kar dve zmagi: s 35 ljod-mi, kolikor jih bo obrat zaftosio-val, bo moč izdelati letno 2000 ton sidrnih verig v vrednosti več kot 1 milijarde dinarjev, razen tega pa se bo naša država s temi novimi i'7xielki uvrstila med pomembnejše proizvajalce sidrnih verig- v Evropi. Dosedanji izdelki so pokazali brezhibno kvaliteto, ki v IRJ opremo — ostalo pa je podjetje • vseh pogledih ustreza I2ojidovim finansiralo iz lastnih skladov. I pccnorsMnv' predpisom. ki so ga poznali, io mi ' * ' *? ' arijo o »kccreicrizmu.*\ vendar ni I vaS, da je imel Mmko dotoo sret* mkaB pomislil, da bi se po letih s£ in da je rad marsikaj obljninl. Ta- lafiko spremenit. Morda pa ni bih- H $ko so navadno Vjttdje radovoVim tako! Ne ni bUcr! Morda jo- bil g \odbajati od njega. Vendar na za- prijazen z ljudmi zgolj zaf%$- sa~f= iiost je obljubiti in storiti že izza mega sebe, zgolj zato, da fo hil |f ■čarov dvoje? Ljudje sv od ohljah korekten, da bi veljal za človeka, || tudi -marsikaj pncakooaii m ker Jei razume človeka! Biti tak z^olj s 'na^a^t'^n^o'mčesa-r pr&ai&aii, so zavodi farnega sebe, in nikoli po- j dvomiti v samega sebe in ne biti B tak zaradi človekar ki si pri nas M prav tako kot milijoni drugi J) pri- JK radeva za s-ociaUzem, pa je vse- B kakor premalo, je preskopc! In M On s tajnici fieseda ni konj. Fes ne! Če hi te to zgodilo, bi bilo kud&evo ve-■ liko konj na svetu. Sicer pa jik § je resnici na Ijnbo se vedno do-B volj... No, vendar je Marko fl mislil tako! Druga stvar, v katero "z ic neomajno veroval, je bila lastna % poslovna sposobnost. In ker je bil j 'farko slučajno eden vodilnih U i l • tofcata »»tavaJo v urastam 6mm jo, da jim nekdo pomaga, pa tudi liti o tem. Premisliti pa tudi v obljube verujejo ... tem, da beseda ni konj.-Pa tudi to, Takole, po taki poti pa človek da niso ljudje zaradi njega v pod- zraste v birokrata. Marko ni ni- jetju, ampak on zaradi ljudi, koli pomislil o sebi. Poznal je te- J. K. ■mmommmmmm\\\mm\\mmm STRAN NOTRANJA IN ZUNANJA POLITIKA PONEDELJEK, 81. AVGUSTA 19^ »DEKALISTI« Na današnji dan, 21. avg. 1924, je v Ljubljani izJla prva številka časopisa »Delavsko-kmetski list«. List je bil izraz teženj Neodvisne delavske stranke, v kateri so komunisti legalno skušali uveljavljati osnovna načela prepovedane KPJ. Sodelovci in tudi somišljeniki, bralci tega časopisa, so kaj kmalu dobili ime »dekalisti«. — List je pridobil veliko ljudi, in je imel zlasti veliko zaslugo pri Eodelovanju raznfli strank na strani opozicije, kar je prišlo do izraza zlasti pri parlamentarnih volitvah februarja 1924. leta. OBRAČUN PRI KAMNIKU Dne 22. avgusta 1941 so Nemci ustrelili v Smledniku pet talcev. To so storili iz maščevanja, ker so partizani napadli nemškega sodelavca barona Lazzarinija in njegovo ženo. Isti dan so ustrelili pet talcev tudi pri Krtini, tako da je samo tisti dan omahnilo 10 nedolžnih -žrtev na območju Kamnika. NOV DENAR Arttifašistični svet narodne osvo-bodarve Jugoslavije (AVNOJ) je 22. avgusta 1945. leta objavil Za- Obširna In živahna razprava Na 35. seji KO v Naklem so nadvse živahno razpravljali o znižanju proračunskih sredstev za letošnje leto, saj so se jim sredstva znižala kar za 124.000 dinarjev in bodo morali kar najbolj varčno gospodariti. Govorili so nadalje še o nekaterih socialnih zadevah, o ureditvi kanalizacije v Strahinju in v Naklem, o zamenjavi cestarja in o ureditvi pokopališča v Naklem. Tega je treba dograditi in poskrbeti najprej za ureditev starega dela pokopališča. Zgražali so se nad nekaterimi, ki odlagajo smeti v kanale, s čimer povzročajo zastoj pri odtekanju vode in kvarijo lep izgled okolice. Poskrbeli bodo, da bodo vse te pomanjkljivosti odstranjene. kon o kovanju drobnega denarja demokratske federativne Jugoslavije. Zakon je določil težo in velikost za kovance po 50 para, ter za kovancev v vrednosti t, 2 in 5 dinarjev. Hkrati so objavili tudi Zakcn o odvzemu okupacijskega denarja iz obtoka, ki je predvideval čas in način zamenjave oz. odvzemanje tega denarja. REVOLUCIONARJI NA OBLASTI Občinske volitve, ki so bile v Makedoniji in v Srbiji, 22. avgusta 1920. leta, so hudo prestrašile takratni režim. V mnogih občinah je bilo namreč izvoljeno precej komunistov. Le-ti so dobili večino zlasti v glavnih mestih: v Beogradu in Skopju. Tako je bil za predsednika beogra.it=ike občine izvoljen Filip Filipovič, ki je bil hkrati tudi voditelj Komunistične partije. niminimmmim I Ljudje in dogodki Saharski pesek v oči % Po prekinitvi francosko-alžir- igro v Alžiriji v vseh ozirih, vo-p skih pogajanj za »zeleno mi/o« jaška in politično. Toda zgreši stopa alžirski problem v novo seno bi bilo podcenjevati spletli obdobje. Predvidevanja, da bo ke in manevre, ki "lužijo fran-pf to vprašanje re.-cno na miren coski uradni politiki, da bi iz y način, se niso uresničila. Ro izgubljenih por-oij v severni Af-prekinitvi pogajanj so se v sve- riki In Alžiriji napravila zase g lovnem tisku pojavili številni najugodnejšo kupčijo. Ž komentarji, ki odkrivajo bisive- Pogajanja v Eviar.u so odkrije na nesoglasja in nasprotja med f. veliko podrobnosti o franco-jšj stališč! obeh strani, ki sta si v skih namenih. Francoska vlada H teh pogajanjih v Evianu in Lu- je bila sicer prisiljena, da je g grinu stali nasproti, Francoska priznala nujnost »dekolonizaciji delegacija je zavzela stališče, je«, ob tem pa spaja v novi ob-H naj bi sa alžirski problem rešil liki gospodov anja, ki bi ji nič S +V.CO, da bi postal neodvisen sa- ne kazilo slabe etra ni klasičhe-g mo severni del Alžirije. Sahara ga koloni alističncga 'gospostva. B naj bi se izločila kot predmet imperialistične koristi pa bi bile B podajanj s tem, da bi si Francija v svojem bistvu ohranjene. Kot H zadržala pravico, da povsem su- proHteža tem francoskim ntMne-3 vereno odloča o njej. Zgodilo nom so AlžSrci ZE^^topali v po-5 naj hi se nekaj podobneera, kot grajanjih osnovno in edino rra-■ se jc v Kongu zgodilo s Katan- v'Ino načelo, da je treba alžir-s gro. V^ekrkor