Posamezne Številke* N avadne Din —'75, ob nedeljah Din 1*—*
.TABOR* h&aja ruk cIml »n« nedelje m pnanAgr, ob 18*. uri s ciihuMO nnirrjnjmn dne tar aUme Mečno po poStID 10 €-, m ino-Mmstno D Id'—. dualanSun no dom D U*—, m n
Po!lnIMi!tffirfg8l^i> Cena'dariaSnfe 'štev^ 75 &ara.
TABOR
Posamezne Številke* P Navadno Din —-”75, ob nedeljah Din 1*—v
UREDNIŠTVO m nahaja v Mari-
boru, Jurčičevo iL ib ^ 1. nadstropje- Telefon intcmrb- 2b Z>.
UPRAVA •« oabaja o Jurčičevi ulici tt» 4. pritličje desno. Tele* fon ob 24- — SHS pooino Sokovi saČon stav. 11.787.
Mo naroči I« b*c* denarja m m
im- ~ k okopi«* m ••
Naslov
Maribor, četrtek 5. novembra 1925.
borza.
CURIH, (A-rthla), 4. novembra. (lav.) Pariz 20.95, Beograd 9.20, London 25.145 Berlin 123.60, Praga 15.375, Milan 20-50, Newyork 51&75, Dunaj 73.16, Brussel 23^0, Budimpešta 0-00727, Varšava 85.50, Sofija 3.7714, Bukarešta 2.46.
Sestanek Pašič-Radič
Dvouriio posvetovanje obeh voditeljev.— Radič bo vendarle prevzel resort za
socialno politiko?
kom obeli voditeljev prišel v ministrsko predsedništvo. Kakor doznava vaš dopisnik, je bil minister Simonovič tele-foniono pozvan' k predsedniku vlade, iz česar sklepajo, da ibo Radič prevzel ministrstvo socialno politike. Vendar obstojajo med obema strankama nekatere nejasnosti. HSS zahteva, glede invalidskega zakona, da se ustanovi več invalidskih sodišč in sicer v Zagrebu za Hr-vat.sko in v Ljubljani za Slovenijo. Te-anu nasprotno povdarjajo radikali, da je z ozirom na enotnost države potrebno le eno vrhovno invalidsko sodišče.
BEOGRAD, 4. nov. Stjepana Radiča 5e danes ob 1411. uri dopoldne sprejel ministrski predsednik Pašič. Pogovor je trajal skoraj dve uri. Pašiča je spremljal v ministrsko predsedništvo Pavle Radič. V krogih ITSS zatrjujejo, da ae 3e na sestanku Pašiča in Radiča razpravljalo predvsem vprašanje rekonstrukcije oziroma -spremembe vlade.
Novinarje je povabil za 13. uro v hotel ‘Pariš«, da jim poda poročilo o sestanku
e Pašičem.
Mnogo pozornosti je vzbudilo dejstvo, minister za socialno politiko Mi-n t>I|menovič ob 1412. uri med sestan-
Vlada je začela delati
ikonski osnutki, ki jih je pripravila.— Večina pa jih poteka od vlade Narodnega bloka.
teh zakonov so skoraj dokončani. Splošni kazenski zakon je izdelala posebna pravniška komisija. Dalje namerava vlada, predložiti v odobritev trgovski pogodbi z Avstrijo i.n Italijo. Tildi zakon glede izrabe vodnih sil bo predložen skupščini. Ta zakon je posebno važen, ker vlada ne daje več vodnih koncesij. Končno bo sestavljen tudi cestni zakon. Ta deli ceste v tri skupine: državne. deželne in občinske. Državne ceste bo upravljala država, dočim bodo skrbele za ostale ceste lokalne oblasti.
BEOGRAD, 4. nov. Skupščinski predsednik Marko Trifkovič je popolnoma ozdravel. Danes je dalj časa konfeta! z min. predsednikom- Pašičem o na-£8-1.1 ne m del<*vnem' programu skupščine. Kakor se doznava, je ministrski svet ^Čeraj predložil kralju vrsto zakonov, jih bo skupščina sprejela in sicer: ,akon o centralni upravi, zakon o organizaciji sodišč, sodniški zakon, zakon o f ržavnih pravdni ki h, splošni kazenski akon, zakon o civilnopravnem redu in Skon o obligacijskem pravu. Osnutki
Invalidski zakon bo spremenien
Vladna večina upošteva zahteve invalidskih organizacij.
