w štev.
V Ljubljani, torek 18. maja 1920.	'i***	ML	leto.
Velja v Ljubljani in p;} pošli:
hk Mo ... K 180-— ol leta ...» 80'— M;t leta ... n 45'—
•a mesec
15-
2a inozemstvo:
telo leto . pol leta. . teh! leta , n mesec .
K 240*— „ 150—
s'9'i'vepin
Za Ameriko:
celoletno ... 4 dolarja polletno ... 2 dolarja
ittrUetno.
1 dolar.
Novi narotuikl naj pošiljaj naročnino i»o nakaaoici
Oglasi se zaračunajo po porabljenem prostoru tn sicer 1 mm visok ter 85 mm fiiok prosto, za eaiom 1 4 80 vin., za vetkrai popast.
Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. t[L Telefon štev. 360. — Upravništvo je na Marijinem trgu štev. 8. Telefon štev. 44.	..........
Izhaja vsak dan zjutraj.
Posamezna številka velja 1 krono.
Vprašanjem glede inseratov i. dr. se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se irankiraio. —   .............r	Rokopisi	se	ne vračajo.
Nova vlada sestavljena.
I.DU Beograd, 16. maja. Nocoj je oila poslednja konferenca za sestavo kocentracijske vlade. Dosežen )e sporazum v vseh vprašanjih. V parlamentarnih krogih se trdi, da bo ministrska listina sestavljena tako-le:
Predsednik m minister brez port-felja: dr. Milenko Vesnič.
Minister zunanjih stvari: dr. Ante Trumbfč.
Namestnik ministra za zunanje stvari in minister trgovine dr. Motn-čilo Ninčlč.
Minister notranih stvari dr. Ljuba Davidovič.
Minister za konstituanto Stojan ProfiČ,
Minister za prosveto Svetozar Pribičevič.
Minisfer za promet dr. Anton Korošec.
Vojni minister general Branko Jovanovič.
Minister za pošto in brzojav dr. Mato Drinkovlč.
Minister za šume in rude dr. Ivica Kovačevič.
Minister za soeijalno politiko dr. Vekoslav Kukovec.
Minister vere Vaja Marinkovič.
Minister za agrarno reformo dr. Križman.
Minister pravosodja Marko Trli-V kovič.
Minister narodnega zdravstva Sika Rafaflovlč.
Finančni minister Kosta Stojanovič.
Minister prehrane Rista Joikifi (Črnogorec dr. Smodlakove skupine).
Minister za zgradbe Joca Jovanovič.
Minister za poljedelstvo Velizar Jankovič.
Nocoj je dr. Vesnič odšel na dvor, da predloži regentu ministrsko listo. Jutri bo Protičev kabinet predložil deraisijo, nato bo pa regent foamalno ponudil sestavo vlade dr. Vesniču. Tako bo isti dah demisijonirala stara hi se formirala nova vlada.
sili trikrat na teden, 3. v odsekih so se obravnavale direktne brzojavne In telefonske zveze Beograd—Pra ga, Zagreb—Praga In Ljubljana— Praga ter transitni telefonski-in brzojavni promet preko ČSR na sever.
Zaprisega nove vlade.
LDU Beograd, 17. maja. Presbiro poroča uradno: Člani nove vlade so danes ob sedemnajstih položili prisego v regentove roke. Pri tej priliki Je regent izrazil željo, naj ima nova vlada mnogo uspeha pri izvrševanju svoje velike naloge, v prvi vrsti glede ustave države. Zatrjeval je nove ministre, da bodo vedno našli pod-
poro pri njem. Novoimenovani ministrski predsednik dr. Vesnič se Je prestolonasledniku zahvalil za zaupanje ter ga je zagotovil, da more računati na to. da bo vlada za izvrševanje svoje važne naloge vporabUala vse svoje sile, toliko iz udanosti do prestola, kolikor za narod in iz pietete do junakov-mučenikov.
PROTlC PRIDE V ZAGREB IN LJUBLJANO.
Beograd, 17. maja. (Izv. poročilo.) Tu se širilo vesti, da »e poda Protič v Zagreb in Ljubljano, da stopi v zvezo z znanstvenimi in političnim« krogi radi izdelave ustavnega načrta.
FRANCOZI IZPRAZNILI FRANKFURT.
LDU Frankfurt ob Reni, 17. maja. Francozi in Belgijci so Frankfurt ne kaj čez deveto uro popolnoma izpraznili. Pri tem ni bilo nikakih Incidentov. Ko so bili zahtevani talci izpuščeni. Je zapustil mesto tudi francoski štab.________________
BONOMI ODKLONIL SESTAVO VLADE.
LDU Rim, 17. maja. (Uradno.) Bonom! je sestavo kabineta odklonil.
Koncentracijska vlada.
PRIHODNJA SEJA NARODNEGA PREDSTAVNIŠTVA.
Beograd, 17. mala Gzv. poročilo.) Narodno predstavništvo sc sestane prihodnjič v sredo ob 16. url. Ako bo sklepčno, se mu bo vlada predstavila že ob tej priliki. Opoziciia proti sedanji vlad: bo štela v zbornici pet republikancev in enaist socijalistov.
OBČINSKI VOLILNI RED ZA SLOVENIJO.
Iz Beograda poročajo, da Je regent podpisal ukaz, s katerim se potrjuje občinski volilni red za Slovenijo. Volilni red uvaja za občinske zdsiope splošno in enako volilno pravico s proporcem. Volilno pravico ima vsak moški in vsaka ženska od
21.	leta naprej. Volilni red se drži v splošnem načel, ki jih le postavila dr. Žerjavova vlada, vendar pa daje
ugodnosti mnogim zahtevam SLS. Voljeni so lahko moški, ženska na kandidatski listi pa le vsaka deseta,
K PROMETNIM KONFERENCAM V GRADCU.
Konferenca med zastopniki Jugo* slavije, Cehoslovaške, Italije in Avstrije je trajala v Gradeu pej dni preteklega tedna, od pondeljka do petka. Konferenca je bila razdeljena v 4 glavne odseke ter je obravnavala vsa sedanja pereča vprašanja javnega prometa, zlasti najvažnejša vprašanja železniških, brzojavnih, telefonskih in poštn. zvez. Kot pozitivne rezultate teh konferenc Je treba povdariti: 1. upeljavo direktnega br-žovlaka Praga—Beograd preko Zidanega mosta in Zagreba, 2. upeljavo direktnega brzovlaka Praga— Trst preko Ljubljane. Ti vlaki bodo Imeli tudi 3. razred. Sprva bodo vo-
Po skoro brezkončnih pogajanjih v Beograda je v nedeljo vendarle prišlo do sporazuma v stvarnih in osebnih vprašanjih med radfKalci in demokrati. Stfarni kompromis je bil dosežen kakor le podoba, na tejle podlagi: v agrarnem vprašanju ostane sklep Protič— Koroščeve vlade, da se omeji agrarna reforma in deloma razveljavi že Izvedena, v kolikor se tiče takozvlitjih beglukov v veliaVi. vendar pa se odredba ne bo izvajala na način, ki bt izzval nemire. Glede povračila pri kolkovanju pridi Žanih 20 odstotkov se principijelno ukine sklep Protiče-ve vlade, da se ti zneski ne vrnejo Teh dvajset odstotkov se bo torej vrnilo, kedaj In kako, o tem pa bo Oklepala nova vlada. Radikalci so pristali na to, da se vlada zopet bavi s problemom preskrbe države s ceno prehrano.
V osebnem oziru je rešil Vesnič svojo nalogo precej spretno. Največ-Jo težavo ie odstranil s tem, da ie dal obema naihuišima nasprotnikoma, Pribičeviču in Protiču več ali mani nepolitične portfeje, dočim je notranje mmisterstvo izročil zmernejše mu Davidoviču, ki za Protičevo kliko no pomeni take rdeče rute kakor impulzivni Pribičevič.
Izmed ostalih imenovanj ie zanimivo, da Je dobil ministerstvo za prehranfl Črnogorec Rista Jofirič, in sicer na izrecno zahtevo Črnogorcev, ki menijo, da so dosedanje vlade, posebno pa zadnja, njihovo ožjo domovino v prehranjevalnem oziru zanemarjale. Razveseljivo je dejstvo, da je poverjeno finančno ministerstvo enemu najboljših finančnih strokovnjakov, kar jih premore Jugoslavija, bivšemu kmetijskemu mi-
"1' J* Mri I m—t
nistru v demokratsko - socijalističui vladi. Kosti Stojanoviču. Upamo, da bo Stojanovič energično zastavil t delom za ozdravljemie naše valute. Izmed slovenskih ministrov. Je ostal v kallnetu dr. Korošec, dočkn sta se morala dr. Jankovič in Rošker umak niti. Nov Slovenec v kabinetu je minister za soeijalno politiko dr. Vekoslav Kukovec, predsednik JDS. Famozni Ninčič, le ostal minister trgovine, postal pa poteg tega mesto dosedanjega Spalaikoviča, šfe namestnik zunanjega ministra. Minister za vojno general Jovanovič, za pošto dr. Drinkovič, za Šume im rude dr. Kovačevič, in za zgradbe Joca lo vanovič, so ostali na svojih mestih.
Kaj Imamo od koncentracijske vlade pričakovati? Bojimo se, da bodo razočarani oni, ki so si koncentracijo tako želeli in se nadejali od nje rešitve iz naših zmed. Preslabe skušnje bnamo že s koncentracijsko politiko, da bi se mogli od nje rtads-jati bogvekal prida. Dobrp bo vplivala koncentracija pač na zunanjo politiko, kar je ravno v današr.iili odločilnih trenutkih izredne važnosti. Dobro ie tudi, da bodo vsaj začasno prenehala demagoška izkoriščanja splošno narodnih vprašanj, kakor so valuta, agrarna reforma itd., v strankarske namene.
