rođskih
řečí
Novice izhajajo v Ljubljani vsak teden dvakrat, nam
rec v sredo in saboto.
Veljajo začelo leto po pošti A fl., scer 3 fl., za pol leta
Odgovorni vrednik llr* «fanez Sšleivsefs. j|2fl. po pošti,scer i fl.30kr.
, ;:/	"	* • v	à	.-=======

Te čaj
XI.
sredo
14.
septembra
1853
List
74
Je
Kam naj se vsajajo sadne drevésa, in ktere jiko deia
plemena naj se izberajo

koj Zâ dobro, ^co , ua uu manj ucia puireua. .iiKU
se mlađemu drevéscu v le količkaj terdi, slabi ali srednji zemlji le m a j h n a jama privoši, bo ona v malo Će se imajo vsaditi le nektere posamne dre- letih s koreninami napolnjena, in mlado in slabo drevésa, se skopljejo na mestu, kamor ima dřevo priti, vésice ne more korenín vrivati in razprostirati v terdo
mlja posebno dobra, se vé da tamnive Al srednje dobra zemlja naj se ne ima
ces
da bo manj delà potreba
Ako
(Dalje.)
velike okrogl
^ uniugiu jame , /i CL U jupoiu ^lUUUIVC Ili urv-	» v flJv »u»vi OHOIIJVHV t ouuvu , m
široke. Po ti meri se izrisa velikost in okrog- kaj pride iz tega? Drevó hira in hira, dokler po
polnoma ne vsahne — zadušeno od spodej. Naj po
lopate globoke in 6
emlj
Stoj
revše kakor stisnj
v sodcu
In
lost jame,
razsekana in zdroblj
se spodreze naj poprej ruša, in z lopato
Kanci m zuruuijeiia se poklada na kùjj.	°ivuo«, auui ut vcijai
Po tem se za 3 lopate globoko zacnè jama drevó v široko, drug
y.
skusi
kdor
ne verjame
5
V
tud
v dobri
emlj
eno
izkopavati; zmiraj se pa boljši in rahlejši parst devlj
diti
?
dil bo
lik
ko in plitvo jamo vsa k v tretjem letu in
posebej, slaběji pa
Je jama popol
pet posebej
zkopana
«ic jamn jjupuiiiuma izitupana , se dno njeno se V..WV.O o«uih pa ii/ « v u i u, ivrtivu
prekoplje in zrahljá, potem se ruša va-njo položí slabo. Pridelk sadja je gotova pi
pozneje se bolj na rodovitnosti obéh. Boljši je manj
drevés saditi pa te dob
kakor pa veliko dreves
in tako pustí, dokler se dřevo ne vsadí
(Dalje sledí)
tega
Ce misli kmetovavec dre
J
saditi, naj
take jame pripravi ene mesce pred; jih pa sadi sporni adi, naj stori to na jesen.
Dvé potrati jesenski čas v našem kmetovanji.
Ako ima na mest
jeneg
d
k o p a n e g
ali
h
Skopost je gerda , potrata pá nič lepši. Kar nam
ali je bilo poprejšnje dřevo velik
novo drevó priti, je prevda- je v prid ptvarjeno, obraćajmo v prid svoj ali pa bližnjega.
m a j h
5
riti :
in ali ima novo drevó na ravno tisto mesto priti ali blizo zraven.	>*.' ž1
Je bilo poprejšnje drevó maj h no, je prav, će
jamo tako naredimo, kakor je bilo ravno rečeno;
Ničesar naj ne jemlje konca, kar «e v prid porabiti dá.
Temu nasprot ravnajo radi slovenski kmetovavci, če ne Slavjani sploh, sosebno jesenski čas v dvéh rečéh :
1
je
5
bilo pa staro drevó veliko, bo treba dru
da po travnikih živino pas ej o. Ako po kosnji, ko je otáva že pospravljena, na travnikih se kaj trave zrase, pokaj bi se ne kosila, in živini v
drugi
gac ravnati, ker je poprejšnje drevó, kakor delječ hlev nosila? Gotovo kosa ali serp več dobi, ko živince