gre za značilen po- sko suverenost obnoviti na vsem = skus, s katerim bi Francozi že- narečnem ezeml.in. Kajti Sahari leli zasejati razdor v tem delu ra ni bila nikoli ločen« od AI-1 AMk«, žirijo in njenih poteti/nih teženj. I Dogodki, ki so privedli do te- Odkritje kanarskega bogastva in P ga, da nasprotnika v severni uspehi alžirskega upora proti 1 Afriki poskušata rešili spor v Francozom, so prisilili francoske § razgovorih, kaže da je fancoska. oblasti, da so dale Sahari po-.1 kolonialistična politika izgubila sebno upravo, da bi jo mogla pozneje politično ločiti od Alžirije. Alžirsko Saharo, štiri peline Alžirije, so tako svojevoljno razglasili za »francosko Saharo«. Pri tem se francoska vlada ni veliko ozirala na zemljepisne, zgodovinske in človeške resničnosti. Zemeljski plin, petrolej in druga bogastva so jo prisilila, da je iznašla vrsto razlogov, s katerimi skuša dokazati, da Sahara ni alžirska, in da jo vse ločuje od nje. Prišla so na površino nova gesla o tem. da je »Sahara notranje morje« in »vprašanje zase«. Sahara je po njihovem mnenju prozno ozemlje brez značaja in brez svojih posebnosti. Nasprotno tem izmišljotinam dokazujejo pod piki, da na tem ozemlju živi vehko AISfereev. Vsa n? štet a gesla, !d jih f ramenska diplomacija tako često uporablja, imajo očiten namen ločiti Saharo cd Alžirije. Sahare ne nameravajo vrstiti Afriki, ampr.li jo želijo zadržati pod Izključnim gospostvom francoskega kapitala. Tu pa ne more bSH srednje pot!: ali je Sahara alžirska ali pa je francoska. Dru- ge izbire ni. Francozi si prizadevajo, da bi z Alžirci, fca tam živijo, po vsej sili ustvarili saharsko državo, ki bi bila popolnoma v njihovih rokah. Takšne težnje kohmialistov niso nove. Prišle so do izraza že v Kaiangi. Ne glede na ozadje razgovorov v Ev Lan u lahko rečemo, da je zahteva začasne alživske vlade, da se alžirska suverenost obnovi na celotnem ozemlju, povsem pravična. Vse afriške države, ki so dobile samostojnost, so jo dobile na podlagi svoje ozemeljske nedotakljivosti. In kot je zapisala alžirska vlada: »Ni stvar Francije, da bi pritegnila afriške države k Izkoriščanja Sahare, temveč Ima neodvisna Alžirija pravico, da s sosednimi državami svobodno prouči možnosti za primerno sodelovanje pri tem izkoriščanja.« Stališče začasne alžirske vi*-de glede ozemeljske nedo'akl.3-vosri narekujeta zdrava pamet in logika. Zato se mu pač upravičeno pridružujejo ljudstva ta vlade Afrike, in prav tako ljudstva in vi ade vseh dežel, ki sta jim pri srcu mir in pravica. (Mirani« mmmmHmmmmm Spominsko obeležje za 20-letnico vsfae e v Tr Krajevna organizacija — Zveza borcev skupaj z drugimi organizacijami in društvi v Trbojah pripravlja za 26. in 27. avgust praznovanje v počastitev 20-letnice vstaje. Ob tej priložnosti bodo v Trbojah odkrili spominsko obeležje nekdanjemu aktivistu JERNEJU BOHINCU, katerega so belogardisti ubili 26. avgusta 1344. leta. Na zadnjem posvetu s predstavniki množičnih organizacij so že sestavili program praznovanja. Na dan pred praznikom, to je v soboto jse bodo zvrstila razna športna tekmovanja, zvečer pa bodo zažgali kres in pripravili ognjemet. Pri tem bodo sodelovali mladinci, gasilci, člani ZB, strelci in člani društva TVD Partizan Trbo-jo. Naslednji dan, v nedeljo se bo ričelo z budnico in z nastopom partizanskih patrulj, ki bodo improvizirale napad na Trboje. Po zbirališču udeležencev proslave pred Zadružnim domom bo ob pol desetih spominska svečanost pred spomenikom NOB, zatem pa bo sledil skupni pohod h kraju, koder je bil pred 17 leti ubit Jernej Bohinc. Tam bodo odkrili spominsko ploščo. Pri svečanosti bodo sodelovali recitator ji, pevski zbor in godba. Jernej BOHINC je bil že pred vojno borec za napredek in pravice malih, zatiranih ljudi. Odločno se je spopadel s klerom in drugimi reakcionarnimi silami, ki so zavirale nastop napredne miselnosti. Zavoljo odločnega in neustrašenega nastopa si je pridobil velike simpatije med prebivalstvom domače vasi in okolice. Vodil je gospodarsko komisijo in bil član prvega odbora OF v Trbojah. Belogardistom je b:l ves čas trn v peti, zato so ga skupaj s črno roko zahrbtno ubili v noči od 26. na 27. avgust 1944. leta. S SEJE SVETA ZA ZDRAVSTVO ObLO KRANJ Usmiliti preventivne zobozdravstvene akcije Minulo sredo je imel Svet za zdravstvo ObLO Kranj 16. redno sejo, na kateri so obširno razpravljali o rezultatih nekajletne preventivne zdravstvene akcije proti zobni gnilobi. Ker sta Republiški svet za zdravstvo in Društvo zobozdrav-. stvenih delavcev Slovenije opozo- f udi kolesa ln motorji potrebujejo svoje parkirne prostore. rila vse zdravstveno - prosvetne organe, da upada poraba flucr-kalcijevih tablet, ki zmanjšujejo zobno gnilobo, so na seji razpravljali predvsem o tem vprašanjo. Vendar so ugotovili, da so vsa dosedanja prizadevanja na tem področju v kranjski občini prinesla pozitivne rezultate. V letu 1959 je bilo porabljeno na obrnoč-ju občine 1,718.000 tablet, lani pa že 1,605.000 tablet. Letos jo uporaba teh tablet majhna le ▼ nekaterih šolah in otroških vrtcih. V vrtcu na Golniku teh tablet } sploh še niso dajali, majhna upo-j raba pa je bila v šolah v Pre-i doni jah, na Jezerskom, v Naklem, ! Podblici, Podbrezjah, PSevem, j VoMem in še v nekaterih dru-I gih krajm. I Obširno poročilo o tej akciji bo , napravila še kranjska zobna am-| bulanta. Poročilo bo zajemalo tu-i ch vso ostalo problematiko zobo-{zdravstvene služI**, nato pa bo» I Svet o vsem tem razpravljal, sprejel ustrezne sklepe in skuhal gotove pomanjkljivosti odpraviti. »VA NOVA MOSTA Skof ja Ix»ka — Pretekli tedon so zaceli podirati mosta pri tovarni Softir in na Suhi. Oba mosta sta žo odslužila, zato bodo de letos zgradili nova. Prvega bo gradilo škofjeToško gradbeno podjet-Tehnik, drugega pa Gradi« iz Ljubljane. -a -S naš RRZGOUOR Pred dvajsetimi leti Na Orehku in Dru lovki so včeraj praznovali svoj krajevni praznik. Tedaj so se spomnili vsega, kar so pretrpeli med vojno. Prav posebno so bili živi soomini vsoh tistih, ki so na ta ali oni način sodelovali v borbi proti okupatorju, in teh tu ni bilo malo. Da se vsaj bežno spomnimo dogodkov izpred dvajsetih let, smo prosili za krajši razgovor starega aktivista z Orehka, Ivana Vanberga. ki je sedaj predsednik tererake organizacije Zveze borcev v Straži šču. Kako se spominjati- ustanovnega se;-tanka OF r.a Ortfiku? Omenjeni sestanek Je bil v delavnici Cirila Dolenca. Razen njega so bili na sestanku še Filip Dolenc, Lojze Struinik. Ana Pavlin, jaz in še nekateri tovariši, katerih imen se »e spominjam. Mislim, da nas je bilo vseh skupaj 8. Kdo pa je ta sestanek pripravil? ■ Člani prrtijske celice, ki Je bila tu žc od leta 1938. Pri njeni ustanovitvi je pomagal dr. Ga-brovšek, ki je bil tedaj pomočnik dr. Vilfana. Celica je Imela oh ustanovitvi okoli 7 članov. 