BEOGRAD, 4. novembra. Jutri ob 10. tri se bo vršila skupščinska seja. Na Cevnem redu je podrobna debata o in-? d risko m zakonu. Iz vrst vladne večino :'e slišati, da bodo nekatere določbe vslcd ntervencijc invalidskega udruženja iz-^•■emenjene. Vladna večina se je baje ITljaznila tudi s predlogom, da se pred Prejetjem zakona izvoli posebna parlamentarna komisija, ki bi zakon še enkrat
Nemška kriza
Se vedno: za ali proti Locarhu.
(j,, BJiRON, 3. novembra. Vrnitev k' ve-koaliciji ima med drugimi tudi to mzav-o, da se stranke ne morejo spora-znmeti, kdo bi koalicijo vodiL Socialni demokrat jo s0 proti Luthru, ljudska stranka p® se protivi zopetnemu kan-clerstvu Marxa.
»Leipziger Tagblatt« prinaša Izjavo 'rodilnega nemškega državnika, ki pra-D, da nemška vlada nima povoda dvomiti o tem, ali bosta Francija in Anglija •^polnili to, kar sta obljubili v Locarmi, stališče nemške vlade pa je sedaj naproti tujini oslabljeno. Vendar ni mo-Foče imisliti, da bi Nemčija odklonila lo-°arnske pogodbe. Vladno krizo je n»-Foče rešiti samo tako, če se bodo stran-ki so za locaroski sporazuma, krepko "bcnile. Izključeno pa je, da bi nemški ^®cionalci zopet vstopili v vlado, i »Vossisohe Zeitung* trdi, da je dr-vaVni kancler prepričan, da je večina za -®carno in sicer sledeče stranke: social-demokratje, demok-ratje, centrum in ^resemia-nnova ljudska stranka. Ncka-ri listi so za to, da bi te stranke gl oso-"“•e za loc-arnske pogodbe, nato pa bi takoj razpisale volitve, v katere bi franke stopile z gesloma: »Za Loea.rno«! «•« »Proti Looarnu«.
Stavkovno gibanje v Avstriji
niiPUNAJ, ®- novetnbnal. Danes so kto-»tv Vt*^ dsiuajski peki v «%»ko. Občl-n-F j« polastilo veliko vznemirjenje 1® v tretUfUitku r.(iBgrabjJp,>i?%( iknuh.Jcar
revidirala in sprejela vse poglavitne zahteve invalidov, Vlada, pa je voljna
sprejeti nekatere gmotne in socialne zahteve invalidskih organizacij.
m
BEOGRAD, 4. novembra* Ker je skup ščinski predsednik Trifkovič ozdravel, se bo novo izvoljeno skupščinsko predsedstvo najbrže tekom jutrišnjega dne predstavilo kralju v posebni a/vdijenci
ga je bilo dobiti. Pred pekarnami in prodajalnami kruha so se nastavili ljudje v dolgih vrstah kakor v dneh največjega pomanjkanja med vojno. Ogromen naval je bil pred trgovinami z moko. Vsakdo si je hotel kupiti kar največ moke, da ne bo družina brez kruha. Prili ko^ so takoj _ izkoristili verižniki in so začeli prodajati kruh in moko z mastnim dobičkom.
V celoti je zaprtih okoli 680 podjetij s 7000 delavci. Stavkovno vodistvo je sklenilo, da 'bo z vsemi sredstvi zabrta-n jeva-lo dovoz kruha in peciva od zunaj.
Kakor ne izve, bodo stopili v stavko tuefe sladkorni peki in mlinarski pomočniki,
DUNAJ, 3. novembra. Pričakovati je, na bo te dni izbruhnila' stavka vseh državnih nameščencev. Vršo se sicer po-gajan.ia med vlado in stavkovnim odborom, toda doslej niso pokazala takega uspeha, da bi bilo upati na skorajšnjo mirno rešitev spora, izvzemSi, aiko bi vlada ugodila vsaj poglavitnim zahtevam uradništva.
Slaba večina Painleve-leve vlade
PARIZ, 3. nov. Žiberni ca jo z 221 glasovi proti 189 glasovom izrekla zaupnico Painlevojevi vladi.