Naše mnenje je, da tudi nova vlada ne fio trajno delazmožna, in da je zato njena naloga m njena dolžnost, da omeji svoje delovanje samo na najnuinejše tekoče posle, v ostalem pa koncentrira vse svoje delo na eno edino točko: volitvfe v konstituanto. Čimprej bo rešila to vprašanje, tem boljše bo zapisano njeno vladanje v naši zgodovini.
Po svetu.
VERA.
(Dalje.)
»Telesni lovec njega Svetlosti Je zunaj! Njega Svetlost sedi spodaj v vozu in vpraša, ali gospoda sprejema?«
Gospodar je hitel takoj ven, njegove tri dame so odpasale urne predpasnike in so tekle v salon.
Vera se je smehljala tolikemu razburjenju.
»Koliko vfka zaradi emega po-seta!«
»Ali pomisli — knez!« je vzkliknila Agata.
»Eh bien, pri nas doma pride vsak dan kak knez v posete.«
Ostavila le hitro salon ter deiala sama sebi: »Niti na misel mi ne pride, da bi ga takoi vzpodbujala, to mi ne prija; naj le malo hrepeni za menoj. Mene pa tudi veseli videti, kadar se zabliskajo njegove očk«
Knez ie bil iako zgovoren in ljubezniv ter je zlasti naglašal, da mu je bila potreba, zahvaliti se svojini gostiteljem, kajti večer pri njih mu je bil pravi užitek. Njegove besede so bile živahne, v njegovih pogledih pa se Je kazalo veliko razočaranje, ke: te pogrešal lepo tujko — saj samo zamudi nje se je ponižal do tega poseta. Ledel je na stol nasproti vrat.
Naposled je vendar vstopila. Sestrične so začudene opazile, da si j« preoblekla bluzo. Bjto j« godal v nr-
skl narodni noši: bela svilnata bluza s pestro vezenimi progami. Nagubani rokavi ki so spredaj nekoliko razgaljali roko, so jej krasno pristoial!.
Imela le zadoščen ie. da so zažarele knezove oči, kakor si je želela pohvalo svojega kostuma. Graci iozno ie slonela v stohj ter takoj na svoj posebni elegantni način prevzela vodstvo konverzacije.
»Pied kratkim me je doletelo ve selje, da sem videl milostivo gospodično na cesti prot* gradu —.« Pozdravil jo je takrat jako ljubeznivo, še preden le storila to ona. — »Ali ste se že odpočili od plesa?«
»bivala. Vajena sem bučnejših zabav.«
»To iad verujem. Tudi gledališče in koncerte velikega sloga boste tukaj pogrešali. Ampak vsekakor Imate lepo nadomestilo, ker živite v tako prijetnem rodbinskem krogu.«
To je bila vljudnost napram obi-telji tajnega svetnika.
Razjgovor se je gibal sem in tja.
»Ali se bavijo dame mnogo z literaturo? Milostiva ste gotovo prinesli seboj inozčmslce knjige? Morda se pogovarjate tudi po ruskf?«
»Zal, da me puščate moji sestrični popolnoma na cedilu.«
»Jaz na Žalost ne utegnem,« je pripomnila Agata, »moja sestra pa se posveča večinoma gospodinjstvu.«
»Tudi mi j« ta jezik mnogo {grete* fMdeiala BeW
»Potem se vam godi tako, kakor meni. Gospodična Sepanova, tudi jaz berem in govorim rad ruski, toda nimam s kom.« Zasmejal se je. »V Švici mti je bilo jako ugodno, vežbal sem se z mladim odličnim učenjakom v ruskem govoru. Priznati moram, da to zelo pogrešam tukaj.«
Vera je zrla za hip zamišljena predse. Potem je nenadoma oživela ter rekla:
»Nama obema bi bilo možno pomagati, mon prince! Jaz sem vaši Svetlosti rada na razpolago — ako vam je po volji, lahko skupaj Čitava Ib govoriva ruski In francoski.«
Tajni svetnik je zakašljal jako diskretno ter nagubančil čelo.
»Zopet cnlgat popolnoma Vera,« si le mislila Agata prestrašena.
>. Miostiva gospodična, kako ljubezniva je ta ponudba! Sprejemam jo z najiskrenejšo zahvalo, seveda če je zadovoljna s tem spoštovana gospa tajna svetnica; naprej treba vprašati gospodinjo.«
»Ali prosim, Svetlost, prosim,« je odgovorila mala dama v škrbini za dregi.
Tajnega svetnika je izpreletelo po vsem telesu, toda moral Je kazati prijazen obraz.
»Premilostni vladar, moiji hiši, moji nečakinji bo največja čast, izvolite samo razpolagati.« — ,0, Bog to ml ni niti najmanj všeč,« je zdihoval sam pri sebi.
. »Dobro toreJ, hubi mol talni svet-
nik. Prosim samo majhnega prostorčka v vašem prijetnem stanovanju, kjer se morem podvreči milosti svoje lepe učiteljice.«
»Z največjim veseljem!«
Oh, ta Vera! In to mu napravi po vseh svaritvah in opominih, ki Jih je izrekel oni večer po veselici — o!
»Kdaj začneva, mon prince? Jutri ob dvanajstih?«
»Rad, jako rad. Ne morete si misliti, koliko uslugo mi izkažete. 2e leta živim kakor kak puščavnik, in odkrito moram priznati, da zelo pogrešam razgovorov z duhovito ženo. Moje življenje je pusto in enolično — marsikaj, kar nudi radost in užitek, moram izbegavati iz ozirov na svoje zdravje, še enkrat najlepša hvala!«
Ko je odgovorila na to: »Ako je vaši Svetlosti resnično toliko na tem, tedaj se lotim s podvojenim veseljem tega posla«, je prvikrat opazil v njenih očeh globok duševni izraz.
Knez se je poslovil jako dobre volje. Poljubivši Veri roko, Je dejal tiho: •/Aii revrir'« Na svidenje.)
Vera se je smehljala. Njemu pa nečesa ni prinesel ta poset, ki se je sicer tako dobro izplačal: njenega smeha — no. pa jutri — gotovo jutri 1
»Vera, kako si mogla — za božjo voljo, kaj ti pride na misel? To je zopet vražja ideja!«
»Zakaj, ljubi stric? To bo vendar Jako zabavno!«
»Uudie bodo govorili!«	\
The Chicago Tribune poroča, da so se zbrali v Monakovem lažni zastopniki orijen tal sirih narouov na kongresu, ki je bil sklican zato. da svečano protestira proti antantnimi sanremskim odločitvam glede Turčije. Nalašč s tem namenom je prišel v Monakovo sam Enver pasa,^ ki e predsedoval kongresu. Navzočih je bilo več tuniških in alž:is»m šejkov ter upornih poglavarjev iz Indije, Afganistana, Perzije in Kurdistana. Tudi več tatarskih vodij se je udeležilo tega shoda. Kongres ie sklenil boi na nož proti antanti. Džemal paša je dobil nalog, naj odide na Kavkaz in prevzame poveljništvo nad maloazijsko armado.
Iz revolucionarne Irske. Iz podatkov o irski protiangteški vstaji, ki so bili predloženi angleški poslanski zbornici, posnamemo, da je bilo od L januarja 1.1919. pa do danes umorjenih na Irskem 40 uradnih funkcionarjev. Samo v mesecu aprilu 1.1920. je bilo razdejanih 270 policijskih postaj. Škoda znaša 466.770 funtov (v našem denarju skoro 300 milijonov kron). Uporni Irci so proglasili za predsednika irske republike de Valero. De Valera je sedaj v Ameriki in razni ameriški časniki objavliaio sub-skripcijo za irski revolucijonarnl fond.
Koufllkt med Poljsko in Rusijo. »Le Radical« piše, da smatrajo nemški vojaški krogi, da je poljska armada sicer dobro opremljena in ima dobro vodsfvo, vendar ima pa ruska armada Čudovito urejeno prehrano, je izborno oborožena in izredno disciplinirana. Kakor v carskih časih je tudi sedaj dodeljen vsaki četi po en svečenik. Vsled poljskega upada se ie Ljeninu posrečilo, da je vzbudil med svojimi vojaki rusko nacijonalno zavest in namerava sedaj proglasiti sveto vojno proti Poljski. Rusj so pustili Poljake v Kijev samo zato, ker so pripravljali nanad v velikanskem obsegu. Odločilni udarec se bo izvršil po tem načrtu menda med Minskom in Dvinskom.
Zaključki mednarodne parlamentarne trgovske konference. V amfiteatru pariške Sorbonne je zaključila mednarodna parlamentarna trgovska konferenca 7. maja 1920 svoje šesto plenarno zborovanje. Ob tej priliki je bilo sumarična podanih več ekspoze-jev (draginjsko vprašanje, denarna kriza, parobrodni in zračni promet itd.) Grški minister g. MihafckopuJo je orisal, kako bi se moral razvijati
mrnmammmrnmimmmmmmmmmim mmm mmmf
»Naj govore*« Je skomizgnila z rameni.
»A kaj bo iz tega? In kje sprejmeš kneza?« je vprašala teta. »Tukaj v salonu? Težko bi ga pogrešala; saj veš, da Imamo v tem času večkat obiske.«
»Ali prosim te, nikar se ne razburjaj; sprejem pač kneza v svoii sfanovahiici. Saj je vendar moj budoar, a pri nas sprejemajo posete vedno v budoarju.«
»Ne, ne, to ni mogoče!«
»Liubi stric, kar iaz hočem to hočem in« — stopila je tikoma k njemu — »ali se še spominjaš svoje n a!e kazni od zadnjič? Ali naj jo ponovim? Kaj ti ni bila všeč?«
Pogledal jej je v tepi, sedaj tako drzni obraz in zmedel se je nekoliko.