1940. leta se je zaradi boljše konspiracije delila na moško ln žensko skupino. Sekretar prve skupine je bil Sesek, druge pa Olg« Filof. Se jo avgustovskega ustano-vilnega sestanka OF udeležil tudi kateri izmed okrožnih partij-protl okupatorju, skih funkcionarjev? Ali ste se velikokrat sestajali? Na sestanku je bil tovariš Pe- Po ustanovnem aestanku OF ter, okrožni partijski sekretar. Govoril nam j« o zbiranju materiala, o pošiljanju ljudi v borbo, o zbiranju podatkov o sovražniku, o razpečavanju propa-framtnega materiala in ilegalnih listov. Menili smo se tudi o tem, da bi ljudi, ki so znali nemško, zapmdili pri Nerm-ih. da bi l*žje vohunili in obveščali partizane o sovražnikovih napakah. Kdaj so šli prvi tovariši s toga območja v partizane? Ze jeseni 1941. leta so odšli ▼ partizane Andrej Brovč, Busar in /ena, Gregor Božič; nekako v istem času je bilo že več domačinov odpeljanih v taborišča, med njimi tudi Ana Pavlin. V Orehku smo tedaj u.ftanovili že četo 25 ljudi, ki je bila v stalni pripravljenosti, da odide v par-li/ane. Pripravili smo tudi B#* kaj orožja. Vendar je bila želja parli ;•>'.; "•• vodstva, da čimveč domačinov dela na terenu ln med domačini prirravlja odpor mm tmmmmnm amo se sestajali kar dvakrat aH trikrat na teden. Teh sestanka* so se razen tedanjega okrožnega partijskega sekretarja Toneta DoBnška-Mctoda udeleževali to-di tovariši Luci Jan SeljaJc, Toplak, Topli kar. Papež; Olga Filof nam Je prenašala direktivo iz Ljubljane, Kje so bili ti sestanki? Največkrat v mojem čebeljma-ku, kjer lem imel urejeno majhno .sobico. Dohod do tega mesta jc bil zelo preprost in dokaj skriven. Razen lena sem jaz še najlaže tvciral. ker nisem iniei družine. Nemci so ta prostor odkrili šele po mojem odhodu v partizane, leta 1942. Koliko tovarišev izmed tistih, ki so na območju Orehka intenzivno pomagali v borbi proti okujvvtorju, pa je vojno preži- § velo? : Bilo nu je skoraj 30, od tega s jih Je kar 23 padlo v partizanih I uli pa so umrli kot talci ali v I koncentracijskih taboriščih. M. S. I RimaRinmuRHttMinonia ZMERNEJŠI GLASOVI - Zahodnomemška vlada se je izrekla* nadaljnje združevanje celotne vojaške zmogljivosti Zahoda in je«*** povedala, da bo tudi Zvezna Republika storita ukrepe za ofcropii^ svoje vojaške pripravljenosti. Na rzredna seji Bundestaga, ki jo-ta** pravi jal o berlinski krizi, je kancler Adenauer izjavil, da »moča SO* jetsfca vlada vedeti, da bi njea udarec izzval protkidarec«. Po rrjc&p' vem mnenju »tudi Sovjetska zveza noče vojne«. Tukajšnji poučeni krogi dobivajo vtis, da bormska vlada iz dJ** va v dan bolj opušča svoje zahteve po ostrih repretsaTrjah pt<^ Vzhodu. GIZENGA SPREJEL POLOŽAJ PODPREDSEDNIKA VLAl* ** Kongoški premier Cvril Adula m Antonie Gizenga sta zaključila govore, ki sta jih imela dva dni v Stanlevvilhi. V izjavi po. fsauSP" vorih je Antoine Gizenga priznal Cvrila Adulo za pa*edsednjJsa osred* nje kongoške vlade int sprejel položaj podpredsednika vlade'nac^ name enotnosti. Gizenga je dejal: »Vlada mora ubirati pot, ki 7°*^ začrtal kongoSki premier Patrree Lonrromha, če pa jo bo opusti* se bom boril proti njej. SESTANEK ZAHODNIH PREMIEROV? - Krogi Kennedyj«*j vlade napovedujejo v zvezi z berlinsko krizo možnost, da bi sklica* konferenco predsednikov vlad štirih zahodnih držav. Na sestanku **** nan|m ministrov ali predsednikov vlad bi proučiJi berlinsko krizo & položaj Zahodne zveze ter se dogovorili o skupni politiki do Scvje*" ske zveze. Razpravljali naj bi tudi o vojaških ukrepih. Na sestan*^ zahodne četvorice bi morali tudi izravnati razffike, ki so prrSle v njih dneh do izraza v Zahodni zvezi. BREZRAZREDNA DRUŽBA - Predsednik Zkkužen-e arabs*« JT* publike Naser je govoril na velikem mladinskem zborovanju v Al^' sandriji. Izjavil' je: »Naš cilj je. da to podedovano družbo sorea^^' nimo v brezrazdedno družbo, v kateri bo imel vsakdo vso svobod* Predsednik Naser je poudaril, da je ena osnovnih nalog še naprej nebni boj za povečanje proizvodnje. PROTIFRANCOSKE DEMONSTRACIJE V TUNIZIJI - V TU^J nizi ji so se začela tridnevna protestna zborovanja proti francos»| okupaciji Bizerta Na zborovanju v Susi je govoril predsednik Bu*' »Francija je danes potisnjena ob zid«-, je dejal Burgiba. ,Edtfa roš&ev zanjo je, da imiakne čete iz Tunizije«. Burgiba jo P0^^ poudaril, da ves svet zdaj spremlja boj Tunizije, ki je boj med *^ bodo in zasužnj^vanjern, med neodvisjuxstjo in podrejenostjo n«*"1 lonializma. FRANCOSKA ULTRASKA ORGANIZACIJA NA DELU -včeraj*)Jim Je ves jugozahodni del Francije ostal brez elcktričfl**jj toka, ker sta v električnih trasform;:torjih eksplodirali dve pk,J}tl •, bombi. Na krajih eksplozij so našli letaka ultraSke podtalne org* , >o\M STAVKA V KANADI - Nad 1800 mehanikov kanadske družbe Trans-Cana.la Airiinos (TAC) je 24 ur stavkald, s • izrazili nezadovoljstvo z delovnim časom in protestirali proti o--" sčanju velikega števila zaposlenih. Okrepitev ameriških vojaških sil v Zahodnem Berlinu — ^ .