Po sklepu debate o sploSni vladni politiki je zbornična večina sprejela Medeči dinevnl red:
ZbomicA 'odobrava1 vladno izjavo in zaupa vladi, da bo v popolnem sporazumu z republikansko večino vodila politiko miru,
Drzen vlom v Pragi
PRAGA’, 3. novembra. Večerni listi poročajo, da je bilo danes v opoldanskih urah vlomljeno v veliko trgovino draguljev tvrdke Eduard Riemer na Pri-kopih. Ob 13. uri je bila trgovina kakor po navadi zaprta. Nekoliko pozneje je elegantno oblečen gospod odprl zaklopu a vrata in stopil v trgovino. Lastnikov znanec, ki je po nakl jučju šel mimo, je telefonično vprašal draguljarja, ali je res poslal koga v trgovino. Riemer je to zanikal in pohitel takoj na lice mesta. Medtem pa je vlomilec že odšel in vrata s ponarejenim' ključem' zaprl. Preplašeni draguljar je lahko ugotovil samo to, da mu je tat odnesel draguljev in zlatnine v vrednosti čez milijon Ko.
—O—
Blažič in Miloševič na potu v domovino.
BEOGRAD, 4. novembra. Po vesteh iz Tirane je albanski notranji minister obvestil našega zastopnika v Tirani, da sta okrožni načelnik Blažič in prota Miloševič osvobojena ter «e bosta v najkrajšem času vrnila v Jugoslavijo.
Naši športniki v Padovi.
LJUBLJANA, 4. nov. Iz Padove je prispelo poročilo, da je jugoslovansko nogometno moštvo včeraj popoldne prispelo v Padovo. Na postaji so sprejeli naše športnike funkcijonarji italijanskega športa in številna množica ljudstva. Jugoslovanom' so poklanjali cvetje. Danes popoldne so je vršila z veliko napetostjo pričakovana meddržavna tekma.
Hišna preiksava v vili Maksima Gorkega v Sorentu.
RIM, 3. nov. Kakor poroča socijaili-, stični tisk, je bila izvršena y vili ruskega pisatelja Maksima Gorkega v Soren-tu hišna preiskava. Gorici je poslal potoni' ruskega poslanika Mussoliniju protest. It ali jamska vlada je odgovorila, d'a jo imela, preiskava namen ugotoviti, ali obstojajo zveze med pisateljem Gorkim' in italijansko opozicijo.
Razdelitev predvojnih avst.ro-ogrskih dolgov.
PRAGA. 3. novembra. Danes, dopoldne se je sestala v prostorih Narodne skupščine^ konferenca zastopnikov nasledstvenih držav, ki ima nalogo, razdeliti predvojne dolgove bivše avstro - ogrske monarhije. Konferenco je. o tvoril v irne-?rr ^s]"	Pooblaščeni	minister	dr.
Vlasak, za udeleženec se mu je zahvalil predsednik konference Bouniols, delegat repa raci jske komisije. Nato je konferenca takoj začela z delom1.
Jezerni nasip se porušil.
LIVERPOOL, 3. nov. Nasip ob’ jezeru Figian se je porušil. Voda je uničila kraj Dolgarros. Deset oiseb pogrešajo.
Dnevna kronika
~ Turki dobe nov koledar. Turška vlada m sklenila, da se ukine turški ko-ledar in da.se prihodnje leto računa tki katoliškem koledarju. Prvega januarja 1926 bo Turkom preteklo 584 let, ker bodo pisali mesto 1342 leto 1926 kot vsi o-stali narodi razen Židov.
~ Ljubavna drama v bolnici. Iz Frankfurta poročajo, da jo bolničarka Vilhelmina Flessn ustrelila dr. Ernesta Seitza, kirurga v Frankfurtu, radi neke packientke, ki je doktorja zasledovala z Ijubavniimi nameni.
„Pvojna smola. Pri avtomobilski nesreči blizu Radeč je neka gospa izgubila v razburjenju usnjeno torbico, v kateri jo bilo 700 Din gotovine in moški prstan vreden 7000 Din. Skupna škoda znaša 8400 Din.
Mariborske vesti
Maribor, 4. novembra 19S5
m Dramatična šola Glasbene Matice v Mariboru. Pouk se začno v četrtek, dne 5. nov. zo TIT. tečaj, v potok, dno 6. nov. za II. točaj in soboto, dne 7. nov. za I. tečaj, vsakokrat ob 18. uri (ob G. uri zvečer). Novi gojenci ža vso točaje se ge lahko priglnse vsak dan pri ravn. GJuisiiB.ua ALatiV« cc, Tooiču.,
Leto: VI. — Številka: 252.
m 1 dinarski kovani novec v prometu.