so korenine njegove segle, rodovitnost zemlji tako namuli, in pa koliko hitreje! Koliko časa člověk po izpilo, da nobeno drugo kakoršnega koli plemena trati, ki pri živini stoji; koliko mraza in večkrat dežja ne bo na takem mestu dobro storilo. V tacih okolj- si vžije, sosebno ako živinče na vervi derži; koliko
sinah je treba po velikosti poprejšnjega drevésa jamo napcnosti
1	V*»	V #	«	t	a •	•	•	•	1	i
se zgodi,
»to
ćevljev na široko
skopati, in naj
manj polo- kor so „Novice"
V
ze
ako je truma otrok okolj živine, ka-večkrat v spomin vzele! Razun
vico frisne travniske zemlje ali rušovja pridjats in tega se pa travniki silno pokaze. 0 dezevji ee živini z uno zemljo v jami dobro zmešati. Po tem bo novo zemlja pod nogami vsibuje, velike jame se naredijo , ki drevó zdravo in veselo raslo, kakor da bi bilo pri- ee o spomladi poravnati ne daj o, tako da na ronogem slo v novo jamo.	travniku skorej ni moč kositi, poverh tega, da se trava
izverže, in le slabe baže tam raste, kjer je bila zemlja
Ce se posamne drevésa tam pa tam sadé, naj
-V. W KJ w	VVJl» m. MM liv	I V T VO W » U III JJI* I II II I	v ^ 11 UJ	IM i v« m V» ^ m M m w ^ ■ -- .vjr w	W	■■■ « ^ P^w v y	J	J	—--------
se nove drevésca nikdar na mesto vsahnjenega dre-	o mokrem vsa precmakana. Gnoj, ki ga živina na trav
vésa ne vsajajo, ampak vselej nar manj 3 stopinje	nikih pusa, zemlji ničesar ne verže, ker ni predelan
v	T _	• '	i • •	a •	■	i •	. • i i • ^ « •	« ■	j _ i	• ___ _ ____• _____1,
přec
Jame naj se napravljajo vselej okrogle in v namesti da bi živina
9
v hlevu stala, in se z gnojem
9
9
podobi sklede, ker se v tacih jamah zemlja boljši
ga naredi, polje dobro gnojilo in se
ga se tudi pustim
in povsod enako vsede, in se korenine s tem prisi
na stran se izrašati.
travnikom troha privosila.
tako velike jame?"
2. Druga potrata je ta , da eni sad se na drevésu
česplje
skupljujejo, ter iz tega toliko
Pa bo rekel kdo : ..emu Xikar, prijat
drevó, kar je dota za nevésto in ženina in da so drugi tako kratkovidni, da božji dar v tolikino
el, niso prevelike. Jama je za mlado žlahtnega sadja strupno žganjico delajo, m
za nju gospodarstvo, in se vec,
ker to, kar
potrato prodajajo ! Tako se je svoje dní tudi s krom
se drevésu takrat dá, je njegovo edíno premoženje^ pirjem delalo, dokler ni Bog vines stopi!
% Ě	0 I	I •	»	«V	V	V ft . a	m	• « ft	ft «	1	*	1 1 _
5
in nam
ga na
kterega se s pridnostjo pozneje nic vec pomnožiti ne tako majhin del pomanjsal, m« v»^	——, —
more. Da bi pac vsi kmetovavci to resníco spoznali 3 zimo ž njim prevlečemo in semena prihranimo. Bi menda
da ene leta sèm komaj cez
Jasna je kot heli dan.
radi ti nespametni, da bi se drevje kaka vjima zadela
>
294 —
kakor se nam je pred tremi leti skorej zgodilo, ko nam na prodaj podajal, će bi žitnih tergovcov no bilo? Ah ga je toliko reč pozimi pozeblo? Zdravniki vsi od kraja niso ti kupče va vci ravno tišti, ki nam o druzih ča
terd