Namignila je na oni poljub, in da bi najraje imel še enega, — ta njegova slabost ga je pripravila še ob poslednjo trohico avtoritete.
♦
Naslednjega jutra se je zbudila Vera precej zle volje. Slabo je spala in imela neumne sanje. Razum tega so jo neprestano molili pri toaleti: najprej Ivana, ki je hotea pospravljati, potem Agata z besedami: »Ali še vedno nisi gotova, Vera? Vsi smo že v strahu; saj bo kmalu dvanajst.«
Pa tudi res ni mogla nikamor naprej. Sama je morala priznati, da le raztresena.
tpalje prih?)
trgovski promet med napadom In balkanskim orijentom. Natančneje bomo o priliki poročali.
slovanska banka, ki pat bi uredila trgovske odnošaje med obema država-
ma.
Za gospodarski spo- Stanovanjske odpovedi
raznim,
V milanskem »Secolu« od 12. t m. piše glavni urednik, sedaj v Beogradu se mudeči publicist Mario Borsa, o. možnosti gospodarskega sporazuma med Italijo ta Jugoslavijo. Smiset Borsitah izvajanj je približno sledeči:
Bosilej so bile naše direktive na JBalkanu temne in protislovne. Predvsem se mora objasniti sedanja naša politika, ki gre za tem, da imamo dobre prijatelje v Madžarih, in ki več ali manj odkrito podpira admirala Horthija, ki je uvel v Madžarski strahovlado reakcije. Kako naj se pojasni ta naša politika? Ce bi to bila samo politika naših nacijonalistov bi nam bilo vse jasno.. Germanofilstvo, tur-.kofilsvo, madžarofilstvo, vse to je živ izraz italijanskega nacionalizma, ki zavida Anglijo, Francijo ta Grško »a njihove imperialistične uspehe. V Beogradu se radi tega vznemirjajo posebno trgovski krogi Oni vedo za jtalijansko-madžarsko banko, ki te je združila z madžarsko agrarno banko s kapitalom 90,000.000. —
Prav tako je v Beogradu opažati bojazen, da nameravati Italija ta Madžarska skleniti trgovsko zvezo r škodo Jugoslavije. Govori se že o Ita-lijansko-madžarskem sporazumu, ter o načrtu, kako naj bi se Reka izkoristila v prilog Madžarom ta Italijanom. Kljub tej bojazni pa se vendar le upa, da pride prejaUslej med Itakjo in Jugpslaovijo do sporazuma.
Tu stanis, ki se ne da nikakor več dalje prenašati, mora enkrat prestati. Bor^a piše dalje, o raznih šikanah, ki se izvajajo s te ta one strani ter nadaljuje: Tukal te na razpolago
150.000	kubičnih metrov lesa, na tisoče vagonov koruze, velike množi ne svinj, pvac ta mnogo goveda V obiliu ie dobiti mesa, ki ne stane niti 5 lir kg. Prav tako je na prebitek tudi kruha, katerega povsod preostaja Kakšne prehranbene razmere bi lahko bile pri nas. če bi se bil: že pred letom dni sporazumeli z Jugoslovani Bivši minister dr. Poljak s koteriera le Borsa govori o gospodarskih ra; merah v obeh državah, mu je dejal. da so jugoslovanski proizvodi namenjeni predvsem na Jadransko mor le. posebno v Italijo. Italija bi zanje dajala Jugoslovanom v zameno svoje produkte. Nek dragi gospodarski strokovnjak se Je napram Borsi izjavil, da te Italiji usojeno, da pre vzame mesto Avstrije v trgovskem življenju naše države. Borsa dostavlja: Nadelamo se, da se to zgodi. Misel katero zastopamo tudi' mi na se • veru ie bila baš ta. da mora Italija zamenjati Avstrijo, toda ne na političnem, temveč na gospodarskem polju. Poleg tega druži Italijane in JugosL vane še drug političen moment. amreč preprečevanje ger-mansk a prebujanja. Ta opasnost se bo : ivnala samo po naši slogi ali neslo« i Zato podpira oni. ki deluje za nesi .go med Italijani ta Jugoslovani z; preporod Habsburžanov In utira on zopetnemu prodiranju Nemcev na Trst. Na koncu predlaga Borsa naj osnuje člmpreje i tali jan .-jugo-«aa—ra — i mmmmmmammmmmmmmmmm
Deželna vlada *a Slovenilo nam
pošilja:
Z ozirom na razna tozadevna vprašanja ta članke, objavljamo v časopisih v zadevi stanovanjskih od-| povedi na podstavi cteželnovladne i naredbe št. 166, Ur. 1. ta izvršilne na-; redbe št. 186 Ur. L, se uradno pojas-i nluje sledeče::
Zoper odpoved stanovanja, Izdano na podstavi navedenih naredb je dopusten priziv na poverjeništvo za so-cijalno skrbstvo ter je v sled tega i šele na podlagi drugo taštamčne od-i ločitve smatrati odpoved kot defi-j nltlvno.
Ker gre zato, da bi se še tekom tega leta dogradilo ali priredilo kur največje število stanovanj, je bita ! nujno potrebno odpovedati stanova-i. nja čim večjemu številu strank, da se s tem pridobi čim širša podlaga za konečno določitev vseh on;h, ki brez-dvotano morejo pri zidandu novih hiš aH pri preureditvi že obstoječih zgradb priti dejansko v poštev.
Da bo postopanje pri presojanju prizivnih slučajev sigurneje, ustano-vtla se bo pri prizivni inštanci poseb-! na komisija, obstoječa iz zastopnika [ hišnih lastnikov, najemnikov, držav.
! stanovanjskega urada, ter enega stavbenega strokovnjaka, ki bo v posameznih slučajih odločevala predvsem o tem ali je preureditev zgradb ta njihova adaptacija v stanovanjske : svrhe izvedljiva ali ne.
■ Kar se tiče kratkega roka določenega za zgradbo novih stanovanj bodi omenjeno le toliko, da gre v prvi vrsti za to, da se za letošnje leto pospeši zidanje manjših stanovanjskih hiš ter preureditev in adaptacija Že obstoječih zgradb v stanovanjske svr. he. Zato pa bo določeni gradbeni rok vsekakor zadoščal. V slučajih, kjer se bodo gradile večje stavbe, ki jih v določenem roku predvidoma ni mogoče dovršiti, pa se bo kljub v na-redbi določenem roku bredzvomno upoštevala iizična nezmožnost; saj gre v glavnem ta »ato, da se enkrat resno začne z zidanjem novih stanovanjskih stavb.
Sam na sebi pa je določeni kratki gradbeni rok nujno potreben radi tega ker je le na ta način mogoče, vsaj tam, kjer je to fizično izvedljivo stranko prisiliti, da z vsemi razpoložljivimi sredstvi pospeši zidanje aJi pa preureditev zgradbe.
Z ozirom na vse to tudi ni kazalo pričeti v ta namen kakšne večje finančne akcije, kakor se je to z gotove strani predlagalo, ker bi se na ta način zadeva le zavlekla na nedogleden čas; ni pa nobenih zadržkov, da se sporedno ali pa naknadno tudi na ta način pospeši zidanje. Poverjeništvo za socijalno skrbstvo je za bodoče proračunsko leto predlagalo veliko-svoto v svrho zidanja novih hiš in preureditev že obstoječih zgradb. Seveda je odvisno od osrednje vlade aH bo predlagane kredite dovolila, ali ne.
Posebej Je povdariti, da zidanje novih stavb zlasti pa adaptacija v stanovanjske svrhe ne pometa za
Primorska akademija.
Odbor Primork je priredil 12. tnala v Unionski dvorani akadejpijo, ki je imela namen zbrati denarne prispevke za podporo ubožnejših dijakov is
zasedenega ozemlja in podpreti pisatelja Stritarja. Prireditve, kakoršna je bila torkova, katera vstopnina je obenem odškodnina v dobrodelne namene, imajo to prednost, da dobe Že vnaprej odvefco a storjene grehe. Baš pri omenjeni prireditvi pa je bila v tem oziru Izjema. Sodelovali so trije znata umetniki, ki so nam že večkrat pokazali svoje sposobnosti.
Prireditev je otvoril s primernim nagovorom pesnik France Bevk, kJ ie govoril o kulturnih delavcih Goriške. Nato je gdč. Cirila Medvedova zapela troje solo-pesmi (Arensky, Cajkovsky, Liszt) ter po odmoru še dve krasni baladni pesmi Musorgske-ga iz cikla »Pesmi ta plesi smrti«, ki zahtevajo celega umetnika dramatične žile.
(j Medvedova Je predavala pesmi nepričakovano poglobljena 2al, da je glasovno manj ugajala, kakor v nekaterih opernih vlogah. Želeli bi jo zopet slišati na »deskah, ki pomenijo svet«.
Koncertni mojster naše opere g.
Rihard Zika nam je fino zaigral Svondsenovo romanco, Pugnanl-Kreisnerjev »Preludium et Alegro«, ki je poslušalce naravnost fascinirat. Interpretiral ga je tako genijalno, do-
vršeno, klasičnemu šthu tako primerno, da se niti vljolinistom svetovnega glasu ne posreči vselej ustvariti iz sicer tako suhe skladbe nekaj tako sočnega, kakor nam je zadaj, v teni alegru g. Zika.
P. Sarasatejeva prireditev Chopinovega noeturna je tehnično zelo težka. V njej se je g. Zika pokazal umetnika s finim čutom ta ostro obrušenim okusom.
Tlvadar-Nachesov »Ciganski ples« je povsem virtuozna skladba, ki jo Je naš goslač obvladal z lahkoto, mirnostjo in dovršenostjo, tako, da ga Je občinstvo prsi lik) dodati še Gosseo-ovo Gavotta Po odmoru je prečltaj g. pisatelj dr. Ivo Šorli svojo grotesko, zgodbo o dveh Tolmincih. Škoda, da je bila stvar predolga.