Kakor smo izvedeli, bo od jutri naprej razdeljevala tukajšnja podružnica »Narodne banke« 1 dindrski kovani novec. Po naših informacijah bo dobila vsaka stranka samo za 100 Din in sicer le proti bankovcem, ki jih je izdala Narodna ba.nka.
•m Hišni posestniki v Mariboru se obveščajo, da so tiskovine za hišne in sta-novanske izkaze pripravljene pri davčnem okrajnem oblaetvu, soba štev. 77. Kdor jih ne dvigne do 10. novembra 1.1. se mu dostavijo po pošti.
m Pravi družinski večer, pravi družabni večer vsega, članstva in vseh naših prijateljev naj postane »Martinovo« v soboto zvečer v Narodnem domu! Sodeluje društveni orkester, pestri šotori, šaljiv zabaven' igrokaz, kupleji, petje i. t. d. Vsakdo naj v lepem veselem razpoloženju za par uric pozabi vse dnevne skrbi in teško vsakdanje delo.
m Tiskovine za prijavo davka telesnih delavcev ima na prodaj založba Marib. tiskarne d. d. v Jurčičevi ulici 4.
m Začetek esperantskih tečajev. Espe-rantsko društvo v Mariboru priredi tudi letos dva začetniška im en nadaljevalni tečaj esperantskega jezika. (Vsak ponedeljek in četrtek od pol 7. do pol 8. nr& zvečor). Tečaji' se začnejo dne 5. nov. 1.1« ob pol 7. zvečer v I. nadstropju noret meščanske šolo v Cankarjevi ulici. (Vhodi skozi dvorišče poleg deške šole v Raz-, lagovi ulici). Prijave za tečaje se sprejemajo istotam' in že sedaj v odvetniški pisarni Ravnikar, preje dr. Haas v Sodni ul. 14. Učnina za celi’ tečaj (tri mesece) 100 Din, za dijake ini manj premožnet osebe 50 Din, eventuelno tudi: v dvebi obrokih’.	....	*'
m S sejmišča. Na svinjski sejem! diM» 30. oktobra je bilo pripeljanih 292 Svinj in 2 kozi. Cene So bale sledeče: Mladi! prašiči 5—6 tednov stari korriad 100—16(1 Din, 7—9 tednov stari 180—225, 3—| SnCh sece stari 280—320, 5—7 mesecev sta/ril 350—480, 8—10 mesecev stari 520—630, U leto stari 980—1100, 1 kg žive teže 31-50—« 12.50, 1 kg mrtvo teže 35—17.50 Prodalo! se je 186 'koimladov.	*'
m’ O roparskem' napadu v knjigarn t' Scheidbach krožijo po mestu govorice,I da je ga Seheidbnchova izjavila, d» jo1 bil napad, ki ga je izvršil nanjo zastopa niik neke nemške knjigarne, le fingirarfj To govorice niso resnične, kor ga Scheick.' bachovn ni umaknila ovadbe. Nekate-' rim1 ljudem' gre le za to, da bi omilili so-« dno postopanje in upi i vali na procesu predvseimi radi tega, ker je prizadeta# nemška: .velefirmu. Oni, 'ki bi širili neresnične vesti, bodo imeli opravka s prf-< stojnimi oblastmi.
m Kaj vse vidiš na Martinovem! ve-! čem v soboto v Narodnem' doimlu za borih'« 5 dinarčkov. Kaj bi Ti pravili Pojdi pat si oglej!
m1 Nezgoda. Posestnik'iz Štrikovca ge je včeraj po mestu peljal z vozom, vf katerega sta bila vprežena dva vola, K<r je prišel na državni most, se je volu spodrsnilo. Pri padcu sl je zlomil nogo It#' obležal ira mestu. Poklicana požarna hramba ga je dvignila in naložila nar voz. Gospodar je moral prodati vola nekemu mesarju, ker ja postal za vprego nesposoben.