\, sednik Kennedy jo odredil okrepitev ameri i - garnizlje v nem Berlinu s 1500 možmi. V Bonn pe ] pri tu 1 fepr 1 ^ ZDA L>-ndon Joiineon, ki se bo tu aestal k kancelar Jem AdeD*~""/j, jem, potmo pa bo odpotoval v zahodni Berlin. M i ih< 1 inJ! y hod blvšoga vojaškega guvernerja v Nemčiji Berlinu sprejeli kot »demonstrativni korak«, katerega namc*1^ »okrepiti moralo Nemcev ob berlinski krizi«. Zahodnonernški .jj Je enodiKšno izražal prepričanje, da je ZDA napotilo k tej * ^ »razočaranje Nemcev zaradi slabotno reakcije Zahoda« na u*4 vzhodrnoi w - mš k i h obi ast i. ZDA zaostrujejo odnose » Kubo — 1 k d<*m ZNA shingtonu je pooblastil predsednika Kennedvja, da uvede P^^l embargo na trgovino s Kulx>, PrecEvtavn: -ki dom io tudi poO'';' ^ prodsednika Kennodyja, da lahko odreče pomoi katerikoli držav • vojaško ali gospotlnrsko pomaga vladi Fidela C astra. jjjj Poplave na področju I>elhija. Na podraeju N v !> Ih |a In.cfv so poslali 25 ladij, s katerimi bodo evakuirali na tisoče prebiv*1 ^ iz 38 vasi, ogroženih zaradi poplav. V eni izmed poplavljeni!1 stoji voda meter visoko. Zaradi naraščanja vode se je moralo liti najmanj 10.000 ljudi. Darila čakajo Potljetja, ki so razstavljala na gospodarski razstavi v Kamni ku. »o poklonila 30 nagrad za obiskovalce razstave. Od izžrebanih lastnikov vstopnic se jih Je oglasil« v pisarni avtobusne IMct.t je !ab« fvalo v le«*' y tem ko dobitki se čukaj^ 1645, *'ib uike vstopnic A io«. — ^ 224, 223. 212, B 1738. pt, 229. C 1337, 1123, »96, 547 In 1333. PONEDELJEK, 21. AVGUSTA 1961 ZANIMIVOSTI stran s esuno DOKUMENTI! IVAN JAN DOKUMENTI! DOKUMENTI! Stirimotorno potniško letalo »Convair 880« jc prihajalo iz Chi-caga v Los Angeles. Pilot je že stopil v radijsko zvezo z letališčem. Ko pa je kontrolni stolp izdal dovoljenje za pristanek, je nastal v letalu preplah: kolesa ee niso hotela spustiti; zataknila so se v svojih ležiščih. Pilot je o nezgodi brž obvestil letališče, od koder so mu strokovnjaki pričeli dajati nasvete. Tudi na letališču je nastal preplah; pridirjalo je na desetine gasilskih in rešilnih voz. Vse je bilo v pričakovanju neizogibne katastrofe. Po mnogih poizkusih je osebju letala uspelo, da so potisnili kolesa iz njihovih ležišč, toda .sedaj so obtičala sredi poti. Takšno letalo tehta nad 50 ton in bi takoj padlo »na nos« in se vnelo, če bi poskušalo prisilno pristati. Med obupnimi poskusi je pilot spoznal, da v hidravličnem sistemu ni tekočine. Rezervnega olja ni imel. Ker so se rezerve naglo manjšale, se je slednjič odločil za nezaslišan poizkus s konzervami kondenziranoga mleka, ki jih je letalo prevažalo. Naglo so odprli konserve, niiho-J vo vsebino pa so izpraznili v posodo, v katero so dodali vodo. Tako pripravi ieno tekočino, ki nima z letalsko tehniko ničesar skupnega, so previdno vlili v rezervoar naprave za spuščanje ko- Preprosti detajli: našitki, plise in ^anšete so pogoj za ljubkost kostima na sliki zgoraj. Uganke Okleščen orjak, strt sinček koščak: preklani zaboj čki — izropani dvojčki. (qo.ro) Kadar koruza zori, se na polju prikaže, da vrane nalaže. (orr-reais o^fjod) Sončen in mlad — na kol se opira, obran in zmečkan — pa postane močan, da možake podira. (ofpzaiS) Ciciban jo rad ima, vendar meče jo ob tla. Bolj jo brca, bolj jo suj«, bolj mu živo poskakuje. (e3oz) Na eni nožici stojijo v gozdu ti možici. Širok klobuk so si na glavo dali, Čeprav so v 6 me i si svoj dom izbrali. (oqo8) IfrEraKTttaBSMHKra-« i ■■«■■■■■« man« PADALO Z MOTORJEM Ameriški tehniki so izdelali zanimivo padalo, ki se spušča na tla podobno kot helikopter. Padalo je takšno, kdt običajno, le da ima na vrhu mala horizont? In a vijaka, ki poganjata v pokončno cev padala vgrajen motorček. Padalo se lahko spusti na poljubno mesto in se umika oviram, ki utegnejo biti za padalce usodne. Razumljivo je. d* ima to padalo velik pomen tudi za vojaške namene. DOLGE KLOBASE Po novih norveških carinskih predpisih bodo lahko potniki, ki prihajajo iz Danske na Norveško, prinesli s seboj samo po eno klobaso na osebo. V odgovor na ta ukrep so pričeli na Danskem izdelovati klobase, dolge po nekaj metrov . . . DVE TONI ZLATA V preteklem letu smo v Jugoslaviji — v glavnem kot postranski proizvod barvne metalurgije prkkvbili 1990 kilogramov zlata. V proizvodnji zlata je Jugoslavija med evropskimi državami na drugem mestu, takoj za Švedsko. Vrednost proizvedenega zlata cenijo na 1600 milijonov dinarjev. Cena čistega zlata je namreč 8-14 isoč din za kilogram. les. Pokrov so zaprli, pilot je pritisnil na gumb, mehanizem je deloval. Kolesa so se spustila in letalo je varno pristalo. O nezgodi »Cbnvainra 880« je poročal tudi ameriški radio, tako da so milijoni Američanov nestrpno čakali vesti. Sele okoli polnoči so sporočili, da je letalo srečno pristalo. Kazalec, ki je kazal količino goriva v letalu, je kazal najnižjo raven. Cez nekaj minut bi letalo estalo brez goriva in ss raztreščilo na letališču, če ne bi pilot prišel na rešilno idejo, da ogromno potniško letalo reši z mlekom. CANKAMEEI Najstarejše srbske freske, ki jim lahko določimo starost, sc nahajajo v cerkvi sv. Mihaila pri Slonu na Pelješcu. Odkrite so bile že pred pol stoletja pod arr.c n-často oblogo, toda šele sedaj so začeli z restavriranjem in čiščenjem. NOV NAČIN ZDRAVLJENJA RAKA Britanski medicinski časopis je priobčil članek o uspešni metodi zdravljenja raka. 77 let stara bolnica je prišla marca leto< v bolnišnico. Zdravniki so ugotovi!:, da icr.'.za boluje na bronhialnem raki:. Odločili so sc, da bedo bolnica zdravili z derivatom ipc-rita, ki so ji ga dajali v razredčen' obliki v zrlo na redi'. Zdravilo so bolnici dajali pet dni zapovrstjo. Zboljšanje je kmalu nastopilo. Metastaza na obrazu in vratu je izginila, rak na plmeih pa sc je zmanjšal ta polovico. Žena jc kmalu zapustila bolnišnico, nato pa so jo zdravili z ostalimi zdravili proti raku. Že 15. maja je nastopila popolna regredfa raka. Bolnica danes živi popolnoma zdrava. Zdravnik, ki je zdravit to bolnico, jc izjapil, da je preteklo ze več kot rlcet /?