Kvartet Primorcev je h koncu za-pe| štiri pesmice. V tem kvartetu je simpatičen pojav g. Banovec, ki razpolaga s polnim, zvočnim in liričnim tenorjem. Pozna se mu šola; z lahkoto poje posebno v višini, ki je za poslušalce kaj prikupljlva. Mogoče dobimo kdaj iz njega dobrega tenorista. Tudi stali trije gospodje so se s prvd-našanjem izkazali.
Oba solista je ta večer spremljal na klavirju g. Janko Ravnik. Ako rečem, da je Ravnik naravnost Idealen spremljevalec, je s tem menda povedano dovolj.	t,	br	4-	k
atavitelja nikakih posebnih žrtev k«
za nova stanovanja, ki se zgrade oziroma prlrede na podlagi navedenih jtaredb ne veljajo določbe o varstvu najemnikov, tako da bo lastnik prosto razpolagal z novim stanovanjem ta mogel zahtevati tako najemnino, ki mu bo rentabiliteto investiranega kapitala v polnem obsegu zagotovila Bojazen, da bi se, k© bo stanovanje gotovo, nanovo uveljavile naredbe, ki bi lastnika omejevale glede najemnine, Je popolnoma neutemeljena. Kajti jasno je, da bo treba sčasoma tudi glede že obstoječih stavb stop-njema razveljaviti naredbe, ki v kateremkoli ozira omejil jejo hišnega lastnika.
Konečno se povdanja, da se bo pri dosledniem Izvajanju določb citirane naredbe brezdvomno dosegel lep uspeh, katerega bi na kakršenkoH drug način letošntle leto ne bilo mogoče doseči. V dokaz za to trditev se bo po preteku Izselitveneva roka objavilo število stanovanj, ki $e bodo tekom letošnjega leta dogradila.
Stro*i Jesenikih tovarn.
»Večerni list je 15. t m. prinesel o zaplembi strojev in strojnih delov v jeseniški tovarni netočno poročilo, vsled česar nam obmetfnl državni komisar pošilja to-le pojasnilo:
Tovarna Kranjske Industrijske družbe je prosila pred kratkim Pri obratnemu uradu na Jesenicah, da sc Ji dostavi 4 vagone za transport selitvenega blaga v Skedenj. Poizvedbe, katere je uvedel podpisani komisar. so dognale, da se misli naložiti v te vagone stroje ta strojne dete, ki so bili baje ob izbruhu votfne z Italijo prepeljani iz Skednja na Jesenice. Ko se je pričelo nalagati omenjeno blago v vagone, so prihajali tovarniški delavci vseli strank osebno h komisarju in pa v pisarno komlsarijata, protestirati proti temu »izropanju« jeseniških tovaren, kakor so oni to označevali. Resnici na ljubo ugotavljam, da je bil prvi delavec, ki te prišel h komisarju oripadnfk narodno socijatae stranke, drugi ta tretji ie Ml član socijalno demokratske organizacije Itd. Kot sedmi je prijavil zadevo tudi član kršč. soc. organizacije. Nobeden od njih se ta predstavljal kot zastopnik te ali one stranke, vsi so kazali le skrajno ogorčenje radi nameravanega izvoza. Zagotovil sem vse, da se ne bo prepustila čvez mejo nobena stvar, ki bi ogrožala nemoteno obratovanje jeseniških tovaren. Železniškemu obratnemu uradu sem naročil, da mi predloži takoj po prejemu vse dokumente, ki se tičejo omenjenega transporta, v pregled, vagoni pa, da ne smejo zapustiti Jesenic brez predhodnega dovoljenja komisarijata. 14. t m. zvečer so bili vagoni postavljeni na kolodvor. Še isti večer je interveniral pri meni zastopnik tovarne. Drugi dan dop. ob pol 9. so mi bili predloženi v prisotnosti zastopnikov tovarne transportni dokumenti, pri katerih ni bilo izvoznega dovojenja in seznama. Baje je odšlo to dvoje že naprej v Bohinjsko Bistrico. Vsled tega sem odredil zaplembo transporta- dokler se zadeva vsestransko ne pojasni. Obrnil sem se za navodila na pristojno ministrstvo ta uradno zapečatil vse štiri vagone. Da se straženje vagonov, ki vsebujejo milijonske vrednosti olajša, sem dovolil prevoz v tovarno, kjer jih straži tovarniška požarna bramba, organi komlsarijata pa kontrolirajo od časa do časa plombe in pečate na vagonih. Nadaljno postopanje bo odredilo ministrstvo, dotlej Je vsebina zaplenjena.
Okrajni drž. komisar na Jesenicah.
Beležke.
Scotos Viator o bolgarsko - srbskem problemu.
Iz Watsonovega komentarja k
Biriškim mirovnim pogodbam (Tho ew Europe, April 22) je pozornosti vreden ta-le odstavek:
»Sankcijonirane so nekatere teri-torijalne spremembe, ki so tako nemoralne in neopravičljive, da se skoraj misli, da so bite namenoma izvršene samo zato, da se trajno ohrani nasprotstvo med Srbijo in Bolgarsko. To, da se je dodeli! Srbiji strum-niški izvir, se da utemeljiti, ker Je to bistveno potrebno za varnost srbske železniške zveze z egejskim morjem. Toda isti strategični argumenti, ld govorijo v vardarski dolini za srbsko stvar, se razblinejo v prazen nič glede aneksije Caribroda ta drugega ozemlja ob srbsko-bolgarski me#. Znano Je celo, da zelo resni beograjski krogi, vojaški in civilni, te spremembe ne odobravajo.
»Splošno Je obveljalo mnenje, da nikakor ne gre, da bi se Mecedonija zopet ločila otl Srbiie, Vorašante ta
province, ki je še vedno taka« kakor Jo Je razdejala vojna, se da rešiti najprimernejše tako, da se ji velikodušno dovoli avtonomija v okviru nove Jugoslovanske države. To Je uajzane-sljlvejša pot, ki vodi do tiste Žirje Jugoslovanske unijo, katera mora biti cilj vsakemu dtaekovidoetmi balkanskemu Slovanu.
»Žallbog pa vse le preveč kaže, da delujejo v Sofiji tu# uplhri proti spravi z Beogradom. In predvsem s tega stališča zasluži kritike mirovna pogodba, ki podpihuje, ne pa tolaži bolgarski srd.
Slovenska agitacija za Poljsko.
Pod tem naslovom pišejo češki »Narodni Listy« dne 11. maja 1920: Znani slovanski idealist prof. dr. Ilešič v Ljubljani Ima v zadnjem času novo ljubezen: v ljubljanskih, zagrebških in beogradskih listih poskuša zlomiti predsodke in hladnost Jugoslovanske javnosti proti Poljakom. V Ljubljani se mu je najpreje posrečilo premagati nezaupanje Tam le ustanovljeno društvo prijateljev poljskega naroda, ki le priredilo 4. maja veliko manifestacijo v ljubljanskem Narodnem domu. Manifestacija Je sklenila, da bo delala v treh srnereh: propagirala bo interesno In kulturno skupnost s Poljaki, ustanavljala poljske jezikovne tečaje in se združila s Poljaki v proslavi poljskega narodnega praznika. Generalu Pilsudsicemu se le poslal telegram: (sledi tekst brzojavke).
Tu vidimo, kal lahko rodi nerodnost. Nerodnost je bil telegram in z ozirom na Rusijo tudi naravnost ne taktnost. Rusija nam takega navdušenja za poljsko ofenzivo ne bo z ljubeznivostjo kvitirala. Pomisliti moramo, da Rusija nas ne rabi. m: bomo pa Rusijo še krvavo potrebovali. Le še več takih telegramov, pa bomo kmalu zaigrali še tiste simpatije, ki lih dosedai morda uživamo!
Krvave konture.
Za Pollaki prihajajo že Rumuni in ponujajo Poljski zvezo proti Rusiji, i
Poljski minister Pa tek je bil brzojavno poklican iz Rima v Varšavo, ker je prišel tja Take Jonesca, da se sklene poljsko-roinunska zveza proti Rusiji. Romunija hoče pomagati Poljski S 160.000 možmi, da podpre polj« sko ofenzivo proti sovjetski Rusi#, Prihaja čas, ko bo Rusija pokazala, ali so njeni temelji zdravi ali ne. Potem pa bo ta dokaz tudi držal. Kajti če zmaga Rusija v tem boju, ki ga je proti ta začela Poljska, bo to zmag* nad antanto in nad svetom. Glasom Churchillove Izjave v angleški sped-nji zbornici, je antanta tisti element, ki je hotel novo vojno v Evropi, kajti antanta Je oborožila Poljsko, češ, da je to v soglasju s politiko versailiske-ga miru. Da je s tem storila nekaj, kar bo imelo nedogledne posledice, že smemo reči: kajti glasom poročil računajo v Moskvi z dolgoletno vojno! Požar na eni strani lahko užge svet tudi na drugih kondh! Morda stojimo pred važnimi dogodki. Daj bog. da bi nas našli pripravljene, c.
Tempora mutantur — ljudje ostajajo.
Ministerijatai sekcijski svetnik dr. Adolf Čuvaj, sin zloglasnega bivšega hrv. bana Čuvaja, ie bii imenovan za ministrskega nadzornika I. razreda v ministrstvu za socijalno skrb. Pripominjamo samo to, da so bili Čuvaji za časa avstrijske okupa-eje vdani in ponižni sluge ao. okupacijskih oblasti v Srbiji. Tempora mu-tamtur, ljudje pa ostajajo!
Sijajna zmaga.