■m Cercle francais. Pouk v drugenf francoskem' kurzu za one, 'ki že nekoliko francoščino znajo, se je začel dne 3. novembra. Prijave se še sprejemajo do konoa meseca v kurzu ob' torkih in petkih ob šestih zvečer na moškem uči tel,ji-Šču.	N153'
in Policijska kronika. Oti torka nat sredo jc bil0 vloženih 10 prijav. Radi1 poneverbe^ 1, kaljenja nočnega miru 1, razgrajanje 1, eksces 1, avtomobilni red 1. prek. polic, ure 1, nagla vožnja 1, neoznačen je cen 1 in 1 najdba.
m Profesor poučuje srednješolce v dovenšcini. nemščini, francoščini in latinščini in pripravlja za izpite. Razlagova ul. 15, pritličje.
Proti »debelosti £3,”1 Vilfanov čaj" strokovnjaki! —
! ! Dobiva se v vseh lekarnah in drogerijah I ! Proizvafa: Kem. pharm. laboratorij Mr. IX VIlf.AjN. Za«K*K Ulica. 20A* A« U4&
»9
PLIŠ. BIBRET. KRIMER, ASTRAHAN. ORIG. ANGL. SUKRSO . D.
OGLEJTE IZLOZBE!
v veliki izbiri, kupite najcenejše pri tvrdki
FRANC MASTEN, GLAVNE TRG 16.
OGLE STE IZLOZ13EI
P
o*
Čajno pecivo
izbornega okusa.
Naj ne manjka v nobeni hiši!
2350
Kultura in umetssojt
x Nastop gospe in gospoda Mitroviča
v Zagrebu. V soboto je stopila bivša pri hniadona mariborske opere ga Mitroviče ra prvikrat po svojem angagementu pred zagrebško publiko in sicer v opereti »Orlov«, iti jo je dalo gledališče v Tu-škanc.u. Zagrebška kritika sodi o nji zelo laskavo. Tako piše »Der Morgen« dine 3. t. m. Zanimanje občinstva se je najbolj osredotočilo okoli nastopa novo angažirane članice Ančice Mitrovičeve ki si' je takoj pridobila simpatije Zagrebčanov. Pa tudi po pravici, zakaj to pot smo videli na odru res pristen gledališki temperament. Pevka, razpolaga z močnim1 in blagozvočnim1 glasom, ki je usmerjen k operi. Me manjka ji tudi chlca in okusa ...« »Obzorov« stalni gledališki kritik Lu jo 5 n f r a n e k - K a-
vi č piše o nji: »Senzacija večera je bila gospa Aneioai Mitrovič kot interpretka glavne vloge. V tem novem članu našega ansambla simo spoznali dovršeno u-tatetnioo visoke -kvalitete. Izredno zvočni, izenačeni in izdelani sopran, dovršena pevska kultura, popolno obvladanje scene v karakteristični, rutinirani vlogi, cbarma.. temperament in absolutna mu-zi-kal no st — to so glavne vrline, ki jih taik-oj opazimo. Po metalnem' -kiarakteru in voluminozni polnosti glasu sklepamo, da je .za gospo Mitrovičevo pravo dejavno polje opera — ona prihaja iz Maribora, kjer je bila kot primadona glavni steber opere in si je pridobila velik repertoar; razen Oermen je bila njen največji uspeh Tosca:. Upamo, da se bo za opereto vendarle našla definitivna rešitev na ta način, da se bo lahko ga Mitrovič zopet vrnila k oPeri.« — V isti Številki »Obzora« je izšel podlistek o g. rAndru Mitroviču povodom' njegovega nastopa kot operni tajnik in dirigent v Hrv. koralistu. V podlistku so podatki o
• njegovem' življenju in delovanju; posebno se povzdiguje Mitrovičevo delovan je v Mariboru, čigar opero je dvignil »do nosi učene višine i mm to sa najčednijim
sredstvima.« Pri tam se omenja tudi zanimivo dej-stvo, d:a so sedanji prvaki zagrebškega gledališča gospa Podgorska in Mitrovičeva ter g. Šimenc začeli svojo kari j ero na deskah mariborskega gledališča ...«
Zgodovina slov. umetne pesmi v„Ljudski univerzi"
Prvi večer.
V okvirju predavanj »Iz slovenskega kulturnega sveta« 'bo podala »Ljudska univerza« pregled razvoja slovenske u-metne pesmi od najzgodnejše dobe do moderne. Kolikor smo poučeni, še ni bilo na Slovenskem podobne prireditve in gre tedaj »Ljudski univerzi« vsa hvala in priznanje, d-a se je lotila tega programa. Izvršljiv pa je bil edinole s sodelovanjem g. prof. Druzpviča, ki je edini izmed sodobnih slovenskih glasbenikov, ki se smotreno bavi z zgodovino slovenske glasbe.