da žganje je strup, ako se za pijaco obraća; sih zito dober
čegar se je ze tako
mnogi prepričal
>
ter občutil, da mu
kup
prodajajo? S ktero pravico se
P
njem
ni b
zdaj psujejo za odertnike?! Le Bog sam poviksuje
I •	• V	V m m.	m	V .	V	_
bolje teniuc ie slabeje. Za málokteří ali ponižuje ceno žita in vsega živeža. Postave ne mo
2leg ga je kake kapljice zadosti
*
in toliko, kolikor ga
?
rejo za znižanje žitne in krušne cene nič druzega storiti
*
je za zdravila in obertuijstva potreba, se ga iz vin- kakor da dovolijo, kar je naj bolj mogoče, svobodo skih drož ali iz česar drujega dobí, kar ni člověku v kup čije in obertnije, da se poti popravljaj o in
hrano odločeno. Ce kedaj , je letos
reh
O". ....
V • i »
pU
kte
h juha je ze sama bolji, ko narboljsi siivovica. v zsra

nje
tratiti, ker bo v
ffih krajih zavolj mnogih vjim žitnice".
vožnja iz daljnih krajev po suhem in po vodi zlajš in da se v pripravnih večih mestih napravijo velike
v • i • /#
živeža na malo hodilo. Kako veseli bi tišti
adj
sušili
r>
Novice", kterih naloga je se za prid poštenega
In ga v živež imeli, kterim je toca vse potolkla : drusri
9
ki so srečuo odleteli
bi p
» v
V #
ta toliko dobri in zdravi zi
kmetijstva in obertnijstva potegovati znale tega blodenja omeniti,
vez za strupno pijaco tratili in tratiti dali
2
, so za potrebno spo-ker tudi pri nas se tacih ljudi ne manjka, kterim Dunajski časniki „levite" beró, Tudi pri nas je dosto tacih, ki terjajo, da bi kmetova-
Od dragine žita
vec in tergo
se za-nje
k
le da bi oni v dra

h časih dober kup živeli. Taku Ijubezin od svojega
Po več deržavah prizadeva dragína žita in dragína bližnjega terjati se pravi vendar p kruha vladam veliko skerb. V našem cesarstvu ni do- ne želiš sebi, ne želi bližnjemu!
terjati
Kar
drugod,
vendar so mnoge uime
sihmal tako hudo kot kakor obila moča in povodnji v enih, jih, naredile, da je cena žita poskočila, in tudi zato
toča v drugih kra
?
Starozgodovinski pomenki.
ker se mora v ptujih deželah dražji plačevati.
Berž pa, ko je žito se podražilo, so začeli nekteri ljudjé vpiti: „to je zgol le odertíja ž i ta r j e vi" ln ui-
VINDRVNA
SERENDLVS.
in hi
pouna so bili pri teh ljudéh vsi kmetovavci, kteri pride
Ankershofen V. 623. Muhar I. 373
Razložil Davorin Terstenjak. Iz rokopisa; »Kdo so bili Noričani in Panonci, Kelti ali Slovenci ?«
Naj bolj oštroumni izpraševavci na basnoslovskem
polji kakor Ritter (Vorhalle europ. Vôlkergesch. str. 95
1Í3), Creuzer (Symbolik I. str. 522-23) iQ Rhode
Kmalo na to so začeli nekteri kratkovidni časnikarjiravno	(lI- str- 1T9-202) najdejo v visokoležeči srednji Azii
tisto pesem krokati, in zabavljivcov take baže se povsod	edino prabožanstvo, kterega bitnost je častje luči
kmalo najde na kupe, kteri vpijejo le.čez goljufijoin	— častje solnca. To božanstvo je središče vsega
odertijo, če je živež dražji.	basnoslovja. Vendar niso si ednaki^ v kterem narodu
Ni tajiti: povsod se najdejo brezvestniki in tù in	bi zacetek tega častja iskali. 'Zato nekteri stavljajo
lanega žita berž berž na prodaj ne pripeljejo, in vsi
)
z žitom kupčujejo, sleparji, goljufi
i n
od ert ni kil Celo Dunajski župan, ko je žitna cena poskočila, se je prederznul žitarijo z odertijo pitati!
tam se kaj nepoštenoga prirajma