Organizacija komunističnih železničarjev je izdala povodom konca železničarskega štrajka na železničarje oklic, v katerem tolaži svoje člane med drugim takole: Dasiravno se moremo zadovoljiti s trenutnimi materialnimi uspehi in dasiravno teh uspehov ne smatramo za zmago, vendar smelo trdimo, da so železničarji v tej borbi dosegli večjo mate-rijalno zmago, kakor vsi dosedanji železničarski štrajki. — Dobro so jo povedali; blamaža je zbrisana.
Jugoslavila.
Stroški narodnega predstav nisva. Od 1. marca 1919 pa do sedaj se je porabilo za narodno predstavništvo
8,132.000	cfinarjev, kar znaša v kronah po sedanji valuti 32.528.000 K.
* vo gledališče se bo sezidalo v Zagreb«. Te dni se je vršila v Zagrebu anketa gledaliških arhitektskih strokovnjakov, na kateri se je sklenilo. da se v najkrajšem času sezida novo dram. gledališče, ker staro ne f odgovarja več današnjim potrebam, j V sedanji zgradbi, katero nameravalo | popraviti, ostane še nadalje opera, i
Novo učiteljišče se otvorl s pn-
hodjirn šolskim letom v Križevcih na Hrvatskem.
V Zagrebu so dotočili moki maksimalne cene, in sicer se sme v prodaji na debelo prodajati: moka št. 0 po 15 K en kilogram, št. 2. po 14 K ta
št. 6 pc 13 K. Na drobno se sme prodajati: moka št. 0 po 16 K. št. 2 po 15 K m št. 6 |X) 14 K. Pripominjamo, da so to cene za Zagreb, kjer so živ-Ijenske potrebščine voboe dražje, nego podntgod. Na deželi pa so cene že povsod padle nižje. .
Gospodarstvo.
' BORZA.	j
lDU Zagreb, 17. maja. Valute: i Dolarji 12.000—12.500, bolgarski levi 1 0 200, carski rublji 185—190, čeho- , slovaške krone 230, 20kronski zlati ! 470, angleški funti 0—602, francoski j franki 0—1000, napoleondori 470— j 480, nemške marke 284—285, ro- ! munski leji 272—273, italijanske lire j 715—725.
•
+ Izjeme pr! Izvozu zabranjenOga
blaga. Z naredbo ministrskega sveta z dne 16. aprila 1920 se je prepovedal Izvoz nekaterih predmetov, zlasti živil oziroma se je navezal na Osrednjo zadrugo, ki bo edina smela dotične predmete izvažati. Z odlokom z dne
10.	maja t. 1. so se pa napravile Izjeme za ono blaga ld Je bilo že na potu ali za katero se je že plačala carina. Po tem odloku se mora blago, ki je bilo že natovorjeno ali na potu pred 1. majem 1920 Izvoziti do 28. maja 1920. Blago za katero je bila u plačan a carina pred 1. majem 1920 se istetako dovoli izvoz pod pogojem, da se Izvozi do 12. junija t. 1. I eno i drugo blago se Ima zacarlnitl po tarifi z dne 16. aprila 1920. Kot dokaz, da Je bilo blago naloženo ali na potu služi tovorni list; za dokaz, da je plačana carina, staži certifikat finandjske uprave. Carinska postavka za cement se zniža od 10 na 2 dinarja od 100 kg.
+ Donavska komisija, Ker se bo kmalu v Parizu razpravljata o kon-čnoveiljavnl razdelitvi donavskih ladij so naši člani donavske komisije odšli v Beograd, da dobe bd vlade in-štrukcije, katere so potrebne za parl-ško posvetovanje.
+ Naglo padanje cen koruze In p&entce. I* Mitroviče v Sremu Javljajo, da noti ra pšenica tamkaj že 240 K za 100 kg. V trgovskih krogih Je vsled tega nastala parnika, ker stoje pred nepre račun IJivtmi	lzgribami.
Kmetia hrusta v teh bratih bata toliko
žita, da ga bo treba izvoziti še' preo novo žetvijo.
--1- Tržaški tehnični zavod. (Sta bilknento tecnico triestino) ie zvijal svoi delniški kapital od 6 na 18 mi!'. -jonov lir. Polovico od te svote se ponuja delničarjem »a! oari«.
-f Tarifa za Izvoz cementa je znižana od 10 dinarjev na 2 dinarja za meterski stot
-f Gospodarski »veti. četrtkov*, »Službene Novine** prinašajo naredbo o ustroju gospodarskih svetov.
+ Amerika kupuje češki sladkor.
Zedinjene države so naročile v Čeho-stovaški 70.000 meterskih centov rafiniranega sladkorja. Cena temu sladkorju bo 14 dolarjev za 100 kg. S to trgovsko pogodbo pridobi češka državna blagajna 6 in pol mil. dolarjev.
+ Sladkorna kampanja v Čeho-slovaški bo znašala letos pet in po! milj. q. Cena za q. je preračunana na 1826 K Cs, t. J. naših 2739 K.
-f Izvoz bakra in bakrene rade je iz Jugoslavije prepovedan.
-f- Osiješka d. d. za sladkorno industrijo je imela v orošlem poslovnem letu 1,499.605. 09 K čistega dobička.
+ Vzporedna proga Solun-Beograd. Grška vlada je predložila naši vladi načrt za zgradbo paralelne proge ob železnici Sotan-Beograd.
VINISKA AFERA PRED LJUBLJANSKIM SODJSCEM.
Jutri v sredo, dne 19. t. m. ob 9.
uri dopoldne prične »red ljubljanskim deželnim sodiščem kazenska razprava proti župniku Juriju Koenigu ta 11 kmetom iz Vinice zaradi nr tidr-žavnega gibanja ki je brlSlo <’d iz bruha zlasti povodom lokaluopolftl-čnih demonstracij na vfcTTkonočm no a dedjek 21. aprila 1919, ko so kmeti; zahtevali izročitev občinskega pe čuta. O poteku razprave bomo poro-
M-M
v
.JUGOSLAVIJA “ d«e IS. maja im
■ Nj.teW»W!|M
••p«
fltrm
p- Na fiart fieiklm gostom aa U
vršil v soboto zvečer po končaneci
»oncertu slavnosten komera, na katerem Je čestital predsednik Glasbam Matice dr. Vladimir Ravnihar »Smetani« na lepem uspehu, povdarjajož. dla so nam bili Čehi od nekdaj učite® in voditelji. Češko - Jugoslovansko bratstvo Je koristilo o' ema narodo-ma, pa pra moramo zato sedaj v s vobodi še tembolj gojiti. Podžupan tir. Triller Je pozdravil goste v imenu Ljubljane, razni drugi govorniki in govornice v imenu svojih organizacij. Zahvalil se Je predsednik »Smetane« g. Nemec v imenu vseh gostov. Pevci in pevne Glabene Matice ter kvartet prof. dr. Kozine so zapeli tekom večera par naših narodnih pesmic ter s tem dvignili svečanostno razpoloženje. V nedeljo zjutraj Je depntacija »Smetane« obiskala grobova Davorina Jenka in Cehom nepozabnega Frana Gerbiča. Ob 11. uri dopoldne so se odpeljali gostje v Celje, kjer so v nedeljo zvečer koncertirali, včeraj opoldne pa se odpejaH prod svoji domovini.
— Vpoklici na vojaške vaje. Vojno ministrstvo kHče na dvomesečno orožno vajo, poleg celega letnika 1894, potom pozivnic tudi izredno veliko starejših častnikov. Pri ton postopajo na skrajno čuden način, tako da človek ne ve, ali gre za malomarnost. za brezobzirnost, ali celo za šikaniranje Klicani so na orožne vale častniki, ki so služili eno leto v Jugoslovan. armadi.' Klicani so tudi taki. ki so delali že pp dve orožni vaji. Da znan nam Je celo slučaj, da je dobil pozivnieo častnik, ki je bil ravnokar pa orožni vaJt. še predno Je do • bil *«1 svojega polka obvestilo, da ie vsled demobilizacije od polka odpuščen.
— Cene padajo. Pišejo nam: Ls
ooročaio od vseh strani, da so za-
•5 'if11® žltu’11,0k* M raznim drugim pridelkom padati. Mi konzumenti, ki smo navezam na aprovizacljske organizacije hi bili že tolikokrat ogoljufani poživljamo vlado in druge merodajne faktorje naj se vsaj sedaj potrudijo, da pravočasno preskrbe za prehano prebivalstva. Drugače se zna zgoditi, da bomo kljub padanju cen stradati še naprej.
— Pomanjkanje nsnja. Pišejo nam: Obrni se kamor se hočeš, usnja ni. ali pa moraš plačati oo h oreh d -nih cenah. Ce se vpraša v Pollakovi tovarni, pokažejo prazna skladišča in natvezejo'ti, da ni surovih kož. Pred-včeranjem (nedeljo) pa je peljal ob Poj
11.	uri dopoldne znani čevljar težko natovorjen vos samega usnja iz Pollakove tovarne na svoi dom. Ali naša vlada res noče imeti oči? Zakaj dopušča. da se Izvaža tz tovarne usnje na cente in gleda mirno, da se to usnje prodaja potem po verižniških cenah, ljudstvo pa mora hoditi na pol boso z razcapanimi škarputl. Zahtevamo od vlade tozadevnega odgovora.
— Bodite usmiljeni, ljudje boj®!
Državni vpokojenec nam piše: Pri nas je bila in je deloma še, čeprav že zelo redko, lepa navada, da so nekatere premožnejSe rodbine dajale mladim učencem in dijakom po par-krat na teden brezplačno hrano Iz svoje kuhinje. Na ta način 90 Jim omogočile štuefiranje. V Ljubljani In drugod pa imamo danes na tisoče ljudi, ki Jim ne gre za študiranje, ampak
; m oaš sorodne dam* ki 80
tHe uaprošene za »delovanje pri veselici Org. voj. invalidov, se vljudno naprošajo, da pridejo na sestapek veseličnega odseka v sredo dne 19. maja ob 5. otl popoldne, Gosposka ulica št. 3, društvena pisarna na dvorišču. Splošna'organizacija voj. invalidov. Veselični ousek.	K
— 31 vagonov slauk rja so prepeljali iz Bečkeraka v Slovenijo. Na ljubljanskem g la. nem kolodvoru ga je baje 25 vagonov, katere stražijo detektivi kolodvorske ekspoziture.