Zgodovino slovenske umetne pesmi je razdelil g. prof. TAuzovič na tri dobe, ki jih bo prikazal ob treh večerih: pripravno, kla-sično ali Nedved-Foersterjevo dobo in dobo moderne solo pesmi. Prvi večer se je vršil snoči.
Pokazalo se je, da se občinstvo za ta program zelo zanima, saj so celo naši sicer glasbeno izobraženi krogi kaj slabo poučeni o zgodovini slovenske umetne pesmi. Obisk je bil dober. Posebno številno je bila zastopana srednješolska mladina. Vsi, ki se pri nas zanimajo za domačo glasbeno umetnost, so bili navzoči.
Jedro večera je tvorilo predavanje g. prof. H. D r u z o v i č a, ki je očrtal v širokih potezah prvo dobo slovenske umetne pesmi. Težko je dognati njen pravi izvor. Slovenci so že zdavnaj radi peli; v neki nemški kroniki je zapisano, da so v daljnem Kelmorajnu — nekoč priljubljeni božji poti srednjeveških Slovencev — peli, plesali in zabavljali tujce z glu-mam-i. Sigurno so bile to narodne pesmi, lahko pa. domnevamo, da so imeli tudi domače umetne cerkvene pesmi, ki pa so utonile za večno v pozabljenja. Slovensko umetno pesem so obudili reformatorji, ki so uvedli petje slovenskih cerkvenih pesmi po nemških protestantov-skih napevih. Le-ti pa so bili deloma povzeti iz pesmarice čeških bratov, tako da so se oglašali iz nemških napevov tudi slovanski glasovi. Evangeljski korail je vplival na narodno peš-em'. o čemur priča neka goriška. narodna kolednica. Posebno zanimivo je za to dobe prekmursko cerkveno petje. Prekmurski evangeličani so zvesto varovali glasbene tradicije naših reformatorjev, njihove cerkvene pesmi pa kažejo tudi vplive narodnih; tako je božičnica »Pastirci iz spanja« zložene pod uplivom plesne glasbe. Katoliška doba, ki je sledila reformaciji. je kljub svojemu intrnsigentne-mn proti reformacijskemu značaju povzela veliko protestantskih napevov v svoje cerkveno petje. Nato je predavatelj opii-ni na kratko glasbene razmere v dobi nrosvetljenosti in prešel k prvim ■slovenskim pesmaricam1 19. stoletja: Akacijevi in Dolinarjevi zbirki.
Vmes med predavanjem, ko je bilo treba ilustrirati posamezno dobo in njene napeve, sta nastopila ga D r u z o v i-č e v a in g. Burja ter ob predavateljevem spremijevanju na klavirju zapela nekatere karakteristične pesmi. Tako smo slišali že omenjene korale iz protestantske dobe in iz Prekmurja, potem ono že davno pozabljeno »Od kralja Sigismunda vam čem zapeti« in iz Akacijeve zbirke »5 po ta nje« o »razuzdanem svetu«, o pijančkih in »špilavcih«. Pesmi, ki so vnemale naše pradede... Čisto drug duh veje iz njih, druga doba, drugi ljudje... Nato se je predavatelj dotaknil prvih slovenskih skladateljev Potočnika, Slomška, Biharja, Fleišmana, Ka-mil-a Mašeka, Vavkenu, Vilharja, Jenka irt G. Ipavca. Od ,vsakega izmed teh -mio slišali kako značilno pesem. Bilo je lepo čuti iz ust dveh dobrih naših pevcev koncertni program, ki so ga poslušali naši dedje tam okoli 1. 1870. Mnoge teli ljubkih, d asi sila preprostih pesmic so ponarodele in jih pojo danes vasovalci; dobile so seve. razne varijante. Tu smo jih slišali po skladateljevem napevu.
Predavatelj je zaključil svoja izvajanja z 1. 1873., ko se je ustanovila ljubljanska Glasbena Matica. To je pomemben datum v Zgodovini slov. umetne pesmi. Nov korak naprej.