*. odkar so imperit predlagali za zdravilo proti raku. Imperit ima lastnost, da uničuje bela krvna telesca. To metodo zdravljenje raka sedaj Proučuje posebna komisija zdravnikov za znanstveno proučevanje raka v bolnici Chestcr Beatty v Londonu. Beijerke in Guchler sta zasopihana pritekla do >i*rka. Bil je na pol poplavljen. Skočila sta v jarek. "°da jim j<- pljaafcttlfs do plaščev. "■Naglo postavite strojnico!« je vpil Beijerke. Nenadoma jc prenehalo deževati. Za trenutek je *avlailafa m rtv alka tišina. Potom je pričelo t grmovju /a njimi šumeti. Suštenje listja v gostem, du-Uivctn mraku je vzbujalo grozo. *Tiho,« je lašepctal Beijerke, »nekdo prihaja.« jc Ilaituemann. / v ' je v redu,-, je dejal. Zate ni je izginil prav tako naglo, kot jc prišel. ■»Poltnila ga K> gosta tema. V grmovju jc pričelo Šumeti, "Vihar bo,« je dejal Beijerke. . zapihaj je h ^ s» ttpotlfaitio. . Tot>a za tem se je tema razklala. Razbila «e je, *akor črna stena. Po nolr.i so divjale kopice ob- tWv. Nad morjem se je prikazalo nekaj mil. I Pridejo tedaj, nas bodo iztrebili kakor gnoj.« Je jNal Cuehler. obJZve*Ue so svetile kakor luči med pobe:~iK-liiiii su l' V >!t'r 'L* l>'i,KlJal 1 «bale v ostrih, trz?JoČih S*U». Vonjal Je sveže in hladno ln Jih žgal v "Zebe me,« je dejal Cuehler. SKuki sta mu pričeli drhteti. Na telesu Je čutil *J*vo in mokro obleko. zapihal je hud veter. Drevje za njhni jc ječalo Ce smučarski skakalec »lolče« rekorde. Videli so, kako se je pojavila bela, peneča se črla valov. »Dani se,« je dejal Beijerke. 7,rli so v morje. Krog njih .Je bilo vedno svetinje. Veter je povsem razjasnil nebo. Na morju so , VeJi bele, penaste krone. »In spet zastonj,« je dejal Beajerke. »Hvala bogu.« je šepnil Cuehler. Iznad drevesnih krošenj Je prilezlo sonce m jim sušilo obleke. Od daleč jc bilo z neba slišati zamolklo brnenje. Prihajalo je vedno bliže. Guehlcr se je ozrl v nebo. »Ameriški,« je dejal. »Kajpada, saj drugih sploh «1 več,« Je dejal Beijerke. Počepnili so v jarku in gledali v zrak. Letala so blestela v soneu. Zatem so zaslišali zamolklo pokanje razletavajočih »e bomb. Iztegnili so glave iz jarkov in gledali proti severu. Na severnem obzorju so se vzpenjali temni oblaki dima. Hahnemann je pritekel preko polja in zavpil: »Konec preplaha!« »Sranje.« je dejal Beijerke. Hahnemann ni ničesar dejal. Stekel je dalje v/dol-/, jarkov. Vzeli so strojnico im odšli nazaj preko iM>lja. Veter jim Je veJ v hrbet in jih nosil naprej. Iz gozdiča ob baraki je prinašalo vonj po pečenih zrezkih. Nasproti jim je prišel Filusch z zavihanimi rokavi. »Ste lačni?« »Bedasto vprašanje,« je dejal Guehler. Postnih so krog Hluscha, jemali /rezke iz ponve ln jih trpali vase. »Zrite fantjr . je dejal Ftluacb, »ko bo zmanjkalo tega, pojdem po drugega.« »Vsaj volov Je dovolj,« je dejal Cuehler. Z zobmi so trgali kose mesa s kosti. Kosti so metali zraven sebe v pesek Posedli so krog ognja, Strmeti so vaaaj ln počasi zaspali. Pred zadnjimi restavracijskimi j deli 60 odkrili več stoječih figur. Vei napisi okoli figur so bili v latinici. Na freskah se opaža vpliv pozncromani-kega sle.sja. Figure svetnikov so naslikane brez posebnega občutka za prostor. Tri-cglata lica svetnikov z izrazitimi očmi so nasajena na dolge vratove, obdelane kot nekake vzmeti. Žive barve — rumena, zelena, bela, plava in temnordeča in spretna risba spominjajo na karikature: celotna dekoracija ima pečat eksp r eci vn osti. Najzanimivejša freska je gotovo portret nekega vladarja, ki drži v roki naslikan medel svetišča. Najbrž je upodobljen ustanovitelj cerkve; oblečen je v sve"ano obleko s krono na glavi., Strokovnjaki so se sporazumeli, da je to zel.ski kralj Mihail, oče Bcdir.a. Na osnovi teh ugotovitev in ne nazac-nje tudi arheoloških, menijo, da so freske iz 6v. Mihaila stare približno 1030 let. V tem čam je< bil Ston eno najpomembnejših mest ze'.ske države; v njem so pogosto bivali vladarji zetske dinastije. Sama cerkev stoji na temeljih starega Stena.- Pred' nekaj leti je Zavod za zaščito kulturnih spomenikov LR Srbije odkril v cerkvi sv. Pe'ra pri Novem Pazarju fragmente zelo poškodovanih fresk v cerkveni kupoli, ki so verjetno stare j Je od stenskih. Freske še niso preirka-ne.. toda vse kaže, °a ,b>i mogle biti iz konca IX. ali začetka X. stoletja. To bi bile najstarejšo freske iz srednjega veka v Srbiji. Toda to ne pomeni, da so to tudi najstarejše freske v državi. Pred prihodom Slovanov na Balkan, so v freskah pustili pečat svoje kulture rudi. Rimljani in Grki, v večjih ali manjših ostankih so ohranjene do današnjih dni. DAVEK NA AVTOMOBILE ' V Italiji plačujejo na motorna vozila največji đaVok : v Evropi. Ce davek za Fiat — 600 označimo z indeksom 100, potem se za vozilo s 1000 cem plačuje v evropskih državah naslednji davek: Italija 171, Francija 150. Švica 136. Zahodna Nemčija 124, Danska .122, Belgija 120. Nizozemska 11.7. Avstrija, Velika Britanija, Norvečka* Španija in Švedska pa po 100. REŠENA UGANKA Zelo pogosto se v rali p H zares vprašujemo, kaj nosijo Skoti pod svojim tradicionalnim krilom. Na nekem nedavnem zborovanju je bila skrivnost slučajno .odkrita: 71-letn' Skot Bobv Cary se je »izmotal« iz krila in radovedneži so lahko ugotovili, da je bil oblečen v kratke črne hlače ... Ob 20leinici vstaje jugoslovanskih narodov smo to pot začeli objavljati kroniko o nastanku in rasti partizanskih enot na Gorenjskem. Dokumentarni zapis Ivana Jana »CANKAR JEVCI«, v katerem opisuje avtor nastanek Cankarjevega bataljona, njegovo rast in akcije, je oblikovan razgibano in zanimivo. To pa sta razen dokumentarnosti glavni odliki, ki bosta nedvomno pritegnili k branju množico naših bralcev. Vroče je bilo tedaj, kot je pač vroče vsako poletje. V okrilju jelovških gozdov je vroča srca hladila senca gostih stoletnih smrek. Bil je začetek avgusta 19<1. To je bil čas začetka vstaje; čas, ko so Vojni komiteji pod vodstvom pokrajinskega komiteja prve skupine ilegalcev že reorganizirali in povezali v čete. V zvezi s tem je bil zelo pomemben prihod Staneta Žagarja na