— Občni zbor društva orožniških upe 'dencev za Slovenijo v Ljubljani Je dne 9. maja 1920 zvišal članarino od 50 v na 2 K na mesec od 1. aprila naprej. Vpi-vma za nove člane ostane 2 K enkrat iu vselej. Vsi člani sc vljudno vabijo, kateri so članarino za leto 1920. že poravnali, da nemudoma doplačajo povišek 13.50 X, isti pa, ki jo še niso poravnali, pa znesek 19.50 kron. ali pa svoj izstop iz društva naznanijo pismeno predsedstvu društva, da se jih črta. Predsedstvo.
= »Točna postrežba.« Neka restavracija v ljubljanski okolici dela veliko reklamo, da bi privabila ljubljanske goste. Ko pa pridejo gosli t a, morajo čakati po celo uro m še več, predno dobitio naročeno, ta še takrat v zamazanih ta prašnih posodah. Priporočali bi restavraciji tudi, naj drugič ne dela reklame oelo z godbo, kater potem ni. Imena za danes ne imenujemo.
- Županstvu občine Šiška l Stanovalci Nove ulice v Šiški prosimo, da se pasja rnu.Uc: a na voglu imenovane ulice in ceste Sv. Jerneja po možnosti odpravi, ker tamkaj ni pasjega lajanja po cele noči ne kraja ne konca, tako, da občinstvo ne more spati.
Zaplemba tobaka. Organi centralnega verižniškega urada so v nedeljo zaplenili zopet velike množine tobaka, katerega so skušali tihotapci prenesti na Vrhniko. Samo neki gostilničarki so zaplenili 620 zavit, tobaka, ki ga le baje kupila od invalidov. Zanimivo |e, da vsak tihotapec in veri*-nik, kateremu zaplenijo tobak, izjavlja in Izpoveduje, da ga Je kupil — od invalida.
- Zibajoč? se koVsar. Na kolesu se je zibal, premetaval in prekucaval kot kak žongler. Stražniku pa ni bila všeč ta žonglerska produkcija. Ustavil ga je in v imenu postave povabil v hišo na BleKvcisovi cesti. »Kako so pišete?...« Po dolgem molku: »Ivan Zidar, trgovski sotrudnik...« Toda pozneje so sp-oznali, da Je bil ta žogier-kolesar: Ivan Bončar z Gor. Kašlta. Permanenčni uradnik ga je obsodil na 30 K globe. Ko pa Je zapustil njegovo sobo, Je začel zopet razsajati. Zato pa so ga vtaknili v 5 dnevni zapor.
= Obsofenl mesarji. Mesar I. P. Je bil na protiverižniškem uradu obsojen na deset dni zapora, ker je meseca aprila prodajal goveje fheso po 28 K kg. — Mesarica M. C. pa na dva tedna zapora, ker Je prodajala goveje meso po 30 K kg -- nekemu gostilničarju.
= Cenjene gde. interesente opozarjamo na danažnfl oglas o Prodaji hiše St 166. Morate se pa, gospodje, podvizati ker vas drugače državni urad SGr.i prehiti.
Našla *se Je še nova moška
Prepoedaa shod. Shod vojnih ta-Talidov. vdov in sifot, ki bi se moral vršiti predvčerajšnjim, je bil prepovedan od policije, ki trdi, dn so shodi Se vedno prepovedani. Nam pa se »di, da so vse izjemne določbe, ki M bile proglašene za časa Železničarske stavke, že ukinjene!
Ogenj je Izbruhnil pred par dnevi v tretjem nadstropju neke hiše na Kralja Petra cesti. Ogenj »o hitro pogasili, Zgorelo je samo nekaj oprav« v neki sobi. druge škode ni.
Nesvr-ča. Pred nekaj dnevi so se splašili konM nekega vojaškega voza. Pri tem je.prišel pešec Milo Torsovič pod kolesa in zadobil težke poškodbe. Bil je prepeljan v domobransko bolnico.
Prijet tihotapec. V Mariboru so prijeli nekega Jožefa Doberniga, ki jc peljal voz naložen s slanino in klobasami. Dobemig je priznal, da so nameravali on in njegovi tovariši te stvari iztihotapiti v Avstrijo. Mož je tudi povedal, da so vtihotapljali iz Avstrije v Jugoslavijo potom nahrbtnikov vsakovrstno blaga Dobemiga-vih tovarišev še policija iri izsledila.
I^aspi otao 1» prod njemu protestirat pismeno ta ustmeno pri g, ministru.
Železničarjem, ki s* ge vedno nade jato. da liji bode rešil komunistični »Save*« pa le Častitamo. Pustil bo Rjifcpve interese m cedilu kakor med stavko tudi sedal.
Kranjc, strokovni tajnik ZJ2.
ne mor^umreti ’	j	R1®04	”>kavica	na	Aleksandrovi	cesti!
32. - v trgovW Janc* Wo,tova
n ut „	jji.i__	 ,1
— To te bilo takrat..„ V onem času, ko se je vojska podirala, Je posestnikov sin ta prijatelj sodišča Fran 2avbi Iz Krašnje spravil v podstrešje hiše osem paketov dinamita. Takrat ko je Franc Žuvbi za mizo sedel !n klobase Jedel, je stopil v sobo orožnik in reč el preiskavo, ker je bil France osumljen, da Je položil ročne granate na brv potoka Radomlja. Ker at zadostnih dokazov, se France Žavbl zaradi granat ne more postaviti pred poroto. Ker je brez dovoljenja hranil dinamit, se Je moral zagovarjati pred deželnim sotBščem, katero ga j« obsodite na 1 mesec zapora. Zelo dolgo so razpravljali vprašanje, ali je dinamit aarpnasebi nevaren ali ne. Prodajalna »Vnovčevatefcfl«
ki bi ix) načinu dijakov sprejemale tudi vpokojence tuitam na hrano, premožni posestniki pa deželi pa bi morda lahko vzeli tega a« onega bednfka za nekaj časa v celo oskrbo. — To pismo govori ssmo jasno dovolj Vsak komentar bi vtis samo pokvaril
— Pasivna rezistenca v železniških delavnicah v Zagrebu. V «%> grebških železniških delavnicah je *a_ čelo strokovno delavstvo Izvajati par sivno rezistenco. Vlada odpušča vsled tega rezistentne delavce iz službe.
Slike in kipi Habsburžanov prepovedane. v Bosni. Bosanska vlada
ie prepovedala, da bi kdo posredoval ■di nosil kipe in slike Habsburžanov.
— Otok Lokritm državna tast!
»estev je prevzelo v svojo upravo otok Lokrum, ki postane letovišč« ju-Koslovenskih vladarjev.
— Slovensko planinsko društvo Je »tvorilo 12. t. m. kočo na Kamniškem sedlu.
— Umrl je 15. t, m. v Uofrtioi v
Jakob Merihart, župnik Pri Veliki Nedelji.
— »tiri brezmesne tedne so sklenili uvesti na nemškem Štajerskem.
bo prodajalna vsak petek popoldan sta stranke zaprt«.
Maribor.
Preiskava radi fetezitf&rslfe Stav-fcft, T« do! se vrifi na naših kolodvo-nh te v delavnici preiskava, ki ima
dognati vzroke in krivce zadnje velike železničarske stavke. V ta namen se je sev vfte desetčlanska komisij«, ki ve. zftegfevanie r*?ličo& ktaeb
Koncert »Smetane«. V nedello so se pripeljali Iz Ljubljane kot naši dobrodošli gostje člani Plznskega pevskega društva »Smetana«. Na kolodvoru so bili častno sprejeti od šte-vilnegajibčinstva, ki jih le živahno pozdravljalo. Goste so razdelili v oeljske hotele. — V nedeljo večer st je viši! nato izborno obiskan koncert v dvorani hotela »Union«. Bilo ie prav. da so prireditelji upoštevali od občinstva in tudi od vašega lista izraženo željo, nai se za mestno gledališče namenjeni koncert prestavi, v Union. Gledališče bi bilo gotovo premajhno, v zelo akustični Unionovi dvorani, pa so prišli vrhu tega z izborno tehniko prednašani komadi tudi mnogo boli do veljav«, kakor bi prišli v gledališču. Včeraj so se odpeljali gostje, ki niso mogli prehvaliti krasote našega mesta iu njega okolice, preko Maribora, Ljubnega la Linza v domovino. V Celju so zapustili nailepše spomine in hvaležnost za ijodarleni užitek.
Celjski pešpolk se je vrnil 13. t, m. iz Koroškega v Celje.
Spomladanska slavnost slovenskih medicincev, ki bi se morala vršiti že 16. t. m., ie bila radi raznih nepričakovanih težkoč preložena na poznejši čas.
Dra«a kavarna, morda naidražla v Sloveniji, je celjska Narodna kavarna. Pripeljal sem se z jutranjim vlakom iz Ljubljane, ter v kavarn: zaiuterkoval. Navadna, slaba bela kava. ki stan« v že itak dragih ljubljanskih kavarnah 3 kron«, velja v Narodni kavarni celih — pet kron Kakor čuiemo je lastnik kavarne, kliub blestečemu imenu, hud nemški miljonar,- ki pa vseiedno guli potrpežljive Slovence, kateri mu baje v obilni meri znašalo tisočake. NI me mikalo da bi se prepričal ali so tucU v drugih kavarnah tako horendne cene. Opozarjamo pa celjske oblasti da si te razmere ogledajo tudi uradno. ne samo — privatno.