0 petju ge Druzbvičeve in g. Burje moramo omeniti samo to, da je občinstvo poplačalo užitek, ki ga je imelo nad o-bema pevcema, z vsakokratnim in burnim- aplavzom. Saj Sta ga Pruzovičeva in g. Burja s svojim lepim in šolanim glasom ter s svojo fino pevsko tehniko ter čustveno interpretacijo naših starih mojstrov mnogo pripomogla k temu, da so nam te pesmi šle do srca in da je bil ves večer topel in prijeten. Obema je poklonil predsednik »Lj. nniv.« g. inž. Kukovec šopke cvetlic in jima časti-tal. Vse priznanje pa zasluži tudi gosp. prof. Druzovič za organizacijo prireditve in za temeljito predavanje.
Ako pa se to že ne zgodi tor a ko se postavljajo spomeniki onim nesrečnim žrtvam, ki leže na naših pokopališčih, ne spadaja .spomeniki na zabavišča. ^ kjer rajajo otroci, blizu godbe, temveč tjc, kjer lahko človek zbran :n dostojno vzbudi spomin na nesrečne tovariše in žrtve, to je na pokopališče. Tudi naj^s® ne prekorači mejo skromnosti: preseže nabranega naj se da raje za reveže, vdove in otroke Po padlih žrtvah! To ne moje mnenje.
Rado Lenard,
predsednik oblast saveza. Jugosl.
dob.
/@ls©lsfwa
o Redna odborova seja (širša) sokol" skega društva v Mariboru se bo vršit v torek dne 30. t. m. (namesto v četrte 5. t. m. v klubovi sobi Narodnega doma-Zdravo! Tajnik.
/p©?
Si
m V Četrtek ob 148. uri zvečer se vri v zadnji sobi »Zamorca« izredna odbor® va seja MO. Radi žrebanja mladinski® pokalnih tekem udeležba obvezna.
Denarnice, solske torbice, maje in jermene za knjige, nahrbtnike kakor tudi različne kovčeke in torbiee za potovanje priporoča Ivan Kravos, Aleksandrova 13.
2 kuhinjski omari s predali, bela otročja postelia z vložkom 280 Din, žimnice, omare, postelje, o'omana, psiha z o-
fdedalom, zložljiva postelja in dr. na prodai. RotorSki trg 8. I. nad., levo.	2378
Praktllcantinja, veži* slovenskega in nemškega jezika t«r z lepo pisavo, se sprejme. Kje pove uprava,	2379
Opremljena soba s prostim vhodom se odda v Gajevi ulici 42, vrata 1, na koncu Koroščeve ulice, desno. 2375
Neizrabljene prostore, prazne sobe, prosta stanovanja, zameno stanovanj, prijavite stanovanjski borzi „Marstnn“.
2376
Slike za legitimacije Foto-atolje Japelj, Aleksandrova cesta 25. ^Trgovski dom“, vhed na dvorišču. 2062
štampiljke vseh vrst in velikosti izdeluje najceneje S. Petan, Aleksandrova cesta 43 dvorišče.	2198
SkladlSčrilk, dobro rerziran v v^eh poslih pri lesni industriji, zlasti v nakuou in prevzemanju lesa ter dober poznavalec okolice se sprejme Večletna praksa pogoi. Mariborska lesna industrija Alojz Domicelj, Maribor, Koroška c. 46.	2369
MOSA¥lCE
kupite po najnižjih cenah pri tvrdki 1889 Anica Traun, Maribor, Grafiki trg 1.
pisarniške potrebščine
1385 najboljše kvalitete, kupi le pri
Zlati Brišnik, Slovenska ul. 10
Kdor rabi
Pozor S
Ako hočete izvedeti svojo bodočnost. se obrnite na znamenitega egiptovskega grafologa, kateri Vam pove bodočnost. Maribor. hatel „Kosevo“, soba št. 2, Grajski irg Od 8-13. in 14.-20. ure tudi ob praznikih 2395
Češko
perje in puh
(Perje od 50 Din naprej)
FRANJO MAJER
MARIBOR
2356
-Kje bo stal spomenik padlim vojakom?
K naši anketi.
V eni zadnjih številk »Tabora« je bil objavljen poziv, da naj občinstvo poda mnenje, kje naj bi se postavil spomenik v vojni padlim žrtvam.