Gorenjsko, ki je kot član Glavnega poveljstva in CK KPS prinesel sklep o začetku oborožene vstaje. Tedaj je bilo postavljeno tudi Poverjeništvo CK KPS za Gorenjsko s Stane-tem Žagarjem na čelu in s članoma Lojzetom Kebctom in Tomom Brejcem, ki so prej predstavljali Vojni komite. Stane Žagar je prišel na Gorenjsko med 10. in 12. julijem, z njim pa tudi dr. Gabrovšek. Pripeljal jih je vodič Matko Likovič. Žagar je imel s seboj že partizanski zakon s prisego. Če bi znali gorenjski gozdovi govoriti, bi zvedeli, da so bili v tistih julijskih dneh sprejeti sklepi, da ... ... je treba vse ilegalce takoj povezati v čete in imenovati.njihova poveljstva, ... takoj začeti z borbo proti okupatorju, da se bo počutil kakor v okupirani trdnjavi, ... ljudje, ki žive v strahu pred izselitvijo, naj zvedo o ciljih osvobodilnega boja in v zvezi s tem stopnjujejo odhajanje k partizanom, ki naj se hranijo preko terenskih organizacij. To so bile dovolj odločne, dovolj jasne besede, ki so se kaj hitro spreminjale v življenje. — 26. jvuija je bila nad Vetrnem pri Tržiču ustanovljena Tržiška Četa. — 27. julija je poleg več skupin nastala Kamniška četa in bataljon,, ki je prav tega dne začel z akcijo. — 28. julija je na Obranci na Možak! j i nad Jesenicami iz prejšnjih skupin doživela svoj rojstni dan Jeseniška ali Cankarjeva četa. — 29. julija je bila na Gradbišču sredi Jelovice iz dotedanjih skupin porojena Jelovška četa ali četa Ilije Gregoriča itd. Vrnimo se na Jelovico k četi »Ilije Gregoriča«. Pri njej se je na poti iz Ljubljane ustavil Stane Žagar. Zbranim partizanom je 27. julija govoril o ciljih in smislu osvobodilnega boja in novonastalo četo svečano zaprisegel. To je bila prva partizanska prisega v gorenjskih gozdovih, zato je na prisotne njeno besedilo delovalo tem močneje, še preden pa se je to zgodilo, je Žagar opomnil: »Kdor misli, da na peti z nami ne bo zdržal, se se lahko še vrne. Po prisegi bo "moral z nami v zmago ali v smrt, z nami vse do konca volne.« DOKUMENTI! DOKUMENTI! DOKUMENTI! Filusch je vzel strojnico in zabojček za naboje ter vse skupaj odnesel v barako. Tako je šlo dan za dnem.. Zjutraj preplah, dopoldne so letala letela proti severa ,zalera pa so se na obzorju vzdigovaM temni oblaki dima.. Popoldne so kopali jarke. Zvečer so od čara. do časa od£li na lov na vole. Filnsch je pekel vola za volom. Ponoči so spali pod dreveid pred bare ko. Nad njimi so pluli težki, deževni obiski, veter je prihajal ln odhajal, sonce je pripekalo; ponoči so poslušali mukanje čred, ki sc je razlegalo nad močvirji. Kadar so slišali krik »preplah«, so ravnodušno vstaji, vzeli strojnico In odšli v jarke. VsaRb jutro so drhte pričakovali dan, ki je vstajal z morja. IV. Nekoga dne je prišla izmena. Prišleki so stali na sonc« pred barako in Buschmann jih je razporejal. »Podčastnik Grundmann,« je poklical Bu : !.-mana. »Tukaj, gOspod tiarednfk,« je dejal debel, nizek. mladenič. »Skupina Konz,« je dejal narednik. Beijerke, Kvnr. In GOehler so stali v baraki in gledali .»kozi okno. »Pravi smrkavci.« je dejal Beijerke. Grundniann je stopil v barako. Njegova debela, krepita glava je štrlela naravnost iz uniforme. Š prekratkim vratom je bil videti kakor bik. Imel je vodeno sive, otročke oči. »Mar ne boste stali mirno?« je dejal. Beijerke ga je začudeno peprledal. »Kaj sie dejali, cos-pod podčastnik?« »Mar ne botte.stali mirno?« »Ta je znorel,-h je Eeijerko dejal pstallm, »tale Je znorel.« Guehler je odrinil Beijerkeja ln ponudil Grund-maiinu roko. »Ste dolgo potovali?« i »Da,« je dejal Grundraann, »5tiri tedne.« »Iz častniške šole?« Ja časfcoiike iole.« jc dejal Graudinaau. Odpel si je pas, sedel na desko in globoko dihal. Na čelu je imel nešteto potnih kapljic. Beijerke je vzel njegov jermen in ga obesil na steno. ■ »Ti, tukaj so bolhe,« jc dejal. »Bolhe me ne zanimajo.« »Toda tukaj imamo še nekaj drugega.« j »Tako?« jc dejal Grundmann. »Zrezke,« je dejal Beijerke, »velikanske.« »Ne razumem.« je dejal Grundmann. Beijerke je stekel iz barake in se vrn^I z zrezkom., W»Na, žri!« je dejal. Grundmann je vzel zrezek in ugriznil. Iz ustnih kotov mu je curljala omaka. »Tako živimo vsak dan,« je dejal Beijerke. Hahnemann je pritekel v barako. Bil je opasan. ».Naprej, odhajamo.« »Nikar so ne šali,« je dejal GuehJer. »Prc:uvelu jem vam takšen ton,« je zavpil Hahnemann. »Dober izraz, tale ,1or.'« je đ/«jal Guehler. »Naprej, naprej, avtomobil že stoji na cesti.« 1 rl vratih se je še enkrat obrnil in zakllcal: »Sicer pa ,da boste vedel!, skupino vodi Grundmann.« »Razumem .gospod podčastnik,« je dejal Grundmann in treSčil s petami. »Bedak,« je zavpdl Hahnemann in zaloputnil vrata. Spet so se vozili proti jugu. Poleg njih so ležala ogromna, posušena polja' koruze. Vozili so po vročih in pralnih pode^eljskih cestah. Prah je legel na uniformo in dražil oči. Proti severu so sc mimo njihovega avtomobila premikale črne bivolje črede. Biveli so ravnodušno capljali naprej in spustili temne glave k tlom. »Kakor mi,« je pomislil Guehler. Zvečer so spet prispeli do morja. Avtomobili M drug za drugim ustavljali. »Spet razporejajo.« • ---•----GLAS PONEDELJEK, 21. AVGUSTA 1961 mak s ooLiiSf Odlično crnino, tunzijsko ber-rsdijo točijo v vseh obratih podjetja Delikatesa v Kranju, to je v restavraciji Park, hotelu Evropa, bifeju Delikatesa, gostilni Kokra, gostilni Šenčur, Kolodvorski okrepčevalnici, bifeju Kino Stor-iič in bifeju Kino Partizan- PRODAM Prodam samsko opravo. Plajbes Frančiška, Križe 38 3334 Prodam čebelnjak 9 AZ panjev m otroški športni voziček. Cesta JLA 27. Kranj 3333 Poceni prodam levi štedilnik na dve plošci s ploščicami in pisarno m zo. Vodopivčeva 13, Kranj 3336 Prodam moped Tomos po zelo ugodni ceni, dobro ohranjen. Naglic, C. JLA, Kranj 3270 Prodam motor Laoibreto 125 ID. Krizmanič Mijo, Gradnikova 3. stanovanje 6, Kranj 3273 Prodam 27.000 ko«, surove zidne opeke po 7 din. Lorber Franc. Pševska 18, Kranj 3281 Prodam dobro ohranjeno motorno kolo GALEJ* 150 cem s prevoženimi 10.000 km. Možnost nakupa tudi na ček. Informacije in ogled pri upravniku Delavskega doma, Kranj 32*56 Predam stanovanjsko hišo z nekaj njive ali brez nje. Sp. Duplje 49 3268 Prodam Vespo 125 ecm. Naslov v oglasnem oddelku 3318 ffttare Marjan. Ugodno prodamo dobro ohranjene vsakovrstne damske letne in zimske obleke, plašče in odejo. Titov trg 25/1., Kranj 3317 Kupim prašiča težkega od 80 do do 100 kg za pitanje. Ponudbe s ceno na naslov: Jan Alojz, Više!