-NAPREJU« V ODGOVOR.
»Naprej« je v svoii 113 št. z dne
18.	maja prinese! nesramen napad na predsednika Zveze lugoslovanskttt železničarjev g. Deržiča. V svojem anonimnem članku, pravi, da ie g. Deržič sučaino pred stavko obolel te ozdravil po stavki. To je velika laž, ker ie g. Deržič bil že bolan, predno se je o stavki sploh kaj govorilo. Na vprašanje, v čegavem imenu se Zveza pogaja, je odgovor prav lahek, ker niso ostali Zvezi zvesti samo v«! njeni člani, temveč je pristopilo tudi mnogo novih, ko so videli, da so jih komunisti speljali na led.
Da je med stavko g. Deržič bivo-iavlial članom Zveze kar v uebroj-nem številu. Je gorostastna laž, ki mora samo na Naprejevemu zelniku uspevati. Da Zveza zastopa pošteno Interese svojih članov ie razvidno iz tega, da število zvezarjev vedno raste, ker ona n« goni svojih članov v stavko le »radi sline manifestacij* kompaktno organizirane sloge žele*-ničarjev cele Jugoslavije«, kakor so 1 po priznanju »Rdečega praporja« ko-i komunisti to storili.
Kar so pa tiče pragmatike in plač, k! ao v njej določene, nai »Naprej« pogleda v šemo L, kjer so iste navedene in videl bode, kako laž je napisal, Plača uslužbenca eajnižje kategorij* znaša — najmacIlSOO dinarjev lahko p« doseže 4RJ0 dinarjev* naivišia pInča uradnika * visokošolsko Izobrazbo III razreda pa 11.200 dinarjev. Protokol sporazuma je bH nesmiselen ta nevzdržljlv; njegov na-1 dosnestak »Začasni Opravftaik« ft* Lasa * & Dtfjttfcm ničesar oorevtal
Aprovizacija.
Oddaja mesa v »Ljudski mesnici« vnovčevalnice na Sv. Jakoba nabrežju. Ker se je izkazalo, da vsled uvedbe časovega reda, po katerem dobivajo stranke meso, ui več navala pred mesnico in popoldne prav malo strank pride po meso, se od 19. maja dalje t. j. ou srede ustavi oddajanje mesa popoldne. Vrsta, po kateri bodo dobivale odslej dalje stranke meso, je naslednja: Ob ponedeljkih, sredah in petkih dobivajo stranke m-eso * legitimacijami štev. 1 do 380 od 6. do 7. ure, štev. 381 do 760 od 7. do 8. ure, štev. 761 do 1141 od 8. d)o 9. ure* štev. 1142 do 1521 od 9 do 10. ure, št. 1522 do 1900 od 10 do 11. ure: ob torkih, < četrtkih in sobotah pa dobivajo meso \ stranke z legitimacijami štev. 1901 do 2281 od	6.	do	7.	ure,	štev.	2282	do	I
2662 od	7.	do	8.	ure,	štev.	2263	do
3041 od	8.	do	9.	ure,	štev.	3042	do	1
3421 od	9.	do	10.	ure,	štev.	3422	do	:
3800 od 10. do 11, ure. Nadalje se ' koncem tedna preneha z oddajo legi- ! timacij in se bodo vse neoddane legi- ! timacide kasirale. _______________
Gledališče.
REPERTOAR SLOVENSKEGA GLEDALIŠČA Opera.
18. maja, torek: »Jevgenij Onle-gin«. Abonement D.
19. maja, sreda: »Poljska kri«. Abonement C.
20. maja, četrtek: »Trovatore«, Abonement B.	{
21. maja, petek: »Poljska kri«. ; Abonemtnt E	j
22. ma4a, sobota: »Jevgenb Olje- j gin. Abonement A.
23. maja, nedelja: »Poljska kri«. 1 Abonement izven.
24. maja, pondeljek: »Trovatore«. Abonement Izven.
Drama:
18. maja, torek: »Sneg«. Abonement A.
t utaja, iredai zaprta
maja. četrtek: »Pohataanjb v dolini Šentflorjanski«, Afconemeot C,
21. mata, petek: »Vafigioka Satoma«. Abonement B.
22. maja, tebotn: »Pohujšanje v doihd Sentfloritansld«. Abonement TK
23. maja, nedelja: »Vrag«. Delavska j£redstav*.^Abonemen t izven,
Književnost in umetnost.
Shakespeare L Sen kresno noči Prevel Oton Zupančič. 1920. Založite Tiskovna zadruga v Lfubltani S°, 128 strani, cena 22 K. Po pošti priporočeno 1 K več. — Oton Zupančič se je lotil prevajanja Shakespear - jevih dram, od katerih hoče prevesti največje in najvažnejše. Izda jih Tiskovna zadruga v 10—12 knjigah. Prvi zvezek je pravkar izšel in prinaša dramo »Sen kresne noči«, kateri ie napisal uvod in dodal vse potrebne opombe vseučil. prof. Jak. Kofeuiina. Ni potrebno omenjati, d* je Župančičev prevod vzoren. Pa tudi oprema je jako lična in tiskana na jako dobrem papirju. Sen kresne noči toplo priporočamo. Naroča se v Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Sodna ulica 6.
Stanislav Tomič: Apeotatteani kao religija života. Autor upotreb-Uava riječ apsahitizam u značenju, koje se ne naJaei u leksikon ima. Ap-solutizam =* posvemašnjost, obuh-vača sve svljetove, sav kosmos, sve misli, sve osječaje. Spoznaja. da ie čovjek isto tidoo važan faktor u sve-miru, kao što j* važaa i atom Hi surree. Znanje i nvierenje, da ie sve Jedinstveno apsolutno — to je reli-gija do koje doiazi svaki, koj ne na-lazi zadovoljstva bilo u da.infkijem drošvenom poretku, bito a sebi sa-mom. Zato če svaki pretna tvojoj težnji, nakkmosti. nad nešto a ovoj za-nlmivoij knjiži CQena je kaJU 20 krona, a dobiva «* n »vim knSžarama kao 1 kod samoga autora. Zagreb. Jurjevska ulica kbr. 8.1. kat
Stanko Premrl: Cerkve«: pes. marlca za miadtaa Jugoslovanska knjigarna je izdala pod tem naslovom mnog.) pesmi nabožne vsebina, ki bodo dobrodošle posebno za uporabo pri cerkvenem bogoslužju. Z draginjsko doklado vred stane ..Cerkvena pesmarica za mladino" 7.20 kron.
Pokrajinske vesti.
Jesenice. Neha lesna velešpeku-lanta v Jesenicah imata res blago srce. Ko jih je prosila neka uboga begunka, naj ji prodasta nekoliko desk za najpotrebnejšo opravo, sta usmiljena gospoda prošnji ugodila Ko pride torej žena čez nekaj dni po les, sta ji gospoda dejala* »Ker ste ravno revna begunka, Vam darpo deske za 1300 K m*. Uboga begunka seveda za tak denar ni mogla vzeti desk. Komentarja menda ni treba!
Laška Glavno tobačno zalogo za laški okraj ima še vedno g. E., kateremu brezdvomno nese trgovina toliko, dn bi mu ne bilo treba odjedati kruha kakemu dobremu narodnemu invalidu. Ako g. E. sam ne pride do tega spoznanja, naj bi finančno ravnateljstvo v tem oziru ukrenHo potrebno.
Dolnfa Lendava. Lepega advokata imamo pri nas. Ko ro prišli maši uradniki semkaj, jih je kar javne nahrulil, na! odidejo, češ da tarnajo tu ničesar opraviti, ker je to mad-
Drobiž.
* Pravice žensk v prestopnem letu. V anglosaškem narodu je po starem običaju ohranjena ženska pra- I vica, da si v prestopnem letu poišče moža. ako prej ni bila deležna sreče, j da bi ga dobila. Ako moški odbije ! iensko ponudbo, mora plačati znatno . svoto ali dati jel velik dar. Na Škot- j skem ie bil lota 1288. zakon, ki dajal j dekletom pravico, izbrati si moža. ; Tudi Franclja Je imela tak zakon. V ! EscanacH v Ameriki preskrbijo z j vsem potrebnim mlada dekleta, ki si ;
Poiščejo v prestopnem letu moža. V j 'ittsburgu je društvo, ki vspodbuja v j prestopnem letu k možitvi.
* Nova metoda, kako se zdravi ! jetika. Na zadnjem shodu čehoslo- ! vaškega znanstvenega društva pro- j ti tuberkulozi Je predaval dr. Otokar HorAk o svojih vtisih, ki jih je dobil y zavodu za zdravljenje tuberkuloze pri prof. dr. Friedmaimu v Berlinu. Friedmann zdravi samo z injekcijami vsako tuberkulozo, namreč: pljuč, kosti, členkov, žlez, kožo, ledvic kd. Friedmaretova metoda se vedno bolj širi na nemških klinikah, Tw8 n« Češkem ap Ital »dravtti
farska zemlja. Ta advokat j« bi! potem kot državi nevaren element interniran v SrbttL Po povratku iz internacije pa te naenkrat zaslovel kot slovenski odvetnik, in naš! Uudie ho« dijo k fanatičnemu Madžaru kot slovenskemu flškata Izključeno celo ni, de postane te najnovejli slov en sk« odvetnik, ki m slovenski pisati n« zna, župan v Lendavi te narodni po-sanec v konstttnantf. Manjka še Jamo. da se izvrši svolečasnl načrt vlade, dati Prekmurju lastno upravo. madžarske zakone, te lahko bi bilo izračunati dan, ko zasije Prekmurju zopet stara slava svetoštefan-ske krone.