al v
dragih
vse v en koš
v koš odertnikov
metati
gerdo in nesramno.
?
časih dva stebra, ktera orjaško poslopje božanstva nosita to je iu sicer eden staroindiški, drugi staroparziški.
To razdeljenje pa je brez ter dne ga temelja, ker nas
Gotovo je, da vsak raji dober kup meso in dober kritično jezikoslovje uči, da je in disk i (sanskrit-kup kruh jé in da si vsak nizke cene v vsem želi, kar ski) jezik starši od p arziš kega, —resnica, ktero tudi kupuje. Al pameten in pošten člověk tudi pomisli: bistroumni Ritter (Vorhalle str. 308.) veljati dá.
ali se tisto tudi dober kup pri de I uje, in alise je do sto přidělalo, in ne terja, da bi živinorejic in mesár na
ime naj višjega lučnega božanstva je bilo Budha
(Ritter Vorhalle 95—113, Rhode II. 179
202).
Kore ni ko
kant prišla, ie da bi dru^i dober kup meso jedli, in da indiške besede Budha išejo iztočni jezikoslovci po
bi kmet, žitar in pek obožal, Ie da bi kruh imeli.
drugi
dober kup poti. Nekteri v
fflag
Treba je tedaj bilo, da so vsi imenítniši
v
c a
SU bh
olu „bud h" exp er gefa c e r e, co slovenski buditi.— drugi v glasrolu ..bh*
>
e
n
)
S
j
b
teti, goret
Ako
sopisi in tudi vradni časnik „Austria" takému svete bukve Indiancov prebiramo, najdemo, da je 1
«	i . •	.	m	m m m m	m	mm	1	•	• • * •	■	V	m	1 • I	1 4
nespametnemu vpitju se krepko zoperstavili in pokazali
neumnost njegovo
solnce pervo m najvisje božanstvo bilo, kteremu
se je božja čast skazovala. V bukvah Ved
(Asiat
»
Pametne besede je govorila „Austria" o tem, pa Researches VllL •i(>}7.) najdemo besede: „Solnce je duša Llojrd" je tištim krićavcem krepko na pete stopil, vsih stvari
rekoč: „Ce se kje kakošna nenavadna kužua bolezin za- je edini čisti Bram
vsa druga božanstva so njeni deli"
to je
n
>
cne
1
neumno ljudstvo berž sodi, da je voda v štirnah
431
432)
»
solnce
naj višje bitje" (Asiat. Res.
kte-
f
strupena ;
ob časih žitne dragíne se sliši berž zabav- remu
Ra
solnce je, nad kterim nič ni višjega
ednakega" (ravno ondi 11. 400.)
> takšne misli se najdejo v indiških bukvah
ljanje čez odertnike, pa ne samo od prostega ljudstva ampak od ljudi mnogoterih stanov, ki so o tem ravno Bhawišya Í9leJ W. Jones Works VI. 417.), v kterih se
tako neumni, kakor uni. Mi pa vprašamo: kje jenja
v .	v . .	,	V..	..	~	. V
veli :
r>
da med neumerljivimi močmi ni višje ed solnca".
poštena žitna kupčija, kje po posta vah vpravičena Tudi v slavenskem bogočastju se najde sled
• j	V	m m m	i	a •	w	m,	.	^	_ v »	%	. .	___^	—
zitna barantija? in kje se začne žitarska odertija? prestarega lučjega častja. Guag Mi vprašamo: od kod si prilastujejo nekteri pra- svoji kroniki (Kronika
teg
Strykovsk
v
str. 147.) piie : „Nekdaj so Poloni
vico, naj potrebniši stan vsake dežele — stan vsako prazno stvar: sonce, luno itd. po božje častili",
kmetovavcov
s takimi psovkami napadati, in na str
52
Í7
posebno
ako ti ne pripeljejo vsega svojega pridelka za boga imeli in sonce
a
ogini
celo blisk so
berz na prodaj, ali če ga ne prodajaj o po tišti ceni, kakor ga kupee hoče imeti? Od kod
vprašamo na dalje ^ • « • «
»
Že gori smo lužba Buddho
rekli
9
da to častje je imelo ime
imajo taki ljudjé pravico stan žanstvo tudi pri
žitnih tergovcov o tacih okoljšinah tako nesramno
in da je to prestaro indisko bo h Slavenih imelo svojo službo
j
©brekovati ?
pricajo imena
Kdo bo po vsih kotih žita iskal in ga nam reniko Bud
kih mest, vasi in krajev s ko-
9
na primer
Bud
uzica h, Bad
295
(Ofeu) na
Ogerskem
i
Badeč; Bad ej ovi ce na Ce- dní razposlala.
Po vsem Slovenskem dobro znane
n
jele.
skem, Budina pri Ptuju itd.
Od Višnutove Budha-Avatere ne najdemo ne sluha ne duha na rimsko-slovenskih spominkih , tudi ni nobenega sledu v severno-slavenskem basnoslovju; zato vtrudljive ima visokoučeni in oštroumni William Jones prav,
Drobtince za leto 1854" so se ravno kar tiskati
Okinčane bodo s prav zalo podobo sv. Heme.
Gotovo bodo nam tudi v novem letu pod vredništvom ne
J. Rozmana veliko prav izverstnih so