Za mene je pri vprašanju takega spomenika odločilno dejstvo, da leži še danes po makedonskih poljih in gozdovih nešteviJno skoraj nepokopanih, oziroma le malo s prstjo pokritih trupel tovarišev junakov, ki so neposredno padli za Jugoslavijo. V prvi vrsti bi torej bila dolžnost naroda, da vse te žrtve zbere in spravi v skupno grobnico in v prvi vrsti v to svrho potroši denar, ki je zato na razpolago.
in desno. Od sobarice do grofice’ r ono, ko se je navžil in nasitil	'
kjer se F ^£0
prišel v rolce pravice, varja.1 češ: Vidite kakšne so žcns,'°-
*	-	o
Grajski kino predvaja daoP® ^ras® lOdejanPko tragedijo »Monn« '
Glavno vlogo izborno rešuje Lee J Dejanje podaja boje med Piso :n renco za časa Caesar-ja Borgia 'n ;j.-
strogo -/.(godovitrnke vsebine. Slik<>V." prizori iz bojev kaikor tudi iz ost«'1«-dejanj napravijo na gledalca neizbrisen utis.
S
jp naš najboljši domači infonnaeni znvod nna v vseli mestih zanesljive poverjenike daje informacijo o vsem, posohno pa se o imovnem stanju denarnih zavodov, trgo?* pko-iiidustrijekih pod jetij in privatnih o*eb -ove informacije so točne, izčrpne in brze se nahaja v Vuka Kurndziea ni. 11, l^n‘Jrn<] -or telefon je 0-25. a brzojavni nnfll. Argus
Velika kavama
V četrtek 5. novembra 1925 ob po! 9. url zvečer
I
pod vodstvom g. kapelnika SILBER5TEIN 2367 Sodelujejo: gdč. NANA IVANOVA, virtuozinja na gosli, g. B R A T U S operni pevec ter g.PEPO 1VINTERHALTER
Klub-bar
Od 3. do 15. novembra senzacionalen spored.
Pletilk
SUKNO
NA OBROKI
brez zvišanja cen, pri
Krojači popudl
za obleke, površnike, zimske suknje, smoking, frak.
KRACATE
najboljše in po ceni
J. KARNSCNIK
začasno Gosposka ul. 20
2389
F. MICHELITSCH
MARIBOR - GOSPOSKA ULICA U
priporoča pletivo Iz Bregcnza izbem- Varalvonn znamka
bažne predilnice tvrdke „SchQG88ar”
Gelbschild. Griinschild, zvezdni bombaž, konzumni bombaž, bombaž za rokavice, kamgarn-bombaž, športni bombaž, bombaž z zeleno-belo zvezdo
po najnižjih dnevnih cenah !!
        ___________________________________
Radi uvedenja specialnega blaga sem cene blaga dokler traja zalega
PST zmafin® znižal USI
Lepa izbira klobukov, čepic, srajc, spodnjih hlač, jegeiovcga -P*" rila, damskih hlač, oviatnikov, lobekov, kravat, nogavic, svileni« bluz, šalov, trikotaže,__ Ime partumerije in drugega blaga. Stranke, katere kupijo cez oO Din blaga dobijo razven znižan)3 cene tudi 10°/0 popusta
B.Veselinovič in Komjj. Maribor, Gosposka ul.
■iiiwiwiw|lliri11111 m MiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiBiB**
Jim lisi
pisarniškega pohištva, miz, omar, stolov, pisalnega stroja in drugih drobnarij, pripadajočili konk. imovini tvrdke „Lesna“ d. d. v Mariboru, se vrši 6. noveni' bra 1925 ob 3. uri v Mariboru, Maistrova ulica št. I8 Podrobne informacije daje konk. upravU^J dr. Juro Jan, odvetnik v Mariboru, Sodna ulica 16-
ECino
predvaja danes in intri
krasno 6 dejansko velemestno dramo
»Ženitni slepar«. Dejanje je več čas ja*
ko napeto in bogate vsebine. Junak id'
nia jo natakar Karlo, ki trna P o*®*?0 _
veselje v tem. da se zabava nad ' L”
•miselnostjo žensikega sveta, ki S,^nfn-0V.
seči ženitev potom časopisnih off-]eVo
Karlo je spretno sleparil ženske n_ :	j____	j._____r(ce. ivoh
je
Apolo kino
dejansko
s«
(Tiskar: »Mariborska Tiskarn*’« y Mariboru, predstavnik; Stanko Detela, ra vnatelj. Urednik Vekoslav Špindler, novinar. Izdajatelj; Konzorcij »Tabora4
jttedstavnik: Vekoelav. Špindler, novinar. Oba v Mariboru