-nica 12. Gorje pri Bledu. 3338 Industrijsko podjetje z Gorenjske kupuje dvo- ali trostanovanj-sko hišo v Radovljici, Lescah ali na Bledu, ki bi bila takoj vselji-va. Plačilo takoj. Ponudbe sprejema uprava -Glasa« Kranj. ittinMBnifaiHKimfluimKHifliiiiimniHm^nnPHiiiiiniiii Takoj kupim enosobno vseljivo stanovanje, plačam v gotovini. Naslov v oglasnem oddelku. 3333 0 3TAL0 Izgubljena je vijolet jopica, od ambulante Stražišče do mlekarne Kalvarija. Poštenega najditelja prosim, naj jo odda v mlekarni. 3310 Dne 15. 8. sem izgubila k! tace v bližini Vodovodne ul. 1. (7 ključev — 2 »verthajm«). Vrniti proti nagradi v oglasnem oddelku 3311 Prekl'cujem mesečno avtobusno veaovnieo Za bnlca—Kranj na ime 3342 Sobo nudhn tovarniški delavki za varstvo otroka. Naslov v oglae-nem oddelku. 3343 Sprejmem dimnikarskega va-J jenca, hrana in stanovanje pre-i skrbljeno. Arh Stane, dimnikar-i stvo, Kamnik. 3345^ Oddam sobo solidnem intelek-' tualcu. Ponudbe oddati v oglasni * oddelek. 33451 Mizarski pomočnik (tudi priučen) i dobi zapOJjitev. Mlakar Vilko, St.f Prijateljska rokometna tekma STIL 2agarja 6. Kranj MLADOST : ODRED 11:12 (6:5) Kranj, 20. avgusta - Ifer dele- Sprejmem ključavničarskega va- a g i ranega sodnika Bož'novića, ki jenca. Peklaj Pavel, Mestni trg 23, i naj bi sodil pokalno tekmo osmi-Skofja Loka. 3298 J ne fmala LRS med moštvoma Cenjene stranke obveščam, ja J Mladosti in Odreda, ob 10. uri ni bom imel od 20. VIII. dalje zopetibil° redno odprto delavnico za popra- f vilo šivalnih strojev v Kranju C.) Iva Slavca 2, Omejc Ivan, Je'e-) nov klanec. na igrišču, sta se vodstvi držali vse do 3. minute pred koncem, ko so Odred ovci izenačili in dosegli zmagoviti gol. Kljub neuspehu Ljubljančanov pa moramo priznati, da tudi domačini niso pokazali nič posebnega, le Pri domačih sta zlasti ugajala najmlajša Hvasti in Posedi, vtem ko je Poljka tako dobro »stražil« najboljšega slovenskega strelca Papeža, da je le-ta dosegel samo 1 zadetek, pa tudi Poljko so pred 3347 i TTCAJ za kvalifikacijo in visoko kvaJJAkacijo v Skof ji Loki Šolski center za kovinsko stroko ] in obrt lesne stroke v Sk. Loki organizira za odrasle: 1. tečaj za pridobitev kvalifikacije v kovinski stroki in v obrti lesne stroke; 2. tečaj za pridobitev visoke kvalifikacije v kovinski stroki in v obrti lesne stroke. Pc-uk bo v popoldanskem času. Prijave pošljite na gornji naslov do 1. septembra 1961. Kino KUPIM Dne 16. 8. ponoči sem izgubil cd Krope preko K očitnega do Gorij pribor od motornega kolesa. Po-Kupim avto - nosilnosti od 1 t j stenega najditelja prosim naj ga do 1,51. Naslor v oglasnem od-!proti nagradi vrne na Koritno 26. delku. 3337' 3344 Upravni odbor Medzadružnega lesno industrijskega oodjetja »Cešnjica« na Cešnjici, p. Železniki razpisuje delovno mesto vodje komercialnega sektorja Pogoj: ekonomska ali pravna fakulteta in najmanj 5 let komercialne prakse ali ekonomska srednja šola in najmanj 10 let komercialne prakse. Osebni dohodki po dogovoru. Družinsko stanovanje zagotovljeno. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Interesenti naj pošljejo pismene ponudbe najkasneje do 31. avgusta na naslov: MLIP »Cesnjlca« na Cešnjici, p. Železniki. TOVARNA GUMIJEVIH IZDELKOV »SATA« KRANJ išče DVA KURJAČA Pogoj: — Izpit za upravljača parnega kotla z ročnim ali mehanskim kurjenjem. Plača po pravilniku o osebnih dohodkih. Nastop sluSbe takoj ali po dogovoru. Prijave sprejema kadrovsko aopiabii sektor podjetja do 4. septembra 1961. Jesenice -RADIO«: 22. avgusta ruski film NEPOSLANO PISMO Jesenice »PLAVS«; 21. in 22. avgusta itslijar»:3»e-*a.neoski barv. film NESREC*T'?RI II. del Koroška Bela: jugoslov. barvni film KOCLJA SANJ Radovljica: 22. in 23. avgusta francoski kriminalni film PASTI J ZA DEKLETA, 22. avgusta ob 20.^ mma^i raj ^ od. un, 23. avgusta pa ob 18. m 20. uri J igrata prijateljako tekmo. f ^ in 23. avgusta ameri-ibem vremenu ,saj je ves čas po-ftlm DOLOČEN NA-f malo deževalo, so potem rokome- Staši večkratnega republiškega prvaka in člana druge zvezne li-ge — ljubljanskega Odreda nai- — „T„ . „ _ i močnejši postavi (manjkal je le JE BORGIE ob 20. uri, 22. avgu-\ « . , , . . . ,. ^ ^u,_>^ ™,A»t«.#SpaT«nblek) s težavo premagal; moštvo kranjske Mladosti, ki je nastopila v popolnoma spremen j e- Kranj »STORZlC«: 21. avgusta i ni zasedbi ter je od »starih«, ki sovjetski film TUJI OTROCI ob i so lani tekmovali v republiški ligi 16., 18. in 20. uri ter matineja iste-i nastopil le kapetan Miha Poljka filma ob 10. uri, 22. avgusta i Tokrat celo brata Sotelšek nista francoski film PAST ZA DEKLE-i oblekla kranjskega dresa, msnda TA ob 16., 18. in 20. uri ter mati-i zaradi nesporazuma z vodstvom. neja istega filma ob 10. uri Igralci Mladosti med treningom Bled: 22. ški barvni SMEH sta italijanski film ZENE ob 20. uri NEVARNE' Novinci Mladosti so se izkušenim igralcem presenetljivo dobro uprli, saj so z neverjetno požrtvovalnostjo začeli ter tako ves čas tudi igrali. Prvi 60 potresli mrežo Stražišče »SVOBODA«: 22. av-i nasprotnikom, vodstvo pa so od-gusta ameriški barvni film ŽIGO-, i SAN ob 20. uri ,| Letni kino »PARTIZAN«: 21. ln 22. avgusta KO JE KRALJEVALA KOMEDIJA ob 20. uri POPRAVEK Pri objavi KZ Kranj je prišlo do pomote. Odstavek se pravilno glasi: Rasprodaja bo 27. avgusta 1961 (nedelja) ob 8. uri pred Zadružnim domom na Prim-sfcovem; 27. avgusta (nedelja) ob 11. uri pri zadružnem domu v Zabnld. da j?m je razmočeno igrišče boij prijalo kot gostom. Moštvi sta nastopili v