o*
stavkov donesle.
Slovenska slovnica s pridja
ako reče, da ta avatara ni resnična, in da za tega nim pregledom slovenskega slovstva ter s
kratkim ćirilskim in glagoliski m berilom od
A. Ja ne žica bote dní v Haane-ovej tiskarnici v Pragi
Ti
voljo Bramini Budhaiste imajo za krivoverce.
Buddha je bil, kakor Wiese (I. 1. str. 261.)
pravi, jezero let pred keršanskim časoslovjem nekakšen natisnjena. Obsegla
resnično
bo
11 tiskanih
pol.
Spisana
je
verozakonsk popravljavec (reformator). Tudi v	v slovenskem jeziku po pravilih, ki jih je vis. minister
indiških zadevah dobro podučeni Boh len (Das alte lu-	stvo uka za slovenske sole ustanovilo. Namenjena je
dien l. 313) je dokazal iz povest Bramanskih, da ti re-	posebno gimuazialnim slovenskim učencom. — Proti
formator ni prej kakor 1200 pred Kristusovim roj-	koncu t. m. se bo obljubljeni „Glasnik slovenskega
stvom v Indii živel. ^ ^ J*L'----- -----------« r<.v.. .,,
tej dôbi pa so
v
ze
Slaveni go- slovstva" v Celovcu tiskati zacel. Ze lepo število
tovo v Europi prebivali, in tako se razjasnuje
zakaj
različnih sostavkov je za-nj pripravljenih. Vsi g. sloven
I Là JSIDUUJ U i* AUIVUJ	--------------------- J v " "	» ^/l M f lj VIIIII. T O l ^ . PIV f V
da se v njihovem basnoslovju nič ne najde, kar bi na ski pisatelji, ki so mu za pervi zvezek kaj namenili,so Budhatovo véro in častje opominjalo. Tudi upamo do- ponižno naprošeni, svoje sostavke saj do konca tega
kazati, da to nikdar ni bila Višnutova-Avatara mesca pod nadpisom: „Vredništvu Glasnika" v Ce temuč da so Budaisti jo za takšno
oglasili vterd-	lovec poslati. Czverstni slovenski spisatelj Matia Va-
nej še vkorenjenje svoje nove ve're, To tudi poterdi	ljavec na Dunaji se je poslovenovanja „Homerove
hudi prepir, boj in proganjanje Budaistov od Bra-	Odi see" lotil, ktere pervi spev bo v pervem zvezku
manistov, kteri so Budaiste v Kitaj in druge pokrajine
»
Glasnika" natisnjen.
severne Azie pretirali.
A
Metlike. Gosp. tehant Vovk? ki nenehoma
Razun solnca, indiški Suri a (primeri: „zora" za popravo kmetije delà, je znašel novo pečnico (sušiv v slovenskem, „zura" v poljskem jeziku) so stari In- nico), v kteri se na petih lesah in na tleh z manjšim dianci imeli posebnega solnčnega boga z imenom In- ognjem kot na naših navadnih sušivnicah veliko hitreje
dra,
55boSa
zraka in vremenosti" (Bopp Glos. Sanskrit, in več češpelj itd. nasuša. Pozneje jo misli za sušenje
str. 31.) Ako korenike tega imena
iščemo
v glagolu „indh",