Borovlje. Sokolsko društvo priredi na Binkoštni pondeljek do* 24. maja 1.1. ob J. popoldne na vrtu restavracije Majeruik ob Vrbskem jezer« javen nastop naraščaja te člaji-stva. Po nastopu koncert tamburriškega odseka sokolskega društva in ptea v veliki dvorani.	K
po Priedmannovem načinu. Kolikor se more doslej reči, se je Medman-nova metoda v nekaterih stač?Hh Jako dobro obnesla.
• Žalostna asoda. Loiutooski listi
poročajo: V jetaišnici OM Barley v Londonu se je obesil neki Alfred Jos t Ulett Bil je nameščenec pri neki ve-Hkf tvrdki, pil kateri so se vzadnHn času izvršile razne tatvtee. Sum v padel na njega, ki je W1 že prej enk ; t radi nekega delikta dalje časa za p-:. Ulett je bil oženjen, in njegova žena ta vedela za njegovo prejlnfo kazen. Ko so torej Uletta aretirali, Je or. iz bojazni, da žena, katero te zelo ljubil, zve za njegovo preteklost, izvršil .samomor. Najbolj tragično pa je to, da 90 še Isti dan, ko se je osumljeni Ulett obesil, našli pravega krivca. Izkazalo se je, da Je simi na nesrečnega Uletta, katerega je ljubezen do žene naredila za poštenega Človeka, bJl povsem neopravičen.
Izdajatelj In odg. urednik A. RescT,
Tisk »Učit. tiskarne« v Ljubljani.
Podpirajte Jugoslovansko Matico 1
^JUGOSLAVIJA" drte 18. maja 1920..
 ________________________ 118.	čiev.
glasi v „Jugos!av!ji“ imi?jo najboljši uspeli, kei’ je zelo razširjena in jo vsakdo rad Sita
Poravnajte zaostalo naročnino takoj, da se Vam pošiljanje lista ne ustavil
kras ii eirahm
proda po zelo nizkih cenah
Proda ms
Proda se popolnoma nosa Craa ka It predvidnega blaga. Vprala se
P. Perclnllč, Ljubljana, Oosposvetska
Prvovrsten rotulerka, tudi ta kontakt SMe v svoji domovini mesta. Ponudbe prosim aa H. Zsaner, Orast An* nenstrassa 12.	689
linam nekaj galanterijskega blaga
rdaj, kojega nudim po najnlžjlh Naslov v upravi .Jugoslavije.
grško blago, samo na vagone se dobi pri
ter se priporoča
I garnitura, oljnatih osi, 1 garnitura osi za kočijo, 2 ž.ngi za žago na Jarem, S« produ najboljšemu ponudniku. Ponudb« pod J. V. Jesenice na nprav-Jrištvo.	183
Proda se 6 okroglih gostiinilkih min ta klopi, ter veliko kredenco. Erker
Resljeva cesta 20./!.	724
1 Tovoml Anto vos 60 konjskih moči, 6000 K, vozi teke, .Marka N A. O. Berlin* skoraj novi-, na verižice (Ketten-•ntrieb) ae proda. PraSanJe pod Cblffre .Auto B. R.* .Jugoslavija*. 720
dode In kadi za igalnfce žganja in pivovarne od 600—4000 litrov prostornine, skupaj n okoli 600.000 litrov
rda ceno Jerauscb A Oerhold. Maribor Dravi, Stolni trg 2.	718
Proda se dobro ohranjen iaplro« jpraf. Naslov v upravi.	720
Srednjevellka omaro sat led
«e ceno proda. Naslov v npravnlštvu
dobi, kdor ml preskrbi za takoj ali najkasneje do 16. septembra moderno stanovanje s 3 sobami z vsemi pritiklinami v mestu. Ponudbe na upravništvo .Jugoslavije* pod nPattlsoC** 690
LJUBLJANA, Aleksandrova c. 5
3 GE3IHE53	E
hISa v sredini mesta na prometnem kraju vsi trgovski prostori, takoj na razpolago. Poizve se pri: Anončni zavod Drago Beseljak, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 6.	688
V svrho nabav«
železnega
Celičnega
blaga
iz Nemške Avstrije
se izvolite obrniti na
,Sidro'G.m.6.H.Wien
in. Reisnerstrasse 8
Zastopstvo:
.SIDRO" d. d. sa trgovino z železnino v Zagreba, Vlaška ul. 80.
Prednost imajo ie od državnega stanovanjskega urada imenovani miljonaiji.
veletrgovina a papirjem v Zagrebu. Brzojavi:,Drava'. Zagreb.
KOLONIJALNO, ŠPECERIJSKO in PREKOMORSKO BLAGO na veliko
100 pri veletrgovini
mr ss
IHUUUJ ta drugega bluga preje
mnuir,*2ua
Telefon: 10«. - Brzojavi „Pructus“ UsUnovlj. h83.
Zahtevajte eenik 1 “fjiH
t vetjih množinah se dobi pri
lil ten Himj., liijia
Gledališka ulica 711.
Dobro ohranjeno „Pucli‘*-kt»l® I novimi šlauhi ln mantelni za prodati. Cena K 2.600 Ant. Anderlič v Ormožu.
Par konj na prodaj. Za težko vožnjo ta tek poraben, v vsakem oziru Zanesljiv. Starost srednja. Cena po dogovoru. L BEROMAN, Poljanska c. 78.
Prodam okroglo SO hi pristnega namiznega vžmss najraje s posodo. — Prodam pa tudi samo vina Naslov v »pravi._________________________ 718
Proda se ensnadstropna bila
* vrtom, Benzimnotor kveča za kamen drobit vse v Ljubljani. Naslov se Izve, t npravnlštvu.	706
Kupi MS
Steklenice prasne od Vic 1
kupuje v vsski množini tvrdk« t Br. Jtovukorlt, IJubijati« (Kollzej).
.Prva Jugoslovanska mllarna ta »ve-fcnis, LJubljana-V«, kupuje po naj* Višjih cenah surov ta topljen loj, volek ta pokvarjeno asant ter priporoča fcvoje asllo znamke .Angelj* ta cerkvene in namizne sveče.	721
Službe z
Sprejmem takoj dobrega aslnar-»koga pomočniku in vajenca aa Taizirstvo. — Primožič Orli, Trnovski
pristan 4.	716
Izurjen krojaiki pomočulk
fSčc službe, — Ponudbe na upravništvo .Jugoslavije* pod .Delavec*. 717
Uontorlatfaja zmožna slovenščine. in nemščine, kakor tudi stenografije, se sprejme pri Marko Rosenberg, trgovina, Ljutomer s popolno oskrbo v hiši.	719
Kupim stavbišče
v Ljubljani ali hISo z dvoriščem ali vrtom,
Potrebujem m takojlnjl nastop
2 žagarja
ki ata popolnoma izvežbana v rezanja na polnem jannu ter
1 brusača.
Plača po dogovoru.
,F*ano Dolenc, lesuta Industrija, |k«Qa Loka.
na katerem bi se dalo postaviti industrijsko poslopje. Posredovalci dobe nagrado., — Ponudbe na upravništvo ______________»Jugoslavije*	pod	»StavbIŽČa”,
Slavnemu občinstvu se priporoča
A. ČERNE
— GRAVEUR «=
LJUBLJANA
DVORNI TRG 1.
BAKRENIH KOTLOV
potag Zmajevega (jubilejnega) mestu.
Lastnik Stevo MihOiK.
Valentin Maček
L’Eati de Cologne
Kolinska voda
K. Linhart, urar
Oosposvetska c 7.
Velika zaloga zlatih, srebrnih in niklastib ur, kakor Omega, Schnffhaosen, stenske ure z nihalom po najnižji ceni. Popravila se sprejemajo vsak čas in se solidno Isvrše.	990
Sprejmemo Izurjenega etroje-dsea ia stenografa takoj v službo, onudbe pod .Stenograf* na upravo.
de la Maison
Tvrdke
Honcipljente, po možnosti a aubstituciisko pravico, kakor tudi popolnoma lzvežbano stenografinjo-strojepisko, prvovrstne moči, Hče »a takojšnji nastop advetniMza pt-mrnn dr. Novaka lu dr. Kobula v Ljubljani, Dalmatinova ulica It. 8. Plača po dogovoru in usposobljenosti.	707
Razno:
Meblirano eno ali dve sobi s
hrano tičeta dva gospoda za tako). — Plača dobro. Ponudbe na upravništvo pod .Trgovca*.	726
tOT sprelme takoj H
Vatit plus que i’or!—Bol zahtevano kot zlato l
Rrnilaia sa llchalll* Parfum eri e des .Pleurs de France*—(Parfumerija rlbUUjfl Lu UCliclu.	.cvetja Franclje*.
21 - PRED ŠKOFIJO - LJUB LUNA.
Nabavite rt takoj FERD. SE1DLOVO
Knjiga je neobhodno potreben pripomoček za vsakogar, kr Išče v prirodi užitka, odmora in razvedrila,
S poštnino vred stane vezana K 11.10. Za pošiljatev se izvolite obrniti na: Zvezno tiskarno v Ljubljani.
Zahtevajte »Jugoslavijo« v vseh gostilnah, kavarnah iti brivnicah t Pridobivajte naročnikov/
x x srbska tako»Zamrla. * x x
Brzojavni naslovi „ESKOMPW'
Im Jugoslovanski kreditni zavod v Ljubljani
Marijin trg 8, Wolffova ulica 1 - Podružnica v Murski Soboti
obrestuje hranilne vloge v	Sstlh brefc odbitka
in vloge na tekoči račun v	m	/	rentnega davka.
M 0/ ^B
Ustanovljen septembra 1919.	^QL	a
^ Prometa do srede aprila	I	/ ^	Neposredno pod
31,000.000 kron.	,	„	,_„r	j-z-v..	aVnim	nadZ°lgtVOm