tehle postavah — ODRED: Albert (Stejič), Papež 1, Globokar 2, Ju van. Narobe, Šetinc 5, Vojska 1, Goljat 3, Pavčič; MLADOST: Bernard, Poljka 1, Hvasti 4, Posedi 3, Bregar 1, Fa-jon 1 in Ankele 1. ljubljanskim golom tako »pokali*, da je bil le enkrat uspešen. Svoj dan je imel danes tudi vratar Mladosti Bernard, ki je večkrat prav dobro posredoval. Milan Ju-van, nekdanji igralec Mladosti, jo tokrat nastopil v vrsti zveznih b> gaSev. — Pokalna tekma med obema kluboma bo v tednu na igrišču Mladosti v Stražiščn. J. Z. Triglav : Slovan 5 : 1 Kranj, 20. avgusta — Danes eo kranjski nogometaši v prijateljski nogometni tekmi visoko premagali oslabljeno moštvo ljubljanskega Slovana. Gole za Triglav sta dosegla — Lipej 3 in Norčič 2, 1000 gledalci sodil Podlipnik j za goste pa je bil uspešen Vokal, iz Domžal. Triglav : Jesenice 2:0 (Ljubljana) Včeraj popoldne je bila na Jesenicah nogometna tekma za Pokal Maršala Tita med nogometnima lduboma Triglav iz Ljubljane in Jesenice. Zmagali so gostje z 2:0 (1:0). Tekmo je pred približ- Republiška košarkarska liga Jesenice: Prolefarec 68 :S7 (28:29) Jesenice, 20. avgusta — Sinoči je bila na igrišču pod Možaki j o prvenstvena tekma I. republiške košarkarske lige med moškima ekipama domačih Jesenic in Pro-4 letarca iz Zagorja ob Savi. Ze i uvodoma so prišli gostje v vod-0stvo in so zaključili prvo pol ovi- !co sebi v prid z 29:28. — Tudi v drugem polčasu so gostje vodili, ker se domačini nikakor niso mog- li razigrati. Tri minute pred koncem, ko so gostje vodili že za 10 točk pa so Jeseničani zaigrali tehnično in borbeno zelo dobro, prešli v vodstvo in zmagali s sicer tesnim rezultatom 68:67. To je za jeseniške košarkarje četrta zmaga v letošnjem prvenstvu, po njej pa so so povzpeli na sedmo mesto v slovenski ligi. P. U. Zadnji športni rezultati I. zvezna liga Beograd : Sarajevo 6:1 Novi Sad : Velež 3:2 Rijeka : Vojvodina 1:0 Borac : Hajduk 1:0 Vardar : Crvena zvezda 0:6 II. zvezna liga — zahod .Maribor : ProletfT 1:8 .Split : Borovo 4:1 Kr.rlovac : Šibenik 3:1 I Željezničar : Vartek.s 5:0 'TroJnjevka : Lokomotiva 3:0 »Ideja?* je zavpil komercialni in puhnil dim visoko pod strop. »Pst!* je dahnilo preko sosednjih miz. — »Komercialni premišljujejo!* »Ideja!* je s prodornim glasom ponovno zazvenelo. »Ideja!* so se šepeta je sklonile glave in roke so v trenutku zadržale svinčnike. »Imam jo!* je z glasom trageda dopolnil komercialni — skočil s stola, se izprsil in z napetostjo v licih vprašal: »Tovariš Vseved, kako gredo poslii* »Tovariš komercialni! Na zalogi imamo precej blaga, ki bremeni naša obratna sredstva. Nujno je, da najdemo kupce, zato predlagam, da nekoliko znižamo cene. Konkurenca je precejšnja ... »Je to vse?* mu je posegel m besedo komercialni. »Vse!* »Vi, tovariš Vseved, nimate pojma o komerciali... Razumete? »Razumem!* tovarni direktor . . .* »Kakšen direktor?* je mehko dregnil komercialni. Imam pa idejo vredno direktorja!* »Smem vedetif Kar povejte! Kaj bi mi brer. vasi* »Pustite to. tovarn Vseved. Če me kdo eliče, sem pri direktorju! Veste ... strogo, zaupno: Me ni! Razumete ... Me ni/* »Razumem! Vas in direktorja ni!* »Tako je!* »Zdravo .direktore'?* je brez trkanja vskočil komertialni. »Kako si, dragi Nepomnk,* je še dodal in se »^amiljarno* za-vakl v fotelj pred direktorjevo mizo. »O, Seneka, čudež, da te vidim!* je razveseljen vzkliknil direktor. Veliko potuješ ... like ribe . .. mislim na nase večje odjemalce — bodisi tu-zemec ali inozemec — tedaj jih odpeljemo na Bled ali kam drugam. Toda, draži direktor, tam nismo sami! Tam lahko jemo in pijemo, toda ne preveč, ker drugi to vidijo m se- veliko dnevnic... Ai — Kako pa poskf* »Blaga imamo preveč — kupcev pa ni. Tale restrikcija kreditov .., to je budič, ti rečem. Ni »penki*, dragi direktor. Mislijo, da bomo znižali cene. Ne bomo jih, pa basen! Saj komaj živimo s svojo plačo, če ne prinesem vsaj osemdeset jurčkov, ze švigajo strele. Saj veš, žena hoče to in ono, da o otrobih ne govorim: prave pijavke!* »Teiko je, toda nekaj moramo ukreniti!* je dodal direktor, »Imam jed — Imam idrin, dragi Sekastijan. Idejo, vredn^ mene oziroma mojega žlahtnega razuma.* »Prosim, na dan z njo!* ie vzkliknil direktor in ponudil komercialnemu pošten pohrek reprezentančnega konjaka. »Pcrtbssaj: Kmdar pridejo ve- veda še toplo prinesejo komu na uho — pri tem pa sjtmo nazdravljamo našim in njihovim uspehom.* »No, m . . .* je bil radoveden direktor. »Nekaj povsem drugega bi bilo, če bi imeli svoje prostore, mislim kje ob morju. Saj veš, morje, jadrnice, topel zrak, dobra pnpca in papca. Šumenje valov in opojne noči, dehteče po lovorm .. . Priznam, mene vse to prevzame* »Prav imaš... To prevzame!* je dahnil direktor. »Vidim, da imaš roman tiču < du\o, je nadaljeval komercialni. In tam, v tem opojnem ozračju, bi lahko z našimi kupci povsem drugače sklenili pogodbe, kot na mrzlem Bledu . . . Tam bi imeli svoje prostore, tam bi nemoteno poslovali . . .* »Aha, ie razumem!* je za- sijal direktor. Taki razgovori, komercialni razgovori, sem hotel reči, bi morali dati v teh opojnih nočeh tudi neke zaključke . . .* »I, seveda!* ga je prekinil komercialni. »Ti, direktor Se-bastijan in jaz, in morda še kdo od vodilnih — bi vodili te razgovore, seveda s pogodbo v roki. Takole si mislim: Po uvodnih večerjah, seveda si bomo še prej ogledali lepote našega sinjega morja, bodo sledile napitnice. Opolnoči bo treba spet kaj prigrizniti, nakar se bomo preselili v naš barski kotiček in tam razmišljali o komercialnem življenju, poskušali bomo razne mešam-ce pijač in t,%ko, že nekoliko v rozeah, speljali pogovor na tisto, kar nas tišči »Da, da . . . razumem . .. Tišči nas odvečno blago.'* e dregnil direktor in obema na-Hl še en kozarček reprezentančnega konjaka. »Tako je!* je potrdil komercialni in pohvalil konjak. »Torej, kje smo ie ostali . .. Aha! Torej proti jutru, ko bomo že vsi romantični od čudovite noči ob morju in pre-MM> tn^BM -r■1r^l'*■l^^^ *ll-T-r— B * U mn