jo najdemo
grojzdja in za vec
drugih
obertnijskih opravkov rabiti.
glánzen, brennen, sveteti, goreti
?
zato
Vredno jo je ogledati, pa tudi od dalječ gledat priti.
besede iddhan, aidhas, sestus, sestas, vročina, poletje, âindras, himmlisch, nebešk (glej: Eichhoff str. 173,210,
Kdor ima veliko sadja Korist in dobiček sta
ki ga
očitna.
suši
?
naj
tega
ne odlasa.
Nov obilen dež nam je
Sanskritski besedi „Indra" je prilična slovenska »panjo zastran letine spet ojacal.
211J
beseda védro, vedra, vedrina, z nosozvukom vendro, vendra, vendrina, ali, ker Jugosloveni ^rluho e tudi kot i
Iz Novega mesta naznanja začasno c. k. gimna
izgovarjajo, postavim: svitlo in svetio, svitloba in svetloba, lipi in lepi, rika in reka,— vidro
zialuo vodstvo, da 7. razred (klas) višjega nazja se bo v Novem mestu pa začetek šole bo
gim
ž e
letos začel
5
da
V
se
le perve dní oktobra, ker vkljub
vidra, vidrina z rhenismom vindro, vindra, vin- vsi Plnosti mestne občine se potrebno zidanje v gimna
IP	' 7	/	• .«	i •	• i	Vi.«
dřina, vindruna
m
cr »
lejte koroški rimsko-slovenskť zialnem poslopju ne more poprej doversiti.
kamni so nam obranili lastno ime VINDRVNA *) in to	Od Kerke 11. septembra. Stojim na razvalinah
ime najdemo mi polatinčeno na koroških kamnih vimenu starega No vi od u na. Imenitnost tega starega rimsko-
slovenskega mesta oznanuje celo Kerško polje. Kamor
noga stopi, zadene na kamenje in zidovje. Vsaki otrok
Serenus 2) in na štajerskih SERENDIVS 3
jezika besedo
mani poiščite mi v drago vam jo plaćam. (Dalje sledi.)
ceitogalskem
. Kelto-„vindri",
dernovske in cerklanske vasi ponuja potniku za dva ali tri krajcarje šakieo rimskih denarjev. Kako imenitni so
Ozii
po svetu
ti denarji za
našo
domačo zgodovino! Na eni strani

Opis poglavnik narodov na Tur skem
(Po popisu Arbanskih misionarjev).
So po obleki: Po sereu : * sklepih: Po truplu: Po vunanii
Turki. gizdavi sloni
počasni
toi s ti
Gèrki
Slovani.
?
mačeradasti. priprosti, lesice
zvi ti
imajo podobo rimskega cesarja, vecidel Licinia, na drugi pa so podobo naših božanstev. Posebno en denar sim dobil iz rokic zalega slovenskega fantiča, kteri mi terdno dokaze daja za slovenskost prebivavcev tukajšnjih ob času rimskega vladařstva čez Panonio. Malo sim dozdaj
?
orli.
j
?
V
podobi : mertvi obi
govorjenju
' véri
prosti, hinavski
nježni, angelj i ropotci
5
ropoici,
nestanovitni
porajtal na rimske peneze, ali odzdaj bom veco pozor-nepremišljeni. nost na-nje obračal. Kako me je veselilo enake podobe cversti.	na;ti na rimskih penezih in na kamnih starega Novio-
možáki. pevci.	s
vrazni.
duna. Med temi posebno me je razveselila podoba na kamnu v steno leskovske cerkve vzidanem, kakor
Novičar iz slavenskih krajev

tudi kamen ravno v steno imenovane cerkve vzidan z
napisom SEDATO AVG. SACR. PACONIVS ARAM ET AEDEM. D. D. Bom pozneje domorodnim bravcem
Iz Ce lovca 8. sept. Za društvo sv. Mohora je „Novic" pomen njegov razložil
i
kakor tudi dokazal

da
ravno natisnjena poleg talianskega poslovenjena knjiga : Stari Urban ali zimski pogovori dobrih kme-
je stari Noviodun zares na Kerškem polji sta!.
5)
tov
Dosti bi rad lepih želja izgovoril zastran boljšega
cc
?
ktero so marljivi Goriški
bosroslovci
dosti dobro v
naš jezik přestavili. Steje 13 tiskanih pol, in veliko le-
pega in koristnega za ljube Slovence obsega. Nadjati
da se bo vsim prav prikupila. Društvenikom se bo
ee je

z
y>
zgodovino stare zaveze v podoba h" vred te
in marljivejega poskerbljenja za naše domače starine,
rad bi historiškim družtvom notro-austrianskim marsikaj
M
povedal. — pa hočem se oddehnuti prej, naj se pravična jeza malo vtaži. — Slučajno dobim v tej okolici novejše listove ..Novic" v roke, in vidim, da se za ljubega
Ankershofen: Handbuch der Gesch. Kárnth. V. 623 21 Ravno ti : IV. V.
55
skutnika" toliko prepirajo
naši
jezikoslovci.
Rad bi
3
Muh ar: Gesch. der Steier. I. 373.
konec napravil temu prepiru, zato tudi svojo o „skut niku" povém.
296
Skutnika poznajo moji rojaki kraj Mare in njim metna, kakor so general-svetovavci, in ne bo ponujala pomeni otroka, kteri se pri materi ali očetu rad zder- dnarja za kaj, kami mogoče. — Iz Rusovskega žava, kteri pod njihovo skutjo (pasiho, narocajem) se ni odgovora na tursko pismo. Rus pa Turk pomiku
nepo
koršine s šibo žuga
i
jeta svoji armadi naprej; turška vlada je v Pariza od taksnega se pravi , da se je vnovič nakupila 20.000 pušk in turška armada živí nek
rad živí. Kdor pa odbeži, kedar se mu zavolj
Tudi
odskutil (odskutil).
dem lastno ime ATESCVT dvakrat
na rimskih kamnih
naj
v domišlii gotove zmage kakor v rajském veselji,
po
kar toliko pomeni, zabivši, da pred večerom ne gré dneva hvaliti. — Sv. oce kakor sina pod atejevo skutjo. Jaz ime Ateskut za slo- papež že nek na vse strani premišljuje, kako bi se znebil vensko imam, ker v nobenem drugem, ne starem ne svojih brambovcov vrudečih hlača h (Francozov), ki
zumljivega pomena in korena mu po njegovih mislih veliko bolj strežejo, kakor si sam
V razstavi blaga in kmetijskih
novem jeziku, ne najdem za to besedo kakor v s
k e m
Tudi od Kupe je gosp. Navratii svojo mnenje «ovoril, ktero pa ne bode deržalo. Pomén imena kupa se le 20 mescov star prešič na ogled postavljen
fiim jaz v
Panonia ?"
„Novicah" in sicer v članku: „kaj pomeni ime
postrezen biti želi.
pridelkov v Novem Jorku v Ameriki je bil čisto bel,
ki je
vagal 11 centov in 9 funtov; gospodar si ga upa na
i
razložil. Znabiti, da je gosp. Navratii na 28 centov spitati.
moje izpeljevanje
pozabil, ali
pa da na moja historiško
arheologiška preiskovanja nič ne porajta. Nisim
kriv
ak
ni se prepričan,
da so v Panonii od
jaz
kdaj
Slaveni živel i. Ne bil bi te opazke primetnul, ako bi me ne bil gosp. N. na polje pozval, rekoč: „da so kraj Kupe od nekdaj Slaveni živeli, naj dokaže, kdor zamore".
Po naši logiki mi tako sklepamo, da je tako velika
reka

kakor je Kupa gotovo pred prihodom Rimcov
svojo ime imela, in ni še le od Rimcov ga dobila
Analogia od besed „sunce, vu
spada
glasnika
5
ak" itd. pa sem n ker te besede v staroslovenščini imajo mesto samo
u soglasnik
kterega Slovenci zmiraj za sa
moglasnik rabijo, tedaj since, vlk, dig itd
Ali mi obraćamo pozornost čitatelj
drugo boljo
analogio in ta je: dub in dob,muž in mož, ruka in roka, luka in loks, kupati se in kopati se itd. in po tej analogii se ima presojevati izgovor Kupa in Kopa. Da Latinec in Gerk pišeta Colaps, to nič ni emesnega. Vsaki ptutojezikovec si nedomača imena za svoje usta pripravlja, ali kakor Nemec pravi: „machts
sich mundgerecht". Tako je Ne m
korosko
kransko
Kerko si za svoja usta obernil vGurk, Gerk pa v
Kork
Pax nobis cum! S Bogom
Davorin Terstenjak
Novičar iz mnogih krajev.
Sliši se, da vredba cesarskih vradnij po se bo na Horvaškem in v Slavonii začela.
Deželni
poglavar serbske vojvodine in temeškega Banata je pred tremi dnevi na Dunaj naznanil, da je v ogerskem puntu «gubljena ogerska krona
d, se najdla
?
bli
O
z mecem in zezl< e v temeškem Banatu
m
vse to
kop
našli
?
nič
ni poškodovanega
Go
vori se, da tudi rusovski car in pruski kralj prideta k
manévru v O lom
Naj višja sodnija na Dunaji je
v neki pravdi razsodila, da tudi v tistih deželah našega cesarstva, v kterih judje pred 1848. letom niso imeli pravice do gruntne posesti, si sedaj zamorejo take pra-
vice pridobiti
Vojaška sodnija v M
je 7. dan
ćana vde-»1 Radecki
pa je smertno kažen spremenil v ječo od 20 do 5 let
apertih se bo po cesarskem sklepu izpu
Ter
p. m. obsodila 64 tistih , ki so se vstaje 6 ležili; 20 jih je bilo k smerti obsojenih; n
?
druzih 185 a etilo iz daljne preiskave, ako niso ces. vradnik
gatev na Ogerskem okoli Bude se bo pričela na sv.
Mihel
dan
Tudi po nogradih nemških na Rai
razsaja tertja bolezin
Neki Roved
Sardinském
Voghe
na
b
baha s pomočkom, kteri popolnoma ozdraví
grojzdje. Naj ga mož ponudi Francoskim ge
neralnim svetovavcem, kteri so vladi željo razodéli
poda
m
frank
naj
tistemu, ki znajde gotov po

Misli
Delitev Jakšićev
(Konec.)
si naenkrat zmisli
misii
Ona ide dol u spodnj
kleti,
Ino vzame lepo mašno kupo , Izkovano iz suhega zlata, Od očeta njej za doto dano, In natoči polno rujna vina, Pa jo nese skerbna svomu svaku Ljubi njega u skut in u roko,

In pred njim se do zemlj
klanj
Na Na
tebi bodi, mili svak moj
f
cast tebi kupa mo vino , Pokloni mi konja in sokola ! Bogdanu se milo je storilo , Ji pokloni konja in sokola. Dmitar celi dan lovi po gori Ali nie ne more uloviti 5
Na
pri pelj
namera
Na zeleno jezero u gori
1
U
u tva
.»t
zlatokrila
Spusti Dmitar sivega sokola
Da ulovi
zlatokrilo ;
Ona pa se gledati ne da mu
Ampak
sivega sokola
Mu odščipne, jojme! desno krilo Ko to vidi Jakšić Dimitrija, Naglo sleče gosposko oblćko Pa zaplava u jezero tiho
1
In
iznese
ega
sokola
Kako ti je, o moj sivi sokol! Kako ti je brez tvojega krila? Sokol njemu s piskom odgovarj
Tako mi je Kakor bratu
brez mojega krila, je brez brata svoga
Sadaj se je Dmitar bil razžalil, Da zavdala ženka bratu bode , Ino vzame vranca
Nagi
dirj
ranca velikega h gradu Beligradu
Da bi brata živega še naj del
Ko
bil
vrati h Bel i grada
Nagne vranca, da ne dirj a mimo Pade vranec z nogama na vrata. Zlomi vranec obé sprednji nogi.
?
Ko se Dmitar vidi u nesreći
Vzame sedlo z
1
velikega
Pa ne perni brezdovan ga verže, Naglo ide h gradu Beligradu. Kakor pride on, pokliče ženko: Angelija, moja zvesta ženka! Da mi nisi brata umorila ? Angelija njemu odgovarja : Nisim tebi brata umorila, Ampak sim te z bratom pomirila.
$ $ *
*)
T
?
pri nas neznana, spodej rumena, tedaj zlatokrila
Za uboge Moravčane od toče zadete

Iz Stajarskega 5 fl. pod naslovom: „Někdo
moček zoper grojzdno bolezin. Menda bo vlada bolj pa- doslej ni zadéla, Bogu v zahvalo.
?
ki ga toča
Natiskar in založnik Jozef Blaznik v Ljubljani.